4. OPERATIVNI CILJI

informativni cilji	formativni cilji	Socializacijski cilji	Posebnosti
Obči pedagoški pojmi	Dijaki	Dijak
vzgoja vzgoja, posameznik, družba	opredelijo pojem vzgoje in spoznajo povezanost vzgoje, posameznika in družbe ob razgovoru ugotovijo, da je vzgoja nujni proces za posameznika in skupnost, da vzgoja razvija posameznika, posamezniki pa prispevajo k razvoju družbe razmišljajo o vzgoji kot zapletenem, kompleksnem in permanentnem procesu, v katerem je posameznik oblikovalec samega sebe	Razvija si zavest o pomenu vzgoje za človeka in odgovornost za ravnanje posameznika v skupnosti. Navaja se na strpnost ob sodelovanju z drugimi. Navaja se izraziti svoje mnenje, biti kritičen.	Esej: Moja vzgoja.
značilnosti vzgoje	utemeljijo povezanost vzgoje in družbe pojasnijo vlogo vzgoje v družbi ter ovrednotijo vlogo vzgoje pri spodbujanju in spreminjanju družbe	Usposabljajo se za ustvarjalno spreminjanje sedanjosti, za iskanje novih poti in načinov spodbujanja mlade generacije. Zavzemajo se za humano družbo.	Seminarji, referati o vzgoji od rodovne skupnosti do danes.
analiza vzgojnega procesa
vzgajanje, izobraževanje pouk	vzgojno izobraževalni proces opredelijo kot nedeljiv proces vzgajanja in izobraževanja opredelijo oba procesa in njuno povezanost ter pomen za samoizobraževanje in samovzgojo v današnjem času	Razvijajo odgovornost za samoizobraževanje, permanentno potrebo po vzgoji.
namerna in nenamerna vzgoja nosredna in neposredna vzgoja	na primerih pojasnijo obe vrsti vzgoje, nujno povezanost in pomen obeh za razvoj osebnosti na osnovi primerov pojasnijo pomen posredne ali neposredne vzgoje, ter utemeljijo pomen aktivnosti za razvoj	Lastna aktivnost in ustvarjalnost vodita do cilja. Biti odgovoren za vzgojo. Razvijajo kritičnost,
stili vzgoje	poznajo različne stile vzgojnega dela, jih primerjajo in kritično ovrednotijo	Tolerantnost, demokratičnost.
objekt in subjekt vzgoje	zavzemajo se za demokratični način dela, pri tem pa naj pri vzgojnem delu upoštevajo položaj subjekta v vzgojno izobraževalnem procesu.	Sodelovanje v vzgojno izobraževalnem procesu.
pedagogika kot znanost o vzgoji	pedagogiko opredelijo kot znanost o vzgoji in opredelijo pedagoške discipline	Razvijati zavest o nujnosti znanstvenega, interdisciplinarnega proučevanja področja vzgoje in izobraževanja.
pedagoške znanstvene discipline	pojasnijo pomen interdisciplinarnega povezovanja družbenih znanosti
pedagoška metodologija	seznanijo se s pedagoško metodologijo ter z viri in tehnikami pedagoškega raziskovanja.
predšolska pedagogika
predšolska pedagogika predšolska vzgoja	opredelijo predšolsko pedagogiko in predšolsko vzgojo seznanijo se z idejami nekaterih filozofov in pedagogov, ki so vplivali na pojmovanje predšolske vzgoje	Razvijati zavest o pomenu strokovnega delovanja.
značilnosti učenja predšolskih otrok	spoznajo značilnosti učenja predšolskih otrok, ter pomen in vlogo predšolske vzgoje za otrokov razvoj poznajo osnovne naloge predšolske vzgoje
koncepti ali teorije predšolske vzgoje	seznanijo se z nekaterimi uveljavljenimi koncepti predšolske vzgoje in jih primerjajo s koncepti predšolske vzgoje v javnih vrtcih	Razvija si sposobnost primerjalne analize.	Seminar
predšolske ustanove
cilji vzgoje v javnih vrtcih pojem predšolskega kurikuluma prikriti kurikulum otrokove pravice kot izhodišče vrste in trajanje programov priprava otroka na vključitev v vrtec prehod otrok iz vrtca v šolo	poznajo pomen predšolskih ustanov za otrokov razvoj poznajo cilje vzgoje v javnih vrtcih poznajo izhodišča za oblikovanje kurikuluma v javnih vrtcih zavedajo se pomena prikritega kurikuluma pojasnijo nujnost upoštevanja otrokovih pravic seznanijo se z vrstami in trajanjem programov v vrtcih seznanijo se z vlogo vzgojitelja in pomočnika vzgojitelja za dobro počutje in razvoj otrok poznajo pripravo otrok na vstop v šolo, načine in oblike sodelovanja vrtca in osnovne šole	Razvija odgovornost za otrokov razvoj. Razvija odgovornost za otrokovo dobro počutje. Upoštevanje otrokovih pravic.	Poročilo o organiziranosti vrtcev in programih.
kurikulum -čas, prostor, dnevna rutina in dejavnosti otrok v vrtcu
pomen in vidiki za oblikovanje dnevnega reda	pripravijo analizo (dnevnega reda) na osnovi prakse, pripravijo primerjavo kurikulumov v različnih vrtcih in ob tem spoznajo vidike za oblikovanje in pomen.		Poročilo o delu pri – projekt.
posamezni deli dnevnega reda - prihajanje in odhajanje otrok, hranjenje, higienske navade, počitek, bivanje zunaj, dejavnosti	na osnovi prakse pojasnijo medsebojna prepletenost vseh delov dnevnih opravil in dejavnosti ter poznajo pomen in naloge vzgojitelja pri posameznih delih in jih znajo uresničevati.	Razvijajo si odgovornost za strokovno izvedbo vseh nalog, pri posameznih delih dnevnega reda.	Vaje
družina in vrtec
značilnosti družinskega okolja	opredelijo vzgojno moč družine ter poznajo pomen ljubezni, ustrezne komunikacije in medsebojnih odnosov za dober otrokov razvoj	Kritičnost, sposobnost sodelovanja z drugimi. Humanizacija odnosov med spoloma.	Seminar
socializacija v družini	znajo pojasniti mehanizme socializacije in identifikacije poznajo proces identifikacije, opredelijo objekte identifikacije in internalizacije	Razvijajo komunikativnost Zavedajo se pomena identifikacijskih vzorov. Prikriti kurikulum.	Projekt
dejavniki, ki vplivajo na vzgojno moč družine družina in vrtec	seznanijo se z nekaterimi dejavniki, ki višajo ali nižajo vzgojno moč družine ter možnostmi za reševanje težav pripravijo primerjavo dela in življenja otrok v vrtcu in družini	Sposobnost delovanja v konfliktnih situacijah. Poznavanja vrednot. Razvijajo tolerantnost.	Projekt
vzgojno-izobraževalni sistem
vzgojno izobraževalni sistem	opredelijo pojem in ga pojasnijo. poznajo značilnosti šolskega sistema (tudi pravilnike)	Razvijajo pozitiven odnos do izobraževanja.
osnovna šola	opredelijo in pojasnijo značilnosti osnovne šole.	Razvijejo potrebo po permanentnem učenju.
naš šolski sistem	primerjajo dejavnosti v šoli in vrtcu poznajo naš šolski sistem, ter ga primerjajo s šolskimi sistemi nekaterih evropskih držav	So motivirani za samoizobraževanje.	Projektno delo
poglavja iz didaktike
didaktične metode izvajanje kurikuluma: sodelovalno učenje metode socialnega učenja	poznajo didaktične metode kot pomembne poti za učenje v predšolskem obdobju seznanijo se s sodobnimi metodami predšolske vzgoje in jih znajo smotrno uporabiti pridobijo osnovna znanja o moralnem razvoju, socialnem učenju otroka (sodelovalno učenje) ter o možnostih uporabe različnih vzgojnih sredstev seznanijo se z metodami socialnega učenja in jih znajo uporabljati v praksi	Jasnost, strokovnost. Razvijajo si sodoben pogled na vzgojo – način ravnanja z otroki, lastni zgled. Razvijajo sposobnosti medsebojnega sodelovanja, komunikacije in jih upoštevajo tudi v vsakdanjem življenju.	Vaje
didaktična in vzgojna načela	opredelijo načela in poznajo nujnost upoštevanja le-teh za uspešno vzgojno-izobraževalno delo. spoznajo, da je za razvoj otroka bistvenega pomena spoznavanje poti do cilja in ne končni rezultat.	Razvijati lastno aktivnost, ki naj bo spodbuda za otrokovo aktivnost, ne sme pa je nadoknaditi.
didaktične oblike	poznajo pomen upoštevanja posameznika pri vzgojno- izobraževalnem delu ter pomen individualizacije in diferenciacije za uspešen razvoj poznajo načela in jih znajo upoštevati v vzgojno izobraževalnem procesu	Razvijajo si pozitiven odnos do sebe in drugih, ustvarjalnost ob lastni aktivnosti in odgovornost za vzgojno delo.
didaktična sredstva	pridobijo spoznanja, o oblikah dela ter prednosti in slabosti vsake izmed njih seznanijo se s sodobnimi vzgojno izobraževalnimi sredstvi	Razvija sposobnost komuniciranja z otroki in drugimi sodelujočimi.
igra in igrače
igra	vedo, da je igra osnovna otrokova dejavnost, da igra pospešuje celoten otrokov razvoj ovrednotijo in pojasnijo primeren odnos odraslih do otrokove igre	Strpnost, upoštevanje potreb otrok, volje, želja. Znati se igrati, zabavati, smejati.
igre z razvojnega vidika igre z vidika druženja otrok	opredelijo vrste iger z razvojnega vidika in jih znajo organizirati poznavanje te igre omogoča vzgojitelju, da zna organizirati igro glede na socialne odnose v skupini	Odgovornost za pripravo in izvedbo iger.
igre z vlogami - ustvarjalne in domišljijske igre	poznajo pomen igre za socializacijo, znajo organizirati in pripravljati take igre	Komunikativnost.	Vaje, projekt
didaktične igre igrače druga igralna sredstva	poznajo pomen didaktičnih iger za socializacijo znajo izbrati, pripraviti in izvesti didaktične igre znajo izbirati igrače v skladu s kriteriji za izbiro igrač poznajo pomen dobre igrače za otrokov razvoj in vrste igrač poznajo in znajo pripraviti različna igralna sredstva	Odgovornost, iznajdljivost, fleksibilnost in ustvarjalnost pri izbiri igrač in drugih igralnih sredstev.	Vaje, projekt
področja dejavnosti otrok
področja dejavnosti v skladu z veljavnim kurikulumom medsebojna povezanost in prepletenost vseh sestavin vzgoje	poznajo cilje, naloge in pomen posameznih področij dejavnosti poznajo možnosti za uresničevanje posameznih področij dejavnosti znajo povezati vsa področja dejavnosti ob načrtovanju in izvajanju dejavnosti, prepletanje in povezovanje vseh področij (integracija)	Razviti zmožnost kritičnega mišljenja. Razviti pozitiven donos do dela v vrtcu.	Vaje
načrtovanje in evalvacija	seznanijo se z načrtovanjem dela in življenja otrok v vrtcu znajo načrtovati in evalvirati delo pomočnika/ pomočnice vzgojitelja.	Odgovornost za strokovno delo.	Povezanost s prakso – vaje.
sodelovanje vrtca s starši	poznajo pomen sodelovanja s starši, pravice staršev in njihov vpliv ter oblike sodelovanja vrtca s starši spoznajo načela za sodelovanje s starši in drugimi seznanijo se z oblikami pomoči staršem	Razvijajo strpnost in odgovornost za sodelovanje s starši, učijo se razreševati konfliktne situacije, naučijo se komunikacije z odraslimi, se znajo identificirati s svetom vrednot staršev.	Povezanost s prakso
komunikacija v vrtcu
odnosi v skupini: otrok - otrok vzgojitelj - otrok vzgojitelj - sodelavci vzgojitelj - starši	seznanijo se z nekaterimi osnovnimi pravili za dobro komunikacijo v vrtcu ovrednotijo pomen dobrih medsebojnih odnosov in dobre komunikacije za otrokov razvoj seznanijo se z nekaterimi najpogostejšimi težavami otrok ob vstopu v vrtec in možnostmi za preprečevanje težav poznajo pomen lastnega zgleda in odnosa do ljudi in stvari, zavedajo se, da s tem spodbujajo pri otroku dojemanje in upoštevanje pravic	Skrbeti za dobre medsebojne stike, dobro komunikacijo, ki je vir uspeha. Razvija sposobnost, tolerantnost ter odgovornost za prijetno bivanje v kolektivu.	Seminar
etični kodeks v vrtcu in otrokove pravice	poznajo deklaracijo o otrokovih pravicah, etični kodeks, poznajo pravice otrok v vrtcu in jih znajo zagotavljati znajo poiskati strokovno pomoč ob kršenju otrokovih pravic	Zavedo se pomembnosti upoštevanja človekovih in otrokovih pravic. Zavzemajo se za demokratične medsebojne odnose.	Seminar

5. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

V posameznem ocenjevalnem obdobju se znanje preverja in ocenjuje:

pisno,

ustno.

6. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI

Znanja	Povezava s predmetom
	Predmet	Znanja
razvoj vzgoje	Zgodovina	družbena ureditve v posameznih zgodovinskih obdobjih
socializacija	Psihologija Sociologija	socializacija
dejavniki razvoja osebnosti	Psihologija Biologija z ekologijo	dejavniki razvoja osebnosti genetika
igra	Psihologija	igra
načrtovanje	Likovna kultura Glasbena vzgoja Športna vzgoja Plesna vzgoja	likovne tehnike, lutke petje, igranje na male instrumente, igre igre, vaje za razgibavanje svobodno plesno izražanje
družina	Sociologija Zgodovina Psihologija	družba, socialne skupine družina razvoj družine družina - načini vodenja in odločanja
dnevni red v vrtcu	Higiena z gospodinjstvom	osebna higiena prostor prehrana
področja dejavnosti otrok	Športna vzgoja Sociologija Likovna kultura Glasbena vzgoja Plesna vzgoja Psihologija Kemija Biologija z ekologijo Slovenski jezik in književnost Matematika Fizika	športna vzgoja estetika intelektualni razvoj poizkusi fizikalne zakonitosti živalski in rastlinski svet razvijanje govora uporaba jezika naravna števila merske enote
komunikacija v vrtcu	Sociologija Psihologija	morala, etika, vrednote vrednote, moralni razvoj
komunikacija v vrtcu	Slovenski jezik in književnost Psihologija	tehnike komunikacije
otrokove pravice	Sociologija	otrokove in človekove pravice

Letnik	Oblike izobraževalnega dela
	Teorija (ur)	Vaje (ur)	Skupaj (ur)
1.	84	28	112
skupaj	84	28	112

POKLICNI TEČAJ

KATALOG ZNANJ

1. IME PREDMETA

2. ŠTEVILO UR

3. USMERJEVALNI CILJI

4. OPERATIVNI CILJI

5. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

6. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI