POKLICNI TEČAJ

Izobraževalni program: PREDŠOLSKA VZGOJA

KATALOG ZNANJ

Sprejeto na 23.seji SS za poklicno in strokovno izobraževanje, dne 4. 12 1998

1. IME PREDMETA

TEČAJI S PODROČJA ŠPORTA

2. ŠTEVILO UR

Po posameznih letnikih in oblikah izobraževalnega dela.

Letnik

Oblike izobraževalnega dela

 

Teorija (ur)

Vaje (ur)

Skupaj (ur)

1.

5

27

32

2.

2

30

32

3.

4

28

32

4.

    

 

skupaj

11

85

96

*  T – teoretični pouk, seminarji, projektno delo;

** V- vaje, individualno projektno delo oziroma projektno delo v skupinah, storitev.

Predmetna področja:

Letnik

Predmetno področje

T

V

Predmetno področje

T

V

Predmetno področje

T

V

1. letnik

plavanje

5

27

            

2. letnik

smučanje

2

30

            

3. letnik

drsanje

2

14

kotalkanje

2

14

      

1. IME PODROČJA: PLAVANJE

2. USMERJEVALNI CILJI PODROČJA - PLAVANJE

Dijaki:

  • se navajajo na vodo in dobijo pozitiven odnos do nje,

  • pridobijo motorična znanja iz plavanja,

  • pridobivajo trajne vrednote in navade, povezane z aktivnostjo v vodi,

  • se morajo naučiti plavati, da bodo v vodi varni ter sposobni premagati večje razdalje,

  • se morajo naučiti plavati do take stopnje, da bodo plavanje lahko uporabljali kot sredstvo za športno rekreacijo in šport,

  • si krepijo samozavest in premagujejo strah pred vodo,

  • razvijajo higienske navade in si utrjujejo zdravje v posebnih razmerah,

  • se seznanijo z reševanjem iz vode,

  • se duševno sproščajo,

  • si pridobijo osnovno znanje za delo z otroki.

    3. VSEBINA PODROČJA

    1. Program za neplavalce

  • hoja v vodi, potapljanje glave in gledanje pod vodo,

  • izdihovanje v vodo,

  • vaje plovnosti in drsenja,

  • delo nog na suhem in nato v vodi na mestu,

  • delo nog med drsenjem,

  • delo z rokami na suhem, veslanje z rokami med hojo v vodi,

  • veslanje z rokami med hojo z izdihovanjem v vodo,

  • veslanje z rokami med drsenjem, usklajeno z ritmičnim dihanjem,

  • povezava roke, noge, dihanje,

  • ležanje na hrbtu,

  • hrbtno plavanje,

  • skakanje v vodo na noge, na glavo,

  • potapljanje.

    Pojasnilo

    Učenje plavanja je zapleten učni proces, kjer moramo poleg osnovnih zahtev motorike premagati tudi vrsto psiholoških problemov, ki so bolj kot v drugih športnih panogah združeni prav s plavanjem. Voda kot glavni element, je najmočnejši činitelj vseh fizioloških in psiholoških sprememb. Temperature in gostota vode močno vplivata na počutje neplavalca. Če je pouk plavanja v prirodnem okolju, potem je poleg že omenjenega lahko kot pomemben faktor tudi okolje (dno, globina, prozornost vode, kamni, ježi) in vremenske prilike. Tudi prisotnost drugih gledalcev je zlasti pri tej starosti neplavalcev lahko pomemben psihološki vidik, ki vpliva na razpoloženje.

    2. Program za plavalce

  • utrjevanje plavanja: izpopolnjevanje gibanja z nogami,

  • izpopolnjevanje koordinacije gibanja rok in nog z dihanjem,

  • utrjevanje tehnike plavanja (prsno) in razvijanje osnovne plavalne vzdržljivosti,

  • učenje tehnike prsni kravl,

  • vaje za noge na suhem in nato v vodi na mestu,

  • plavanje z nogami z desko,

  • vaje za roke na suhem in nato v vodi na mestu, nato v hoji,

  • plavanje z rokami z odrivom,

  • plavanje z rokami z metulčkom,

  • vaje za koordinacijo (roke, noge, dihanje),

  • obrati,

  • plavanje kravla z dihanjem na obe strani,

  • plavanje kravla z normalnim dihanjem,

  • štartni skok,

  • potop in plavanje pod vodo,

  • reševanje iz vode.

    4. DIDAKTIČNO METODIČNA NAVODILA

    Tečaj plavanja se praviloma opravi v petih dneh, čeprav je zaradi specifike dela to večkrat premalo, še posebej za neplavalce. Če smo odvisni od vremena, se nam lahko zgodi, da programa zaradi vremenskih neprilik ne moremo izvesti. Zato bi bilo verjetno potrebno razmišljati o izvedbi tečaja v zaprtem bazenu.

    Pred pričetkom tečaja moramo preveriti znanje plavanja dijakov ter jih na osnovi tega razdeliti v čimbolj homogene skupine. Skupine lahko štejejo do 8 dijakov za neplavalce in do 15 dijakov za plavalce.

    Na prostoru, kjer se izvaja pouk, mora biti vsaj eden od rekvizitov za reševanje iz vode (reševalni obroč na vrvi, dolga žrd z obročem). Prostor na plavališču, ki je namenjen učenju plavanja, mora biti ločen od drugih plavalcev. Dno na plavališču naj bo čimbolj ravno.

    Zaradi stopnje utrujenosti naj poteka pouk v dopoldanskih in popoldanskih urah po štiri šolske ure. Pri učenju plavanja ne uporabljamo pripomočkov, ki umetno izboljšujejo plovnost (plavalni obroči in rokavčki), razen vsestransko uporabne plavalne deske in metuljčka.

    Pred vstopom v vodo se naj dijaki primerno ogrejejo, še posebej če sta hladno vreme in voda.

    Pri učenju plavanja, še posebej začetnikov, igra zelo pomembno vlogo učitelj plavanja pri premagovanju strahu dijakov.

    Dijak se mora navaditi na higiensko - zdravstvene zahteve, ki oblikujejo kultiviranega plavalca: prhanje pred vstopom v vodo in po prihodu iz vode, neosnaževanje vode (uriniranje, izpljunki itd.), uporaba plavalne kape v bazenu, sušenje las in frotiranje, preoblačenje kopalk.


    • 1. IME PODROČJA: SMUČANJE

    2. USMERJEVALNI CILJI PODROČJA

    Dijaki:

  • pridobivajo motorična znanja iz alpskega smučanja,

  • spoznavajo življenje v zimski naravi in oblikujejo kulturni odnos do nje,

  • pridobivajo trajne vrednote, povezane z aktivnostmi na snegu,

  • spoznavajo življenje v skupnosti,

  • se navajajo na samostojno premagovanje težav, solidarnost in tovarištvo,

  • si krepijo samozavest ob poizkusih gibanja na snegu,

  • pridobivajo potrebna znanja kot pomembne vrednote pri osebni in družbeni zaščiti in varstvu okolja,

  • v novem okolju izrabljajo vse možnosti za pridobivanje novih spoznanj in širjenje obzorja,

  • se usposobijo za delo z otroki,

  • se duševno sproščajo.

    3. VSEBINA PODROČJA

    1. Program za začetnike in slabe smučarje

  • navajanje na hojo in igranje na snegu, peš in na smučeh,

  • navajanje na smuči, sneg, drsenje po snegu, prestopanje, padanje in vstajanje in vzpenjanje po bregu,

  • seznanjanje z osnovami tehnike alpskega smučanja,

  • vodenje osnovnih elementov v obliki igre, štafet in drugih tekmovalnih aktivnosti,

  • vadba podaljšanega koraka na smučeh,

  • obrat okoli zadnjih delov smuči, okoli krivin in za 180o,

  • seznanjanje s smukom naravnost, pri čemer morajo dijaki med vadbo opravljati različne naloge,

  • prestopanje v izteku in na blagem bregu, kar pomeni prvo spremembo smeri,

  • navajanje na opravljanje enakih nalog v poševnem smuku,

  • vzpodbujanje k skokom na improvizirani skakalnici.

    Pojasnilo

    Program je mala šola smučanja kot najširše baze za hitrejše in sistematično napredovanje.

    2. Program za dobre in boljše smučarje

  • izpopolnjevanje elementov tehnike alpskega smučanja,

  • navajanje na tehnično dovršenejšo izvedbo; boljše uvajamo celo v tekmovalno izvedbo smuka naravnost in prestopanje,

  • navajanje na izpopolnjene terenske skoke na improvizirani skakalnici,

  • vse oblike prestopanja in najpomembnejši zavoji s prestopanjem, po potrebi tudi s plužnimi zavoji in zavoj s plužnim prestopanjem,

  • hitro vijuganje in smučanje v paralelnih zavojih od brega, ki so tehnično najzahtevnejši,

  • boljšim smučarjem omogočiti opraviti izpit za učitelja smučanja 1. stopnje.

    Pojasnilo

    Program pomeni predvsem nadaljevalno in izpopolnjevalno šolo smučanja z učenjem osnovnih elementov, ki dijaku omogočajo smučanje po ne preveč zahtevnem terenu.

    4. DIDAKTIČNO METODIČNA NAVODILA

    Smučanje v obliki tečaja opravimo v petih dneh, kar pomeni, da naj bi delo potekalo 3 ure dopoldne in 3 ure popoldne. Pri tem je treba biti elastičen in delo prilagoditi vremenskim razmeram in sposobnostim dijakom.

    Dijake že prvi dan razdelimo glede na njihovo predznanje v čimbolj homogene skupine, v katerih je maksimalno 12 dijakov. Organizacija vadbe mora biti takšna, da omogoča dijakom maksimalno število ponovitev. Dijaki morajo biti primerno in pravilno oblečeni.

    Pred vadbo jih ogrejemo brez smuči in z njimi. Za vsako delo je potrebno poiskati primeren teren in ga tudi pripraviti. Vsak zavoj zahteva določeno hitrost, ki je zanj značilna in pa teren, ki to hitrost omogoča.

    Dijaki morajo biti subjekti vadbe in morajo aktivno kreirati delo na snegu.Učitelj naj jih usmerja, svetuje in pomaga. Motorično nadarjenim omogočimo hitrejše napredovanje. Dijaki morajo smučati tehnično pravilno, izvedba je lahko groba ali finejša, odvisno od znanja in sposobnosti posameznikov. Popravljanje napak in postavljanje zahtevnejših nalog mora biti prilagojeno terenu, snegu, hitrosti in izbiri vaj. Vadba mora biti vsebinsko bogata in pestra. Pri alpskem smučanju je treba stremeti za koordiniranim gibanjem in za gibalno sproščenostjo. Delo naj bo opravljeno lahkotno.

    Ob pojavu utrujenosti je treba delo spremeniti. Utrujenost je nevarna za poškodbe, še vedno je tretji dan tečaja dan krize (zato pozor!).


    •

    1. IME PODROČJA: DRSANJE

    2. USMERJEVALNI CILJI PODROČJA

    Pri predmetu dijaki:

  • pridobivajo gibalne sposobnosti za drsanje,

  • doživljajo radost gibanja na ledeni ploskvi,

  • se duševno sproščajo,

  • vživljajo se v skupino in okolje in spoznavajo delo v skupnosti,

  • krepijo samozavest ob gibanju na ledu,

  • razvijajo moč volje,

  • pridobivajo nove izkušnje,

  • se usposobijo za delo z otroki.

    3. VSEBINA DEJAVNOSTI

    1. Program za začetnike in slabe drsalce

  • prvi stik z ledom, padanje in vstajanje na ledu,

  • z rokami v odročenju naredijo prve korake in priti morajo iz sredine drsališča k ograji in nazaj,

  • vožnja po dveh nogah in počep: po nekaj korakih postavijo noge skupaj in se skušajo zapeljati čim dlje; tej vaji sledi počep, ki so ga najprej vadili na mestu,

  • vlečenje in potiskanje: v parih vadijo odrive, tako da se vlečejo in potiskajo,

  • odrivi: učijo se najprej z eno nogo, nato še z drugo,

  • "limonce" naprej: najprej z zaletom, nato z mesta,

  • prestopanje naprej,

  • prenos teže in vožnja po eni nogi: drsanje naprej, prenos teže na eno nogo in vztraja čimdlje v vožnji po eni nogi,

  • ustavljanje: drsanje naprej in ustavljanje z malo zaleta. Priporočamo plug,

  • "limonce" nazaj: s pomočjo partnerja izvedejo limonco nazaj, to je prvi element drsanja nazaj,

  • poligon: drsanje naprej, vijuganje med tulci, prestopanje v levo, vožnja po eni nogi (štorklja), prestopanje v desno, vožnja pod vrvico v čepu, ustavljanje. Z mesta nadaljuje "limonce" naprej, se obrne in naredi "limonce" nazaj.

    2. Program za boljše drsalce

  • "limonce" naprej in pravilnejše odrivanje,

  • odrivanje in prestopanje,

  • prestopanje in ravnotežni elementi: labodek, kanonček,

  • prestopanje in "limonce" nazaj,

  • vožnja nazaj in ustavljanje nazaj,

  • poskok in obrat,

  • štafetne igre,

  • poligon: "limonce" nazaj, obrat, "limonce" naprej, cel krog prestopanje v desno in nato v levo, lastovka, kanonček, odrivi nazaj, poskok.

    4. DIDAKTIČNO METODIČNA NAVODILA

    Tečaj drsanja je za dijake zelo naporen, še posebej za začetnike. Zato priporočamo izvedbo tečaja v treh dneh.

    Prvi dan dijake razdelimo v skupini glede na predhodno znanje drsanja v boljšo in slabšo skupino.

    Dijaki morajo imeti primerno opremo - še posebej je potrebno posvetiti pozornost kvaliteti čevlja na drsalki in kako so drsalke zavezane. Seznanjeni morajo biti z ravnanjem z drsalkami.

    Pred vadbo na ledu se dijaki ogrejejo na suhem in nato še na ledu. Delo organiziramo tako, da si vadeči niso v napoto in da se ne ovirajo pri delu.

    Gibalno sposobnejšim dijakom moramo omogočiti hitrejše napredovanje, z boječimi je potrebno delati bolj počasi in z veliko spodbude.

    Organizacija naj omogoča dijakom maksimalno število ponovitev glede na njihove sposobnosti. Dijaki naj bodo deležni povratne informacije, da bo izvajanje tehnično pravilno. Pri vadbi uporabljamo čim več rekvizitov, ki razgibajo, popestrijo, olajšajo ali po potrebi otežijo vadbo. Stremimo za koordiniranim gibanjem in gibalno sproščenostjo.


    • 1. IME PODROČJA: KOTALKANJE

    2. USMERJEVALNI CILJI PODROČJA

    Dijaki:

  • pridobijo osnovna znanja iz kotalkanja, ki so potrebna za »Sonček«,

  • razvijajo ravnotežje in koordinacijo, ki ju štejemo za prvinski sestavini človekove

  • motorike,

  • izbirajo in preizkušajo vsebine in sredstva za vzpodbujanje gibalnega izražanja predšolskih otrok,

  • si razvijajo pozitiven odnos do gibanja v naravi,

  • si razvijajo veselje do kotalkanja, ki naj bi kasneje morda postalo sestavni del,

  • preživljanja prostega časa in zdravega načina življenja.

    3. VSEBINA PODROČJA

    Kotalkanju je namenjeno 16 šolskih ur. V teh urah predelamo naslednje elemente kotalkanja, ki jih povežemo v poligonu:

    1.   vožnja naprej

    2.   lastovka

    3.   slalom med štirimi kiji

    4.   med vožnjo naprej počep pod 50 - 60 cm visoko prečko

    5.   vožnja do cilje črte in ustavljanje na črti (fotomontaža slike).

    Pri lastovki mora biti noga v zanožju vsaj 3 sekunde. Če kdo ne zmore lastovke, mu nalogo priznamo, če je najmanj 3 sekunde vozil po eni nogi. Pri slalomu ni dovoljen dotik kijev, pri počepu pa prečke. Celotna spretnostna vožnja (poligon) mora biti opravljena brez padca in drugih napak. Poleg poligona morajo dijaki pokazati tudi znanje iz prestopanja in prevoziti razdaljo 30 m nazaj.

    Prestopanje:

    Dijak mora prestopati po krogu s polmerom 2-3 m. Nalogo je uspešno opravil, če je s prestopanjem prešel dva kroga (720o), ne da bi se pri tem zaustavil ali padel. Preden začne prestopati lahko naredi tri do štiri običajne drsalne korake, da pridobi nekoliko več hitrosti.

    Vožnja nazaj:

    Dijak je nalogo uspešno opravil, če je prevozil nazaj 30 m, ne da bi se vmes ustavil ali padel.

    4. DIDAKTIČNO METODIČNA NAVODILA

    Dijaki se ne glede na stopnjo predznanja vključujejo v vse aktivnosti. Preko igre, pripravljalnih vaj ter motoričnih informacij, ki dopolnjujejo in bogatijo pripravljalno vadbo, privedemo dijake od začetnih korakov do končne storitve.

    Program je sestavljen tako, da lahko večina dijakov brez večjega truda opravi naloge. Posameznikom s pomanjkljivo splošno gibalno izobrazbo ali šibko telesno konstitucijo pa posvetimo še več pozornosti, jih spodbujamo, dajemo dodatne naloge in naloge za vadbo doma.