• utrdi in razširi znanja o osnovnih merilnih metodah merjenja električnih in neelektričnih veličin,
• spozna uporabnost in funkcije merilne opreme za uporabo v najširšem delovnem okolju - procesnem oziroma industrijskem,
• sprejema pomen merilnega sistema kot sestavni in vitalni del tudi drugih sistemov, predvsem krmilno – regulacijskih,
• razume pomen zagotavljanja merilne točnosti s vsled zagotavljanja večje kakovosti proizvodnje in storitev,
• zna izdelati poročilo o meritvi - merilni protokol, predvsem pa razume in zna določiti pravi pomen posameznim elementom poročila (točnost, merilna negotovost, pogoji merjenja, …)
• spozna merilne predpise in standarde in razume pomen le-teh,
• spozna možnosti izvajanja merilnih postopkov v industrijskem okolju,
• se usposobi za pravilno in optimalno izbiro merilnih instrumentov in sistemov, metod in postopkov za merjenje na področju elektronike, avtomatike, digitalnih, krmilnih in regulacijskih sistemov,
• se usposobi za pridobivanje tehničnih podatkov iz razpoložljive kataloške dokumentacije,
• spozna osnovne gradnike krmilno regulacijskih sistemov v industrijskih okoljih,
• spozna značilne regulacijske algoritme in osnove digitalnih regulacij,
• se seznani z nastavljanjem in optimizacijo parametrov regulacijskih sistemov.
  
  

4. OPERATIVNI CILJI PREDMETA

3. letnik

INFORMATIVNI CILJI	FORMATIVNI CILJI	SOCIALIZACIJSKI CILJI	POSEBNOSTI V IZVEDBI
	Dijak:	Dijak:
Merjenje električnih veličin Merjenje in merilne metode osnovnih električnih veličin	razširi temeljna znanja iz splošnih električnih meritev zna razložiti vzroke in posledice merilnih pogreškov ter jih upošteva pri podajanju merilnih rezultatov zna pokazati in razložiti glavne merilne postopke in metode za merjenje električnih veličin (direktno merjenje, U-I metodo merjenja U, I in R) zna uporabiti osciloskop in razložiti izbrano merilno metodo za merjenje električnih veličin Y(t) in Y(X), zna predstaviti in primerjati različne metode merjenja upornosti: direktno, U-I metodo, Wheatstonov mostič, U in I – primerjalno metodo U-I metodo zna razložiti kot univerzalno metodo za merjenje različnih veličin (R, L, C, P, f,…) zna predstaviti način in pogoje merjenja C in L: U-I metoda, resonančna metoda, LC merilnik	osvaja in sprejema pravila za ravnanje z električnimi napravami se zaveda potrebne previdnosti pri uporabi električne opreme povezuje in kombinira znanja in kreativno pristopa k izpeljavi novih merilnih postopkov spoznava smisel dobrega dokumentiranja merilnih protokolov in priloge komentarjev v zapisnik o meritvi zaveda se potrebne kritičnosti, npr. pri napačnem odčitavanju rezultatov, nepravilno izbiri merilne metode,…	Cilji laboratorijskih vaj: priprava in analiza merilne metode pregled dokumentacije merilne instrumentacije izvedba meritev izvedba simulacije (npr. EWB) in primerjava rezultatov merjenja z navideznimi in realnimi merilnimi instrumenti izdelava tehničnega poročila Primeri vaj: Primerjava simulacije z npr. EWB in meritvami na izmeničnem ojačevalniku ali napajalniku po navodilu
Specifični merilni instrumenti in merilni izvori Visokofrekvenčni merilni instrumenti NF in VF izvori Frekvenčni sintetizatorji Funkcijski, signalni in impulzni generatorji Generatorji digitalnih podatkov	zna našteti alternativne metode za merjenje električnih veličin v različnih pogojih (laboratorij, industrijski pogoji, …) zna oceniti konkretno merilno metodo ali princip merjenja glede pogojev uporabe, merilnega obsega, nabora vplivnih veličin… spozna tipe značilnih merilnih izvorov, tehnične lastnosti in načine in področja uporabe zna po različnih kriterijih izbrati primeren merilni sistem za konkreten primer uporabe	povezuje znane vplive električnega toka z elektronskimi elementi za uporabo v merilni tehniki - senzorji zaveda se nezanesljivosti merilnih rezultatov in razvija občutek za realno ocenjevanje oblikuje primeren odnos do posamezne vrste merilne opreme in pribora razvija interes za spremljanje tehnoloških novosti s področja merilne opreme	Izvedba in analiza meritev na resonančnih vezjih
Merjenje v časovnem in frekvenčnem prostoru VF osciloskopi Digitalni osciloskopi, DSO Spektralni analizatorji Merjenje v digitalnih sistemih (analizator logičnih stanj)	zna razložiti delovanje VF osciloskopa po blokovni shemi v povezavi z merilno metodo za merjenje konkretne veličine ali karakteristike zna razložiti pomen tipičnih vrednosti karakterističnih tehničnih podatkov zna razložiti razliko med spektralnim analizatorjem in osciloskopom, princip serijskega in paralelnega analizatorja zna uporabiti osciloskop in spektralni analizator v splošni aplikaciji pozna načine uporabe in nastavitve analognih in digitalnih spominskih osciloskopov pozna namen uporabe, princip in nekatere nastavitve logičnega analizatorja	spoznava kompleksnost problematike merjenja električnih in procesnih veličin (popačenja, šumi, čisti signali,…), specifične zahteve v različnih pogojih merjenja razume točnost merjenja in loči med točnostjo instrumenta in velikimi možnostmi modernih instrumentov zavzema pozitivno stališče do profesionalnih in visokostrokovnih rešitev na področju merilne tehnike	Merjenje osnovnih in motilnih signalov na digitalnem vezju
Merjenje procesnih veličin Principi merjenja procesnih veličin: T, F, D l, F , n, D h, pH, Zgradba procesnega merilnega sistema Merilni pretvorniki A/D in D/A pretvorniki Uporaba računalnikov v procesnih merilnih sistemih Avtomatski merilni sistemi in osnove prenosa podatkov	spozna principe merjenja procesnih (ne-električnih) veličin v industriji spozna vlogo in principe delovanja merilnih pretvornikov (normirani signali) zna pravilno izbrati senzorsko in merilno periferno opremo za tipične primere spozna zgradbo merilnega sistema v procesnih industrijskih sistemih in zna konfigurirati ustrezni merilni sistem v danem procesu spozna možnost simuliranja merilnih signalov seznani se z možnostjo analize merilnih signalov seznani se z uporabo računalnikov v avtomatskih merilnih sistemih spozna principe delovanja virtualnih merilnih sistemov (uporaba PC z ustreznimi vmesniki kot univerzalne merilne opreme) seznani se z možnostmi računalniško podprte analize izmerjenih signalov spozna osnovne komunikacijske protokole in vmesnike (IEEE488) seznani se s konfiguracijo merilne postaje s PC seznani se z osnovami programiranja merilnih postaj (npr. programski paket LABVIEW) spozna možnosti priključitev in uporabe instrumentov in merilnih pretvornikov na PC spozna programiranje PC – merilnih postaj s primernim programskim jezikom seznani se z možnostjo in uporabnostjo povezave PC merilnega sistema in PLC z industrijskim procesom	navaja in pripravlja se za delo izven laboratorija – v praktičnem okolju si razvija sposobnost abstraktnega mišljenja razvije komunikacijske spretnosti in sposobnost prenašanja znanja in izkušenj na druge pridobi širok spekter možnosti reševanja danih problemov (s poudarkom na merilnih sistemih)	Merjenje procesnih veličin z merilnimi pretvorniki Programiranje univerzalnega instrumenta s pomočjo programskega paketa Labview-u Simulacija procesnih veličin v Labview Merjenje procesnih veličin z Labview (temperatura, pretok,…)

5. OKVIRNI SEZNAM LITERATURE IN DRUGIH VIROV

6. OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA

Preverjanje znanja pri predmetu je ustno in z ocenjevanjem vaj in poročil v laboratoriju. Pri ustnem preverjanju naj se dijak posveti tudi merjenju ali izdelavi vaje v laboratoriju.

Dijak za vsako izmerjeno vajo izdela poročilo, ki mora biti vsebinsko in oblikovno skladno z navodili. V poročilu opiše delovne in merilne postopke pri izdelavi vaje, svoja opažanja pri poteku vaje, posebej pomemben pa je komentar dobljenih rezultatov. V komentarjih mora biti podana povezava med delom v laboratoriju in teoretičnimi spoznanji, ki jih dijak dobi pri drugih predmetih in so bila v pomoč pri izvedbi vaje.

7. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI