Izobraževalni program: ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK
Sprejeto na 62. seji Strokovnega sveta RS za poklicno in strokovno izobraževanje, 17. 12. 2002
PRAKTIČNI POUK
Letnik | Oblike izobraževalnega dela | ||
Teorija (ur) | Vaje (ur) | Skupaj (ur) | |
1. | 105 | 105 | |
2. | 102 | 102 | |
skupaj | 207 | 207 |
Dijaki:
1. letnik
INFORMATIVNI CILJI |
FORMATIVNI CILJI |
SOCIALIZACIJSKI CILJI |
POSEBNOSTI V IZVEDBI |
KRMILJA
|
|
|
Projektna naloga: Izdelava ali zahtevnejše servisiranje:
|
|
|
|
|
NAPAJALNIKI IN PRETVORNIKI
|
|
|
Projektna naloga:
|
OJAČEVALNIKI IN OSCILATORJI Tranzistor, tranzistor kot stikalo, tranzistor kot ojačevalnik, analogna integrirana vezja – operacijski ojačevalnik, povratne vezave, oscilatorji. |
|
|
Naloge vključujejo:
Praktični izdelki:
|
ELEKTRIČNE INSTALACIJE
|
|
|
Projektne naloge vključujejo znanje o elementih, njihove tehnične in kataloške podatke, uporabo, preverjanje želenih karakteristik. Praktično izdelajo:
|
UVAJANJE V PROJEKTNO DELO PRI PRAKTIČNEM POUKU
|
|
||
IZDELAVA ELEKTRONSKEGA VEZJA, NAPRAVE V ANALOGNI TEHNIKI: Specifični tehnološki prijemi, vzdrževalna dela, servisiranje, …
|
|
|
|
KRMILJA Specifični tehnološki prijemi, vzdrževalna dela, servisiranje, … Izdelava elektronskega vezja v digitalni tehniki in mikrokrmilniki, npr.:
REGULACIJE Specifični tehnološki prijemi, vzdrževalna dela, servisiranje, … Izdelava elektronskega regulacijskega vezja v analogni ali digitalni tehniki npr.:
|
|
|
Konkretne naloge se izvajajo na standardiziranih sistemih in elementih s ciljem spoznavanja standardnih sistemov in rešitev in tudi z realizacijo – izdelavo funkcionalnih vezij in sistema. |
ZABAVNA IN MULTIMEDIJSKA ELEKTRONIKA Specifični tehnološki prijemi, vzdrževalna dela, servisiranje, … Elektroakustika, zvočni in svetlobni sistemi:
NAPRAVE PRENOSNE IN INFORMACIJSKE ELEKTRONIKE Specifični tehnološki prijemi, vzdrževalna dela, servisiranje, … Komunikacijske inštalacije in naprave:
Videonadzor. |
|
|
Konkretne naloge se izvajajo na standardiziranih sistemih in elementih s ciljem spoznavanja standardnih sistemov in rešitev in tudi z realizacijo – izdelavo funkcionalnih vezij in sistema. |
Navodila za izvajanje praktičnega pouka:
V nižjih letnikih je poudarjeno osvajanje temeljnih znanj in spretnosti, spoznavanja orodij, instrumentov in nekaterih tehnoloških postopkov. Poleg tega se dijaki že uvajajo v projektno delo, ki zahteva povezovanje znanj (teoretičnih s praktičnimi, splošnega s strokovnim) v funkcionalne celote, sodelovanje in samostojno reševanje nalog, samoiniciativnost in inovativnost, delo z informacijami in komunikacije. Za osvajanje osnovnih temeljnih zanj so v predmetnem katalogu za vse dijake predvidena enotna dela in aktivnosti pretežno v prvem in drugem letniku, projektne naloge pa so kot primer navedene v katalogu, zato jih učitelji izbirajo skupaj z dijaki, zaželeno je, da pri izbiri nalog za delo v višjih letnikih sodelujejo tudi socialni partnerji, ki lahko zainteresirano sodelujejo tudi kot mentorji dijakom. V predmetnem katalogu so tematski sklopi navedeni okvirno, naslovi in vsebine posameznih projektnih nalog definirajo učitelji skupaj z mentorji iz podjetij in v sodelovanju s socialnimi partnerji. Uspešno projektno delo dijakov in razvoj ključnih in poklicnih kompetenc se lahko zagotovi le, če je začetek projektnega dela v prvem letniku izobraževanja. Temu cilju je usmerjen tudi načrt zagotavljanja materialnih pogojev za izvajanje praktičnega pouka v izobraževalnem programu.
Vsak dijak v šolskem letu izdela najmanj tri projektne naloge. Vsaj ena projektna naloga vključuje področje analogne tehnike in obratno in najmanj ena področje digitalne tehnike. Dijak pripravi ustrezno dokumentacijo za posamezen del projekta po navodilih, v vsakem letniku pa izdela primer montažne, tehnološke in tehniške dokumentacije, energijsko bilanco naprave – izkoristek, moč, popačenje, cos Ć, kalkulacijo materialnih in izdelavnih stroškov, navodilo za uporabo in opis pogojev za normalno uporabo izdelka.
Naloge iz istega področja se izbirajo tako, da jih lahko razvrstimo na nivo analize elementarnega vezja in na sistemski nivo (uporaba standardiziranih industrijskih enot). V začetnem obdobju so naloge krajše, manj zahtevne, kasneje pa so naloge obsežnejše. Projektna naloga vključuje spoznavanje in spoštovanje predpisov in standardov, predpisov o varnosti pri delu. Vsaka projektna naloga se poleg predpisane vsebine zaključi tudi s poročilom in predstavitvijo pred oddelkom ali na šoli ali pred socialnimi partnerji, na Internetu, v lokalni skupnosti ali pred starši, na osnovni šoli ali …
Za uspešno projektno delo je potreben:
Ustno preverjanje in ocenjevanje znanja temelji na zagovoru izdelkov ali storitev ali posameznih delovnih operacij v povezavi z uporabljeno teorijo za dimenzioniranje vezij in sistemov, tehnologijo dela, uporabe merilnih instrumentov in postopkov vezano na delovne operacije ali izdelavo izdelka.
Poročilo:
Dijak izdela po vsakem zaključenem delu poročilo in obrazložitev z opozorilom na posebnosti pri delu in svoj komentar. V poročilu naj dijak postavlja tudi vprašanja, ki se pojavijo, in nakaže iskanje novih rešitev, kar je lahko izziv učitelju, mojstru ali dijaku za nadaljevanje dela.
Izdelek ali storitev:Dijak izdela v vsakem ocenjevalnem obdobju v vseh letnikih izdelek kot projektno delo po izbiri skladno s tem katalogom znanj. Projektna naloga lahko obsega vse elemente projekta, lahko pa se izvaja v timu, kjer se zaradi obsežnosti projekta naloga razdeli med več izvajalci z jasno delitvijo nalog (študij in zbiranje informacij, preizkušanje in testiranje rešitev, izvajanje meritev na posameznih podsistemih in poročanje, izdelava merilnih protokolov, tehnološke in tehniške dokumentacije, kosovnic in kalkulacije, montaža in montažni načrti, testiranje, zagon in meritve na izdelku, izdelava končnega poročila in predstavitev).
KORELACIJSKA TABELA
Informativni cilji |
Povezava s predmetom |
|
Predmet |
Znanja |
|
Mehanska obdelava materialov. |
Tehnologija |
Praktična uporaba orodij in obdelava materialov. |
Merilni instrumenti. |
Elektrotehnika Matematika |
Praktična uporaba merilnih instrumentov in pravilno ovrednotenje merilnih rezultatov. |
Pasivni realni elektronski elementi. |
Tehnologija Elektrotehnika |
Spoznavanje elementov in njihova uporaba. |
Diode. |
Tehnologija Elektrotehnika |
Spoznavanje elementov in njihova uporaba. |
Osciloskop. |
Elektrotehnika |
Uporaba osciloskopa. |
Usmerjanje in glajenje. |
Elektronska vezja in naprave |
Poznavanje usmerniških in gladilnih vezav. |
Izdelava tiskanega vezja. |
Tehnologija |
Poznavanje postopkov izdelave tiskanega vezja. |
Tranzistor. |
Elektronska vezja in naprave |
Spoznavanje elementov in njihova uporaba. |
Električne instalacije. |
Elektrotehnika |
Poznavanje osnovnih stikov za razsvetljavo. |
Analogna vezja. |
Elektronska vezja in naprave |
Poznavanje in uporaba analognih vezij. |
Digitalna integrirana vezja. |
Digitalni sistemi in krmilja |
Poznavanje in uporaba digitalnih vezij. |
Pretvorniki. |
Elektronska vezja in naprave Digitalni sistemi in krmilja |
Poznavanje in uporaba pretvornikov. |
Gradnja naprav. |
Elektronska vezja in naprave |
Poznavanje zaščite naprav. |
Stabilizacija napetosti in toka. |
Elektronska vezja in naprave |
Poznavanje vezij in naprav za stabilizacijo napetosti in toka. |
Elektroakustika. |
Elektronska vezja in naprave |
Poznavanje elektroakustičnih naprav, gradnja, servisiranje in vzdrževanje. |
Naprave prenosne tehnike. |
Elektronska vezja in naprave |
Poznavanje naprav prenosne tehnike, servisiranje in vzdrževanje. |
Krmilja in regulacije. |
Digitalni sistemi in krmilja |
Poznavanje in uporaba vezij in naprav za krmiljenja in regulacije. |