Letnik

Oblike izobraževalnega dela

Skupaj

Teorija

Vaje

1.

70

53

17

2.

136

102

34

Skupaj

206

155

51

VSEBINE IN INFORMATIVNI CILJI

FORMATIVNI CILJI

SOCIALIZACIJSKI CILJI

POSEBNOSTI V IZVEDBI

JAMSKI PLINI IN JAMSKI PRAH

Utrjevanje in nadgrajevanje znanj o:

sestavi zraka; strupenih, zadušljivih, eksplozivnih plinih, ki se pojavljajo pri delu v jami in drugih škodljivih primeseh ter jamskem prahu, posebej o premogovem prahu.

Dijak:

• utrdi znanja o jamskih plinih, ki se najpogosteje pojavljajo v jami in ga nadgradi z znanji o plinih, ki so še lahko prisotni v jamskem zraku
• primerja lastnosti jamskih plinov in načine določanja in jih ovrednoti
• ponovi znanja o premogovem prahu in ga nadgradi z znanji o njegovih kemičnih lastnosti.

Dijak:

• se pri praktičnem delu srečuje s plini, ki se v jami pojavljajo, in premogovim prahom, ki je nevaren zaradi svoje eksplozivnosti; za varno delo v jami mora zelo dobro poznati njihove lastnosti, dovoljene koncentracije in načine določanja

• Praktične vaje merjenja nevarnih jamskih plinov na merilnih inštrumentih.

JAMSKO ZRAČENJE

Ponavljanje in nadgradnja znanj o:

jamski klimi; določanju potrebnih količin zraka za jamsko zračenje glede na posamezne zahteve; vzpostavitvi zračnega toka v jami; vrstah zračenja, shemah prezračevanja; razpeljavah in regulaciji zračnih tokov; separatnem zračenju, ventilatorjih, meritvah zračnih parametrov, merilnih inštrumentih, jamskih požarih, vzrokih in gašenju, varnostnih ukrepih in predpisih v zvezi z zračenjem.

• primerja različne načine zračenja jame med seboj
• zna oceniti potrebne načine zračenja
• pozna načine delovanja ventilatorjev
• pozna načine meritve zračilnih parametrov in jih primerja
• predvidi nevarnosti zaradi jamskih požarov in njihovo sanacijo

• se zave pomembnosti dovajanja svežega zraka v jamo, za varno delo ljudi in delovanje naprav.
• pozna pomen zagotavljanja varnega dela
• razume pomen dobre organizacije

• Praktične vaje merjenja različnih parametrov z merilnimi instrumenti.

IZDELOVANJE JAMSKIH PROG

Ponavljanje in nadgradnja znanj o:

izbiri velikosti in oblikah profila jamske proge, izdelovanju z miniranjem v trdem materialu; vrstah zalomov, delovnih operacijah, strojni izdelavi jamskih prog, delovnih operacijah, materialih za podgrajevanje jamskih hodnikov, načinih podgrajevanja jamskih prog, tehničnih normativih in varstvenih ukrepih, ekonomskih vidikih pri izdelovanju jamskih prog.

• utrdi znanje o različnih oblikah jamskih prog in ga nadgradi z znanji o dejavnikih, ki vplivajo na izbiro njihovih oblik
• pozna postopke izdelave jamskih prog v odvisnosti od hribine in pogojev dela
• razlikuje načine podgrajevanja prog v odvisnosti od pogojev, ki vplivajo na njihovo izbiro
• primerja različne materiale za podgrajevanje prog

• se pri svojem delu v jami srečuje z jamskimi progami, katere se uporabljajo za različne namene in so različnih oblik.
• razvija osebno in poklicno odgovornost

• Vaje: risanje različnih oblik jamskih prog v odvisnosti od danih lastnosti v hribini.
• Uporaba katalogov z materiali, ki se uporabljajo v Premogovniku Velenje.

ODKOPNE METODE IN MEHANIZIRANO PRIDOBIVANJE MINERALNIH SUROVIN

Ponavljanje in nadgradnja znanj o:

izbiri odkopne metode, razvrstitvi odkopnih metod in opisu glavnih sistemov, nekaterih odkopnih metodah pri pridobivanju kovinskih in nekovinskih mineralov, odstreljevanju na odkopih, mehaniziranem pridobivanju premoga, uplinjanju premoga, organizaciji transporta pri odkopavanju, tehničnih normativih in varstvenih ukrepih pri odkopavanju, ekonomskih vidikih odkopavanja.

• zna opisati različne odkopne metode pozna pogoje, ki vplivajo na njihovo izbiro
• razlikuje naprave pri izdelavi jamskih prog od naprav pri pridobivanju premoga oziroma rude
• znajo izračunati kapaciteto strojev in proizvodnje ter potrebno število ljudi za delo pri pridobivanju ob potrebnih podatkih
• pozna transport pri odkopavanju in zna izračunati njihove izkoristke

• pozna zelo dobro velenjsko odkopno metodo, s katero se sreča tudi pri praktičnem delu
• pozna različne načine pridobivanja koristne surovine in jih prilagoditi različnim pogojem pridobivanja

• Vaje: reševanje nalog o izbiri odkopne metode in načina podpiranja v določenih pogojih v jami, s pomočjo programske opreme.

ODVODNJEVANJE

Vode, ki ogrožajo jamsko delo, načini ugotavljanja vode v hribinah, načini odvodnjavanja jame, odvodni sistemi, vpliv vode na tehnologijo jamskih del, možnosti koristne uporabe jamske vode, ekološki vplivi.

• seznani se z odvodnimi sistemi
• primerja različne načine odvodnjevanja jame med seboj

• razume pomen zmanjševanja pritiska v hribini s pomočjo odvajanja vode, ker voda v jami predstavlja potencialno nevarnost, še posebej če je v njej primešan mulj

• Ogled videokasete o različnih načinih odvodnjevanja in razprava.

POSTOPKI IZGRADNJE PODZEMNIH PROSTOROV VELIKIH PROFILOV

Izkop velikih profilov, izdelava z vrtanjem, miniranjem in rezanjem, začasna (pomožna) in definitivna podgradnja, nakladanje in odvoz izkopanine, podgrajevanje, prezračevanje, hidroizolacija predorov, tehnični normativi in varstveni ukrepi

• seznani se z načini izkopavanja jamskih prostorov velikih prečnih profilov
• primerja postopke in metode izdelave podzemnih prostorov velikih profilov
• predvidi možne načine podgrajevanja prostorov velikih dimenzij

• spozna načine izdelave in vzdrževanja velikih podzemnih objektov, predvsem tunelov, ki se v zadnjem času izdelujejo pri gradnji avtocest
• razume pomen izdelave jamskih prostorov velikih profilov v jami, ki se uporabljajo predvsem za shranjevanje mehanizacije

• Ogled videokasete o izdelavi podzemnih prostorov velikih profilov in razprava.
• Strokovna ekskurzija ogleda izdelave tunelov, izdelava poročila in razprava.

VSEBINE IN INFORMATIVNI CILJI

FORMATIVNI CILJI

SOCIALIZACIJSKI CILJI

POSEBNOSTI V IZVEDBI

VPLIV RUDARSKIH PODZEMNIH DEL NA OKOLJE

Vpliv na površino in površinske spremembe, degradacija površine – obseg in velikost, pogrezanje površine, posedanje terena, plazenje površine, zastajanje voda in nastanek jezer, klimatske spremembe zaradi sprememb pokrajine, vpliv na podzemne vodotoke in termalne vire, seizmični efekti podzemnega miniranja, zmanjšanje vpliva podzemnega odkopavanja na površino

Dijak:

• razume tehnične normative in varnostne ukrepe pri rudarskih delih
• povezuje spremembe na površini s podzemnim delom
• pozna vpliv rudarjenja na podtalnico
• razlikuje spremembe na površini, ki so posledica rudarskih del od sprememb zaradi naravnih nesreč

Dijak:

• zaveda se vplivov rudarjenja na površino in razvija poklicno odgovornost do varovanja okolja in odpravljanja posledic rudarjenja.
• osvaja strokovne izraze

• Strokovno vodena ekskurzija na območje kjer so vidne posledice rudarjenja in tudi rekultivacija površja, izdelava poročila in razprava.
• Dijaki računalniško obdelajo rezultate meritev, ki so jih opravili pri predmetu rudarska merjenja in se seznanijo s posledicami vpliva jamskega dela na površino.

VPLIV NA OKOLJE ZARADI POVRŠINSKIH RUDARSKIH DEL

Spremembe površine zaradi odkopavanja, odlagališče odkrivke, odlagališče jalovine, odvodnjevanje velikih površin, zavzetje velikega prostora zaradi odkopavanja, spremembe morfologije terena, preselitev naselij, preselitev industrije, cest in železnic.

• pozna osnove ekologije
• pozna postopke načrtnega odlaganja jalovine
• primerja lastnosti prostorov primernih za odlaganje jalovinskih mas
• seznani se z problemi, ki nastanejo pri preselitvi ljudi in infrastrukture.

• razume, da so površinski kopi rana na površini in da jih je potrebno med odkopavanjem in po koncu odkopavanja primerno urediti
• osvaja odgovornost
• razvija ekološko zavest

• Vaje: izdelava plakatov za iskanje novih rešitev prostorske ureditve odlaganja jalovine.
• Strokovno vodena ekskurzija na območje, kjer so vidne posledice rudarjenja in tudi rekultivacija površja, izdelava poročila in razprava.

SEKUNDARNE POSLEDICE RUDARJENJA

Seizmični učinki miniranja, vibracije terena, zračni udari, hrup, kemično onesnaževanje okolja, nastajanje odpadnih voda, onesnaževanje izvirov in podtalnice, onesnaževanje zraka, prah, druge nevarnosti za človeka in živali zaradi posega v okolje.

• pozna učinke jamskih del na okolico, kjer živi
• povezuje onesnaževanje voda s posegi v okolje

• spoznava, da vplivajo na okolje tudi drugotni učinki rudarjenja, katere neposredno ne povezujemo z rudarjenjem, ampak so dejansko njegova posledica

Vaje:

• izdelava shem o vplivih rudarskih del na naše okolje;
• izdelava vprašalnikov ali se zavedamo posledic onesnaževanja okolja in anketiranje ljudi iz okolice;
• naloge iskanja novih virov pitne vode.

ODPADNE SNOVI IN NJIHOVA PREDELAVA V RUDARSTVU

Odpadne snovi v rudarstvu, odkrivke, onesnažene tekočine pri bogatenju, možnost predelave odpadnih snovi v primarni rudarski proizvodnji, sekundarna – industrijska predelava odpadnih snovi iz rudarstva, odlaganje odpadnih in navadnih snovi v podzemne prostore, trajnost podzemnih odlagališč

• spozna postopke skladiščenja odpadnih snovi in jih primerja glede na materiale in pogoje
• pozna postopke načrtnega odlaganja jalovine in pepela
• zna opisati dela pri vračanju površine v prvotno stanje
• primerja med uporabo pepela v jami in na površini
• seznani se s čiščenjem odpadnih vod, ki se pojavijo kot tehnološke vode pri pridobivanju rude ali premoga in njihovem bogatenju
• spozna možnosti ponovne uporabe odpadnih snovi

• razume, da je uporaba čiste vode v tehnologiji predelave in pridobivanja koristnih snovi neekonomična in ekološko nesprejemljiva
• razvija skrbnost za čiščenje voda, ki zapuščajo jamo in se iztekajo v vodotoke in jezera

Vaje:

• izdelava seminarskih nalog o ponovni uporabi odpadnih snovi;
• izdelava plakatov o ponovni uporabi odpadnih snovi v industriji.

REKULTIVACIJA ZEMLJIŠČA IN OKOLJA PO KONČANIH RUDARSKIH DELIH

Pomen rekultivacije, planiranje rekultivacije, izbira pravilnega tehnološkega procesa, pravočasno in dolgooročno prostorsko planiranje, sanacija degradiranih zemljišč, odlaganje jalovine, nasipavanje humusa, namen in sprememba namembnosti rekultiviranih zemljišč.

• pozna možnosti vračanja površine v prvotno stanje med in po končanem rudarjenju
• spozna načine varovanja zgradb in celotnega okolja pred posledicami rudarjenja
• zave se pomena skrbi za okolje pred, med in po končanem rudarjenju

• razvija ekološko zavest o vračanju narave v stanje, kakršno je bilo pred posegi v prostor
• osvaja ustvarjalnost z izbiro načinov ponovne uporabe rekultiviranih območij ..

Vaje:

• vračanje površine v prvotno stanje in problemi, ki se pri tem pojavljajo;
• načini zaščite naravnih okolij in rezervatov;
• načini razgradnje jalovine in njenih vplivov na okolico;
• z uporabo programske opreme za izdelavo dokumentacije potrebne za dela na rudnikih.

OSNOVE IZDELOVANJA IN UPORABLJANJA TEHNIČNE DOKUMENTACIJE S POMOČJO RAČUNALNIŠKO PODPRTEGA SISTEMA

• spozna osnove izdelovanja in uporabe tehnične dokumentacije

• osvaja strokovnost pri izdelovanju tehnične dokumentacije s pomočjo računalniške opreme
• razvija delovno odgovornost pri pravilni uporabi tehnične dokumentacije

• Vaje z uporabo programske opreme, ki jo uporabljajo v premogovniku Velenje.

INFORMACIJSKA TEHNOLOGIJA POSTOPKOV RUDARJENJA

• spozna informacijsko tehnologijo tehnoloških postopkov rudarjenja

• razvija ustvarjalnost pri rabi informacijske tehnologije

• Vaje z uporabo programske opreme, ki jo uporabljajo v premogovniku Velenje.

PONAVLJANJE ZA PM

Razčlemba in obravnava izpitnih vprašanj

• dijaki podrobneje razčlenijo in utrdijo znanje na osnovi seznama izpitnih vprašanj

• razvija lastnosti timskega dela

• Uporaba programske opreme.