SREDNJE POKLICNO TEHNIŠKO IZOBRAŽEVANJE

Izobraževalni program: STROJNI TEHNIK

KATALOG ZNANJ

Sprejeto na 62. seji Strokovnega sveta RS za poklicno in strokovno izobraževanje, 17. 12. 2002

1. IME PREDMETA

PRAKTIČNI POUK

2. ŠTEVILO UR

Po posameznih letnikih in oblikah izobraževalnega dela:

Letnik

Oblike izobraževalnega dela

 

Skupaj (ur)

Vaje

Teorija

1.

70

70

0

2.

68

68

0

Skupaj

138

138

0

 

3. USMERJEVALNI CILJI PREDMETA

Predmet je podpora ostalim strokovnim predmetom v smislu prikaza in reševanja teoretičnih problemov v praksi. Pomaga izgrajevati tehniško kulturo, identifikacijo s poklicem in pozitiven odnos do novejših tehnologij. Osnovni cilj praktičnega pouka je, da dijaki spoznajo posamezne tehnološke postopke, stroje in naprave ter jih znajo pravilno in varno uporabljati.

Usmerjevalni cilji izbirnih področij v 4. letniku so enaki usmerjevalnim ciljem pri izbirnem predmetu.

Pri praktičnem pouku dijaki:

4. OPERATIVNI CILJI PREDMETA

1. letnik

VSEBINE IN INFORMATIVNI CILJI

FORMATIVNI CILJI

SOCIALIZACIJSKI CILJI

POSEBNOSTI V IZVEDBI

Strojna obdelava izvrtin (vrtanje, grezenje, povrtavanje, rezanje navojev)

Osnove in namen ter tehnološki vidiki tovrstnih obdelav

Vrste orodij, strojev in delovnih pripomočkov, ki jih uporabljamo pri teh postopkih

Primerjava konvencionalne in CNC tehnologije izdeleve izvrtin

Dijaki:

  • spoznajo osnovne zakonitosti strojne obdelave,
  • znajo pripraviti obdelovanec, stroj in orodje,
  • znajo določiti tehnološke režime dela,
  • znajo pripravi stroj za varno delo;

Dijaki:

  • razumejo prednosti strojne obdelave,
  • pridobivajo občutek za racionalizacijo, ki je posledica ustrezne izbire postopkov obdelave,
  • razumejo pomen varnostnih določil;

Vaje:

Priprava obdelovancev, orodij in strojev za obdelavo

Vrtanje, povrtavanje in grezenje izvrtin ter strojno vrezovanje navojev

Struženje, pehanje in skobljanje

Osnovni postopki obdelave

Oblike in vpenjanje orodij in obdelovancev,

struženje navojev,

pehanje utorov

  • spoznajo postopke obdelave,
  • znajo pripraviti obdelovanec in stroj ter izbrati ustrezno orodje glede na zahtevo,
  • razumejo pomen pravilne izbire režimov dela,
  • upoštevajo predpise o varnem delu;
  • razvijejo sposobnost za natančno in varno delo na strojih,
  • pridobivajo občutek za vrtilno in rezalno hitrost ter obremenitve strojev;

Vaje:

Priprava stružnice in orodja za delo

Struženje različnih obdelovancev po obliki in zahtevnosti

Osnovne vaje pehanja

Rezkanje

Obodno in čelno rezkanje oblik, delo z delilniki

Priprava strojev in izbira ustreznega orodja

Postopki za izdelavo zobnikov

  • spoznajo osnovne načine rezkanja,
  • znajo določiti režim dela,
  • znajo izbrati ustrezno orodje;
  • razvijejo občutek za natančno in varno delo,
  • osvojijo osnovne zakonitosti varnega dela,
  • spoznavajo merilna orodja in pripomočke;

Vaje:

Priprava stroja, orodja in vpenjalnih pripomočkov

Vaje rezkanja različnih oblik in izdelave zobnikov

Brušenje

Ploskovno brušenje, zunanje in notranje okroglo brušenje, planetno brušenje

  • spoznajo postopke brušenja,
  • znajo izbrati ustrezen režim dela,
  • razumejo pomembnost pravilne izbire orodja;
  • razvijejo občutek za natančnost,
  • razvijejo občutek za varno delo,
  • spoznajo razlike v kvaliteti površin;

Vaje:

Priprava stroja, brusnega orodja in vpenjalnih pripomočkov

Brušenje različnih oblik

CNC obdelovalni stroji

Glavni deli CNC stroja in njihova funkcija

Vrste pogonov pri CNC strojih

Nastavljanje hitrosti na CNC obdelovalnem stroju

Pomožne naprave na obdelovalnih strojih

  • spoznajo funkcijo krmilne enote in osnove njenega delovanja,
  • spoznajo posebnosti mehanskega dela in njegovih sestavnih delov;
  • poznajo specifične dele mehanske enote,
  • zavejo se zanesljivosti kvalitete pri izdelavi izdelka na CNC stroju;

Vaje:

Vaje vklopa in pregleda CNC obdelovalnega stroja

Koordinatni sistemi in izhodišča

Premikanje koordinatnega izhodišča

Absolutno in inkrementalno programiranje

Zgradba programskega stavka

  • naučijo se pravila za določanje lege in smeri koordinatnih osi na stroju,
  • naučijo se določiti menjalno točko orodja,
  • poznajo glavne in pomožne programske funkcije,
  • poznajo osnovne ciklične funkcije;
  • razumejo koordinatne sisteme, sistem in pravilo desne roke,
  • razvijajo občutek za lege koord. osi na različnih strojih;

Vaje:

Vaje vpenjanja obdelovancev in določanja koordinatnih izhodišč

Vaje vpisovanja enostavnih programskih stavkov

Prednastavljanje orodij

Določanje in izbira orodja s pomočjo katalogov proizvajalcev orodij

Vpenjanje orodij in izbira vpenjalnega pribora

Priprava orodnega lista

Prednastavljanje oziroma odmera orodja

  • se naučijo uporabljati elektronski katalog,
  • spoznajo prednastavljanje in umerjanje orodja po orodnem listu;
  • razvijajo smisel za natančnost in doslednost pri rokovanju z drago opremo,
  • zavejo se prednosti nastavljanja in umerjanja orodja na posebnih napravah;

Vaje:

Vaje vpenjanja in sestave vpenjalnih elementov orodja

Prednastavljanje orodja in priprava CNC stroja za delo

Vpis in testiranje CNC programov

Uporaba in krmilnika na stroju

Ročno vpisovanje CNC programa

Prenašanje programa iz računalnika na stroj

Testiranje in korekture programa na stroju

Testna izdelava izdelka na CNC stroju

  • naučijo se upravljati s krmilnikom stroja,
  • poznajo možnosti vnosa CNC programov in protokol računalniškega prenosa,
  • znajo izvesti lažje poskusne obdelave izdelkov;
  • razumejo logiko delovanja krmilnikov in CNC strojev,
  • zavedajo se posledic morebitnih napak ali celo poškodb na CNC stroju;

Vaje:

Določiti koordinatna izhodišča

Umeriti oziroma kontrolirati orodja

Izdelati izdelek

Vnesti morebitne popravke v program

Arhivirati popravljeni program

Toplotna obdelava

Osnovni postopki toplotne obdelave kovin

Tehnološki pristopi pri toplotni obdelavi

  • spoznajo postopke in pomen toplotne obdelave,
  • razumejo pomen uporabe zaščitnih sredstev;
  • osvojijo osnovna znanja o toplotni obdelavi jekla,
  • razvijejo občutek za varno delo;

Vaje:

Izvedba različnih postopkov toplotne obdelave

Posebni postopki obdelave

Obdelava z elektro erozijo, lepanje, honanje, superfiniš.

  • spoznajo pomen posebnih postopkov obdelave;
  • razvijajo smisel za točnost in pravilnost dela;

Vaje:

Obdelava kovin s posebnimi postopki obdelave

Montaža in vzdrževanje strojev

Priprava in sestavljanje strojnih sklopov in strojev

Vzdrževanje strojev in naprav

  • spoznajo pomen priprave sestavnih delov,
  • znajo uporabiti pravilne postopke za montažo in demontažo veznih elementov,
  • razumejo pomen vzdrževanja strojev;
  • razvijejo občutek za postopnost, strokovnost in natančnost,
  • razvijejo sposobnost za racionalno izrabo časa;

Vaje:

Priprava sestavnih delov za montažo

Sestavljanje strojnih sklopov

Tehnološka priprava dela

Organizacija proizvodnje, tehnična dokumentacija, spremljanje proizvodnje

  • spoznajo vrste tehnoloških postopkov,
  • predvidijo pravilna zaporedja del,
  • poznajo postopke za organizacijo delo;
  • razvijajo sposobnost organizacije,
  • zavedajo se pomena racionalizacije;

Vaje:

Priprava tehnoloških postopkov in organizacija proizvodnje

2. letnik: Izbirno področje: Računalniško podprte tehnologije

VSEBINE IN INFORMATIVNI CILJI FORMATIVNI CILJI SOCIALIZACIJSKI CILJI POSEBNOSTI V IZVEDBI

PREDNASTAVLJANJE ORODIJ

Načini prednastavljanja

Dijak:

  • obvlada izbiro in določitev orodja iz (elektronskega) kataloga,
  • pozna načine prednastavljanja orodja z merilno uro in optično merilno napravo za prednastavljanje orodja,
  • razume način vnosa razlik v orodni list oziroma CNC program;

Dijak:

  • nauči se raznih načinov prednastavljanja orodij,
  • nauči se določiti potrebne veličine za vnos korekcije orodja;

Dijak:

  • razvija potrebo po natančnosti in čut odgovornosti;
  • Vaja: setavljanje orodij
  • Vaja: prednastavljanje orodij

IZPIS POTI ORODJA IN SIMULACIJA

Dijak:

  • pozna načine za vnos programa v CNC stroj, prikaz poti orodja, odpravljanje morebitnih napak,
  • obvlada vnos CNC programa preko simulatorja v PC, simulacijo in odpravljanje morebitnih napak,
  • razume način in sistem prenosa CNC programa v krmilnik na različne načine;
  • nauči se preverjanja in korekcije CNC programov,
  • nauči se uporabljati različne načine prenosa podatkov;
  • krepi občutek za natančnost in strokovne sposobnosti;
  • Vaja: vpisovanja CNC programa in simulacija ali izpis poti orodja

Tehnična dokumentacija stroja

Dijak:

  • zna ugotoviti posebnosti različnih strojev in krmilnikov,
  • zna spremeniti podatke;
  • uporabi tehnično dokumentacijo stroja za ugotavljanje podatkov o stroju;
  • se zave sposobnosti za uporabo tehnične dokumentacije stroja;
  • Prikaz možnosti, ki jih nudijo različni krmilniki in izvedbe strojev

PRIPRAVA CNC STROJA ZA DELO

Značilnosti in posebnosti dela na CNC strojih

Dijak:

  • pozna načine vpenjanja orodij na CNC strojih,
  • pozna načine vpenjanja obdelovancev,
  • zna določiti koordinatno izhodišče na obdelovancu (poiskati dotik),
  • razume odnos strojna nična točka, referenčna točka, nična točka na obdelovancu in menjalna točka,
  • razume postopek za izdelavo in kontrolo izdelka;
  • sposoben je povezati specifična teoretična znanja z delom na CNC stroju,
  • nauči se upravljati in ravnati s CNC strojem,
  • teoretična znanja iz varnosti pri delu uporabi v praksi;
  • razvija natančnost in doslednost pri pripravi CNC stroja za delo,
  • zaveda se osebne odgovornosti za opravljeno delo;
  • Vaja: določanje važnejših del pri pripravi CNC stroja za delo

Izdelava

Dijak:

  • razume (bere) CNC program in zna izvesti simulacijo na stroju,
  • razume postopek izdelave izdelkov-posameznega kosa ali manjše serije,
  • zna optimirati obdelovalne parametre in korigirati program,
  • obvlada dokončno obdelavo, montažo, končno ličenje-poliranje;

Zaključek

Dijak:

  • pozna postopke končne kontrole kvalitete,
  • razume analizo delovnega procesa in podajanje splošne ocene,
  • zna izdelati časovni plan –ocenitev porabljenega časa;
  • obnovi in samostojno rešuje probleme, ki zahtevajo kompleksno reševanje, pri izdelavi izdelka na CNC strojih,
  • nauči se delati samostojno, spozna pa tudi potrebo po rezultatih in podatkih, ki izhajajo iz timskega dela in projektiranja,
  • razvija spretnosti komunikacije in iskanja kompromisnih rešitev;
  • krepi inovativnost, poklicno in delovno odgovornost, sposobnost komuniciranja in vztrajnost;
  • Vaja: kompleksna naloga struženja ali rezkanja oziroma kombinirana
  • Ekskurzija: ogled proizvodnega obrata z računalniško vodenimi CNC stroji

PROJEKTNO DELO - STROJNO PROGRAMIRANJE

Celotno nalogo izdela s pomočjo strojnega programiranja in izvede ter poda oceno

Dijak:

  • zna določiti materiale in orodja,
  • zna določiti obdelovalni stroj,
  • pozna osnovne sekvence struženja in frezanja,
  • pozna generacijo CNC programa,
  • zna simulirati in kontrolirati CNC program,
  • zna prilagoditi postprocesor za dejanski CNC stroj,
  • zna nastaviti komunikacijo s CNC strojem,
  • zna poslati CNC program na stroj;
  • sposoben je določiti material, orodje in obdelovalni stroj za izbrani obdelovanec iz baze podatkov v računalniku,
  • uporabi znanje klasičnega struženja in frezanja,
  • sposoben je izvesti simulacijo, kontrolo in korekcijo CNC programa,
  • sposoben je poslati CNC program na stroj;
  • krepi inovativnost, poklicno in delovno odgovornost, sposobnost komuniciranja in vztrajnost;
  • Vaja: kompleksna naloga struženja ali rezkanja oziroma kombinirana
  • Ekskurzija: ogled proizvodnega obrata z računalniško vodenimi CNC stroji

2. letnik: Izbirno področje: Energetski sistemi

VSEBINE IN INFORMATIVNI CILJI FORMATIVNI CILJI SOCIALIZACIJSKI CILJI POSEBNOSTI V IZVEDBI

PROJEKTNO DELO

  • načrtovanje projektnega dela
  • izvedba projektne naloge

Dijak:

  • opredeli vsebino projektne naloge,
  • zastavi cilje in načrt dela,
  • predvidi probleme in njihove rešitve pri praktični izvedbi projektne naloge,
  • dokaže trditve v nalogi;

Dijak:

  • krepi ustvarjalnost, poklicno odgovornost, vztrajnost in pripadnost s skupinskim delom pri projektnih nalogah;
  • Delo v skupinah in samostojno delo pri posameznih nalogah

Energetsko gospodarstvo

  • energetsko knjigovodstvo
  • energetski pregledi
  • vodi dnevnik porabe posameznih energentov na šoli s pomočjo znanja energetskega knjigovodstva,
  • izdela poročilo energetskega pregleda manjšega objekta ter predvidi ukrepe za učinkovito rabo energije v objektu,
  • S spoznavanjem prvin racionalne rabe energije spoznava varčnost;
  • Projektne skupine izdelajo projektno nalogo, energetski pregled v šoli ali na manjšem objektu in vodijo dnevnik rabe energentov.

Motorji z notranjim zgorevanjem

 

 

  • je sposoben povezati teoretično znanje s karakteristikami MNZ in z voznimi lastnostmi avtomobila,
  • definira funkcijo sestavnih delov MNZ in mehanskih sklopov avtomobila,
  • izvede meritve na različnih MNZ in jih primerja med seboj,
  • ponazori tehnološke novosti v p-V in T-S diagramih,
  • predvidi reciklažo sestavnih delov avtomobila;
  • razvija strokovnost na praktičnih izvedbah,
  • pri reciklaži sestavnih delov avtomobila krepi ekološko zavest;
  • Ogled več vrst pogonskih agregatov v delovanju
  • Prikaz sestavnih delov agregata
  • V šolski avtomehanični delavnici izvede meritve pomembnejših parametrov MNZ.

Hladilni sistemi

  • hladilnik ali toplotna črpalka
  • izdela preračun sestavnih delov hladilnika ali toplotne črpalke in razloži njihovo funkcijo;
  • se seznani s dobrimi in slabimi stranmi hladilnih sistemov;
  • Demonstracija delovanja hladilnika ali toplotne črpalke

Prezračevalni in klimatizacijski sistemi

 

 

  • izdela preračun za sistem prezračevanja ali klimatizacije,
  • izbere potrebne sestavne dele sistema in predvidi način regulacije;
  • krepi strokovnost in poklicno odgovornost za udobje človeka;
  • Preračun sistema prezračevanja ali klimatizacije

Ogrevalni sistemi

 

  • zna izdelati preračun centralnega ogrevanja za družinsko hišo,
  • zna preračunati sestavne dele kotlovnice;
  • krepi poklicno odgovornost za pravilno izbiro elementov ogrevalnega sistema;
  • Izračun centralnega ogrevanja

2. letnik: Izbirno področje: Mehatronika

VSEBINE IN INFORMATIVNI CILJI FORMATIVNI CILJI SOCIALIZACIJSKI CILJI POSEBNOSTI V IZVEDBI

Projektno delo dijaka:

  • poznati mora izdelavo procesno odvisnih zaporednih krmilij,
  • obvladati mora načine ugašanja signalov,
  • poznati mora senzoriko,
  • priskrbeti si mora vse manjkajoče strokovne informacije;

Dijak:

  • sposoben je reševati procesno odvisna zaporedna krmilja,
  • sposoben je uporabiti senzoriko,
  • sposoben je priskrbeti si ustrezno literaturo in poiskati manjkajoče informacije;

Dijaki:

  • zavedajo se pomembnosti delovanja naprav v posameznem procesu,
  • razvijajo strokovnost,
  • razvijajo sposobnost komuniciranja;
  • Vaja: elektropnevmatični in hidravlični RS členi z aplikacijo brezdotičnih stikal za več aktuatorjev

  • zna sestaviti besedni opis, položajni plan, skrajšani zapis oziroma gibe za kompleksen primer iz prakse,
  • zna zapisati logične enačbe gibanj,
  • zna zapisati funkcijski plan poteka;
  • sposoben je napisati besedni opis, položajni plan, skrajšani zapis oziroma gibe,
  • sposoben je zapisati logične enačbe gibanj;
  • ravnajo v skladu z dogovorom,
  • razvijajo ustvarjalnost,
  • razvijajo vztrajnost,
  • krepijo osebno odgovornost;
  • Delovni list
  • Računalnik
  • zna narisati vezalno shemo v elektropnevmatični in elektrohidravlični izvedbi s pomočjo programskega paketa,
  • zna simulirati,animirati in preizkusiti vezalno shemo s pomočjo računalnika,
  • obvlada programiranje v Grafcet jeziku,
  • zna uporabiti regulacijsko zanko,
  • zna nastaviti komunikacijo med posameznimi programskimi orodji,
  • zna povezati komponente,
  • zna nastaviti komunikacijo med računalnikom in napravo,
  • zna poslati program na napravo preko vmesnika;
  • sposoben je narisati vezalno shemo s pomočjo programa,
  • sposoben je izvesti simulacijo, animacijo in kontrolo programa,
  • spozna osnove programiranja v Grafcet jeziku,
  • sposoben je izbrati komponente, ki jih potrebuje za delo,
  • sposoben je povezati komponente med seboj,
  • nauči se delati samostojno, spozna pa tudi potrebo po podatkih, ki izhajajo iz timskega dela,
  • razvija spretnosti komunikacije in iskanja kompromisnih rešitev,
  • sposoben je poslati program na stroj;
  • razvijajo vztrajnost, ustvarjalnost,
  • ravnajo v skladu z dogovorom,
  • razvijajo potrebo po natančnosti,
  • razvijajo tehnološko disciplino glede pogojev v krmilni tehniki in se zavejo pomena upoštevanja navodil za delo,
  • osvajajo strokovne termine,
  • razvijajo čut za natančnost,
  • razvijajo inovativnost;

  • Delovni list
  • Računalnik
  • Ustrezen programski paket
  • Vmesnik
  • FIC kartica
  • Krmilnik
  • Delovno mesto
  • Vaja: povezati komponente na modelu v elektropnevmatični in elektrohidravlični izvedbi, garažna vrata, parkirna hiša, transportni trakovi
  • Obdelovalne enote za izdelavo kompleksnejših izdelkov
  • obvlada prvi preizkus krmilja,
  • pozna različne načine iskanja napak na krmilju, vezalni shemi oziroma komunikaciji,
  • zna ugotoviti položaj krmilja pri motnji,
  • zna lokalizirati in odpraviti napako.
  • sposoben je izvesti prvi preizkus krmilja,
  • nauči se iskati morebitne napake na krmilju, v vezalni shemi, v komunikaciji,
  • ugotovi položaj krmilja pri nastali motnji,
  • sposoben je lokalizirati napako,
  • zna odpraviti napako.
  • razvijajo tehnološko disciplino glede pogojev v krmilni tehniki in pomena upoštevanja navodil za delo,
  • krepijo inovativnost,
  • krepijo skrbnost.
  • Vaja: na izbranem primeru naredimo napako ter jo nato poiščemo in odpravimo.

5. OKVIRNI SEZNAM LITERATURE IN DRUGIH VIROV

Literaturo pri seminarskih nalogah poda mentor glede na tematiko projekta:

6. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

Ocenjevanje izdelkov oziroma storitev z zagovorom, ocenjevanje delovnih poročil in tehnoloških postopkov, ustno preverjanje in ocenjevanje znanja ter sprotno ocenjevanje vaj in seminarskih oziroma projektnih nalog.

7. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI

Praktični pouk je nadaljevanje osvojenih znanj v triletnem poklicnem izobraževanju in se navezuje na strokovno- teoretične predmete, kjer dijak dobi teoretične osnove, ki jih nadgradi s praktičnimi znanji in spoznanji. V 1. letniku se vsebine praktičnega pouka zelo tesno povezujejo s tehnologijo, v 2. pa z izbirnim predmetom in sorodnimi teoretičnimi predmeti.

Priporočljivo je nekatere vsebine praktičnega pouka (vzdrževanje in montaža strojnih delov, tehnološka priprava dela) integrirati v vsebine strojne obdelave in jih celovito obravnavati, s poudarkom na določanju režimov dela, strojnih časov in izdelavi stroškovnih predkalkulacij ter planiranju proizvodnje.