S pomočjo poznavanja osnovnih zakonov fizike, mehanike in osnovnih principov snovanja in konstruiranja se dijaki naučijo obravnavati primere s področja strojništva. Ob tem dijaki razvijajo sposobnosti, ki spodbujajo osebnostni razvoj, samoiniciativnost, ustvarjalnost, vedoželjnost, kritičnost, preudarnost, natančnost, tehnično mišljenje ter vztrajnost. Dijak se navaja na logično sklepanje ter sistematičnost pri delu. Zna izraziti osnovne zakone, potrebne za delo pri snovanju in projektiranju. Dijak se navaja na dejstvo, da za dosego cilja lahko uporabi različne ideje, dejstva, poti in izvedbe ter na to, da je sodobna tehnologija uporaben pripomoček pri izdelavi projekta, da pa mora poznati tudi klasične načine dela. Zaradi boljšega razumevanja osnovnih zakonov in principov snovanja in konstruiranja je teorija dopolnjena z vajami, pri katerih se dijak navaja na samostojno delo. Dijak se navaja na iskanje idejnih in variantnih rešitev, povezanih s posameznim primerom, ter na uporabo sodobnih pripomočkov, ki mu olajšajo delo. S tem, ko se vključuje v samostojno delo, krepi kreativno mišljenje, samozavest in samoiniciativnost ter razvija psihomotorične sposobnosti, navaja se na sodelovanje, kooperativnost in timsko delo. Dijak se usposobi za spremljanje tehnološkega razvoja ter uporabo le-tega pri svojem nadaljnjem strokovnem delu.
Pri vajah se navadi na natančnost in vztrajnost.
|
VSEBINE IN INFORMATIVNI CILJI
|
FORMATIVNI CILJI
|
SOCIALIZACIJSKI CILJI
|
POSEBNOSTI V IZVEDBI
|
|
Tipizacija in standardizacija
- pozna razvoj tipizacije in standardizacije in njun pomen danes,
- pozna pogoje za standardizacijo danega telesa,
- pozna pomen in definicijo standardnih števil;
|
razume razvoj tipizacije in standardizacije ter pomen obeh procesov danes,
razume pogoje za standardizacijo danega telesa,
spozna elemente socialnega in gospodarskega povezovanja v družbi,
spozna in razume vzroke in posledice uvedbe standardnih števil;
|
zave se, da je poenostavljanje način za razreševanje prepletenih družbenih stanj;
|
vaja: pokazati pomen tipizacije in standardizacije in vpliv obeh procesov na druga področja človekove dejavnosti;
|
|
Tolerance in ujemi
- pozna pomen toleranc in ujemov,
- pozna ISO tolerančni sistem, sistem enotne izvrtine, sistem enotnega čepa,
- pozna korelacijo med stanjem površine in velikostjo tolerančnega polja,
- označevanje;
|
- spozna pomen in pojem tolerance, zgornjega in spodnjega odstopka oziroma mere,
- se nauči označiti toleranco,
- spozna ohlapen, vmesni in tesni ujem;
|
razvija sposobnosti povezovanja teorije s prakso,
navaja se na samokritičnost pri izbiri ujemov in toleranc,
razvija ustvarjalnost in natančnost;
|
vaja: odčitavanje ustreznih vrednosti iz priročnika ali iz drugih tabel, interpretacija in uporaba na risbi;
|
|
Splošne lastnosti teles:
- pozna togost palice v elastičnem območju: natezna, tlačna, upogibna in vzvojna,
- pozna karakteristike telesa v elastičnem območju (linearna, progresivna, degresivna, kombinirana),
- pozna togost sistema dveh teles z različnima linearnima karakteristikama,
- pozna akumulativnost telesa v elastičnem območju, akumulativnost za natezno, upogibno in vzvojno obremenjeno palico-ustrezne slike-izračun,
- pozna blažilnost in dušilnost telesa v elastičnem območju;
|
- zna izpeljati in izračunati togost za palico in razume, od česa je togost odvisna,
- razume različne odzive strojnega dela na obremenitve,
- zna izpeljati in izračunati nadomestno togost ter narisati karakteristiko,
- razume, kaj je akumulativnost; zna jo predstaviti s sliko in izračunati za linearna telesa,
- razume blažilnost in dušilnost, zna ju predstaviti s sliko;
|
- zave se, da so noslici teh lastnosti vsa telesa, vendar imajo te lastnosti uporabno in neuporabno izražene glede na zahteve;
|
vaja: uporaba teh lastnosti z izračuni, slikovnimi predstavitvami in s primeri aplikacije v praksi;
|
|
Razstavljive zveze
Zatična zveza
- pozna značilne slike, naloge,
- razume lastnosti oblike zatičev, tolerance in ujeme,
- razume kriterije določanja materialov,
- zna dimenzionirati zvezo;
|
- nariše značilne slike,
- spozna oblike zatične zveze;
|
- razvija spoznanje o pomenu zatične zveze,
- razvija znanje o prenosu moči med pestom in gredjo;
|
vaja: določitev zatične zveze med pestom in gredjo, predvsem v prečni legi zatiča;
|
|
Sornična zveza
- pozna značilne slike, naloge,
- razume lastnosti in oblike sornikov, tolerance in ujeme,
- razume kriterije določanja materialov,
- zna dimenzionirati zvezo;
|
- nariše značilne slike,
- spozna oblike zatične zveze;
|
- zave se sornične zveze tudi kot elementov drsnega ležaja, uporabi znanje o mazanju;
|
vaja: določitev dimenzij sornične zveze;
|
|
Zveza z vskočnikom
- pozna značilne slike, naloge,
- razume lastnosti in oblike, tolerance in ujeme,
- razume kriterije za določanje materialov,
- zna dimenzionirati zvezo;
|
- nariše značilne slike,
- spozna oblike zveze;
|
- zave se učinkovitosti in enostavnosti zveze, hkrati pa občutljivosti zunanjega vskočnika na izpad;
|
|
|
Vijačna zveza, pravila risanja vijačnih zvez
- pozna značilne slike, uporabnost posamezne zveze,
- pozna vijačnico,
- pozna pravila za risanje navojev,
- pozna navoj, profil navoja, njegove dimenzije, vrste navojev,
- pozna vijak, matično luknjo in matico,
- zna dimenzionirati vijačne zveze;
|
- nariše značilne slike,
- spozna oblike zveze,
- razume samozapornost,
- razume izkoristek vijačne
- zna narisati navoje,
- razume stanje sil med elementi vijačne
- nauči se pravil risanja vijačnih zvez;
|
- razvija geometrijsko in prostorsko predstavo,
- razvija znanje, ki ga lahko uporabi tudi na zobniku; tako se uči razmišljati na drugačen način,
- zave se pomena pravilnega doziranja sile v vijačni zvezi z momentnim ključem;
|
vaja: preračuni in uporaba vijačne zveze;
|
|
Delavniška in sestavna risba
- pozna delavniška in sestavno risbo;
|
- spozna pojma delavniške in sestavne risbe,
- spozna razlike med njima glede na izvedbo in glede na namen,
- nauči se narisati obe vrsti risb;
|
razvija sposobnost prepoznavanja in uporabe risb, ki se razlikujejo glede na namen uporabe;
|
vaja: risanje delavniške risbe delov sklopa in risanje sestavne risbe istega sklopa;
|
|
Ležaji – splošno
- pozna razdelitev na drsne in kotalne ležaje,
Drsni ležaji
- pozna hidrostatične in hidrodinamične drsne ležaje, radialne in aksialne drsne ležaje, gradiva drsnih ležajev,
- zna osnove preračuna drsnih ležajev, njih oblikovanje, konstrukcijske izvedbe;
|
- spozna vrste ležajev, njihovo funkcijo,
- spozna razliko med drsnimi in kotalnimi ležaji, se seznani s primeri uporabe in njihovimi posebnostmi,
- spozna vrste in tipe drsnih ležajev,
- spozna pomen ustreznega mazanja ter ustreznih maziv,
- spozna pomen gradiv za drsne ležaje;
|
|
- demonstracija: zariban drsni ležaj ter prikaz posameznih gradiv za ležaje;
|
|
Kotalni ležaji
- pozna osnovno zamisel izvedbe kotalnih ležajev,
- pozna uporabo, tipizacijo in standardizacijo kotalnih ležajev,
- pozna preračun, mazanje in tesnjenje, oblikovanje ležajnih mest (sedežev),
- zna poiskati ustrezno vrsto ležaja iz katalogov proizvajalcev;
|
spozna osnovne principe delovanja kotalnih ležajev,
nauči se razlikovati med njimi in jih zna poimenovati,
spozna pomen ustreznega mazanja in tesnjenja ter zna oblikovati in utemeljiti obliko izbranega sedeža ležaja;
|
- razvija natančnost,
- osvoji spoznanje, da je eden osnovnih smotrov tipizacije zmanjševanje stroškov, ki jih bo zmanjšal, če bo vgradil tipsko izdelane gradnike ali cele tipske sklope;
|
vaja: določitev ležajev iz kataloga proizvajalcev;
|
|
Preračuni osi in gredi
- pozna razliko med osjo in gredjo,
- pozna upogibni in torzijski moment kot obremenitev gredi in upogibni moment pri oseh,
- pozna gradiva za gredi in osi,
- obvlada izračun gredi in osi;
|
nauči se razlikovati med osjo in gredjo, glede na dane obremenitve in s predhodnim poznavanjem mehanike izvede preračun osi,
nauči se preračunati osi in gredi po različnih teorijah;
|
razvija natančnost in logično sklepanje ter spozna povezave s predmetnimi področji: mehanika, matematika, tehnologija in gradiva;
|
vaja: preračun osi in gredi po različnih teorijah;
|
|
Gredne vezi in sklopke
- pozna razdelitev grednih vezi in sklopk in funkcionalno razliko med njimi,
- pozna osnovne principe izračuna značilnih grednih vezi in sklopk, izbira vrste in velikosti tipskih sklopk;
|
nauči se razlikovati med gredno vezjo in sklopko,
nauči se naj prepoznavanja posameznih tipov tipskih grednih vezi ter vrst tipskih sklopk (Periflex, Bibby…);
|
|
- vaja: določitev gredne vezi ali sklopke;
|
|
Uporaba računalnika – parametrično prostorsko modeliranje elementov in sklopov ter preračuni CAD/CAE
- zna modelirati parametrične prostorske modele (elemente), ki so omenjeni v poglavjih za 1. letnik,
- zna izdelati računalniški model obremenitvenih primerov, ki so omenjeni v poglavjih za 1. letnik,
- zna sestaviti preproste sklope iz standardnih elementov,
- zna izdelati računalniški model preprostih sklopov in jih analizirati,
- obvlada generiranje tehniške dokumentacije iz prostorskega modela ali sklopa;
|
S pomočjo računalnika:
- spozna tehnike parametričnega prostorskega modeliranja in spreminjanja prostorskih modelov,
- izdela parametrične modele obravnavanih elementov,
- izdela računalniške modele obravnavanih elementov in sklopov ter jih s pomočjo ustreznega računalniškega paketa analizira in optimira;
|
- razvija natančnost in strokovnost,
- razvija občutek za računalniško modeliranje tehniških problemov s pomočjo sodobnih računalniških tehnologij;
|
S pomočjo računalnika in ustreznega programskega paketa za prostorsko modeliranje in analize (CAD – CAE):
- vaja: modeliranje in analiza obravnavanih elemetov in preprostih sklopov;
Opomba: Dijak bo izdelane parametrične prostorske modele in parametrične ravninske profile uporabil še pri predmetu »računalniško podprte tehnologije«, zato jih po končanih vajah shrani na prenosne pomnilne računalniške medije.
|
|
VSEBINE IN INFORMATIVNI CILJI
|
FORMATIVNI CILJI
|
SOCIALIZACIJSKI CILJI
|
POSEBNOSTI V IZVEDBI
|
|
Gonila - splošno
- pozna definicije in delitev gonil,
- pozna prestavno razmerje, moč, vrtilno frekvenco, torzijski moment T, moč P in izkoristek h;
|
- razlikuje osnovne pojme,
- nauči se razlikovati posamezna gonila med seboj,
- razlikuje pomene in pojme ( prestavno razmerje, moč, vrtilna frekvenca, izkoristek gonila);
|
- osvoji pravilno poimenovanje veličin in tipov gonil;
|
vaja: preračun osnovnih veličin gonila;
|
|
Jermenska gonila
- pozna vrste jermenskih gonil in oblike jermenov,
- pozna lastnosti in uporabo jermenskih gonil,
- pozna materiale za ploščate jermene,
- pozna klinaste jermene, lastnosti, uporabo, oznake jermenov, standardne dolžine, tipske profile, oblike jermenic za klinaste jermene,
- zna preračunati oziroma določiti osnovne parametre jermenskega gonila;
|
- spozna namen, obliko in uporabo jermenskega gonila s ploščatim jermenom;
|
razvija sposobnost ločevanja posameznih vrst pogonov oziroma gonil s klinastimi jermeni;
|
vaja: preračun jermenskega gonila,
demonstracija: učitelj na primerkih jermenov pokaže tipe jermenov (usnjeni, ploščati, extremultus, klinasti, ozki klinasti, fini klinasti, zobati jermen);
|
|
Torna gonila
- pozna vrste in lastnosti tornih gonil,
- pozna gradiva tornih koles in kotalnih površin ter njihove mehanske lastnosti;
|
spozna torna gonila,
nauči se poimenovanja,
spozna osnovne principe delovanja tornih gonil;
|
razvija sposobnost uporabe logičnega mišljenja, predvsem pri pojmu pritisne sile in Hertzovega tlaka;
|
demonstracija: učitelj prikaže model ali risbo zapletenejšega tornega gonila in na njej razloži posamezne pojme in posebnosti, ki so skupne vsem tornim gonilom;
|
|
Verižna gonila
- pozna lastnosti verižnih gonil, verige za verižna gonila,
- pozna izračun geometrijskih mer verižnega kolesa,
- pozna vzdrževanje, mazanje verig in napenjanje verig
|
- spozna specifičnosti verižnega pogona, vzdrževanja verižnih gonil ter mazanja verig,
- s pomočjo tabel in diagramov se nauči določiti ustrezno verigo ter skonstruirati par verižnih koles z geometrijskimi merami za izračunano verigo,
- nauči se uporabe ustreznih tabel in diagramov, potrebnih za izračun;
|
|
- vaja: izračun enostavnega verižnega gonila;
|
|
Zobniški prenosniki
Vrste zobniških prenosnikov
- pozna lastnosti in uporabo posameznih vrst zobniških prenosnikov (valjasti, stožčasti, vijačni z ravnimi, poševnimi, ločnimi zobniki, polžasta gonila),
- pozna cikloidno in evolventno ozobje in osnovne mere in veličine zobniške dvojice;
|
Dijak:
- spozna vrste in lastnosti posameznih prenosnikov,
- nauči se osnovnih lastnosti in razlik med posameznimi vrstami ozobij;
|
Dijak:
- zave se pomena zobnikov, ki nas obkožajo v vsakdanjih napravah,
- razvija sposobnost opazovanja in samostojnega iskanja odgovorov;
|
vaja: preračun zobniškega gonila.
Po končanem ročnem preračunu veličin dijakom omogočimo, da s pomočjo računalniških programov za preračun zobnikov (geometrije in trdnosti) spoznavajo vplive medsebojne odvisnosti različnih koeficientov na končni rezultat.
|
|
Valjasti zobniki z ravnimi in poševnimi zobmi – geometrija
- pozna standardni profil zobnikov, ničelni zobnik, geometrijske mere valjastega zobnika,…
- pozna preračun korekcij, izbiro korekcijskih koeficientov;
|
nauči se poiskati geometrijske mere standardnega profila iz strokovne literature ter zna poimenovati posamezne veličine,
spozna razliko med ničelnim in korigiranim zobnikom, pri tem pozna tudi potrebne razloge za korekcijo;
|
razvija strokovnost, natančnost in zanesljivost pri sprejemanju znanj in posredovanju naučenega v svojo delovno sredino,
razvija oseben odnos do integralnega pristopa pri uvajanju novih spoznanj;
|
vaja: preračun zobniškega gonila. Dijake navajamo na sistematičen pristop, uporabo metodike konstruiranja. Dijakom pomudimo zbirke standardnih preračunov z vsemi potrebnimi tabelami. V okviru vaj se predvidevajo 2 do 3 programske naloge, ki povezujejo več učnih vsebin v zaključeno celoto. Delo se organizira individualno ali pa je prirejeno skupinskemu pristopu.
|
|
Valjasti zobniki z ravnimi in poševnimi zobmi, sile na zobniški par, trdnost
- pozna sile na zobniški dvojici,
- pozna zasnovo geometrijskih mer,
- pozna materiale za zobnike, poškodbe zobnikov ,
- pozna trdnostni preračun – po standardu, oblikovanje valjastih zobnikov, izdelavo delavniške risbe v skladu s standardi;
|
spozna sile na zobniški dvojici in zna izpeljati enačbe,
spozna načine za grobo oceno velikosti zobnikov,
nauči se standardnega trdnostnega preračuna in zna ob pomoči napisanega postopka s pripadajočimi tabelami sam izračunati varnost v korenu in na boku zoba,
spozna možne načine oblikovanja zobnikov ter zna narisati delavniško risbo zobnika;
|
|
- vaja: preračun zobniškega gonila;
|
|
Valjasti zobniki z ravnimi zobmi – oblikovanje gonila
- pozna smernice za določitev osnovnih mer in oblike ohišja,
- zna oblikovati sklop zobnikov (z gredjo, ležaji, tesnili in vgradnjo v ohišje),
- pozna načine mazanja zobnikov;
|
- usposobi se za samostojno načrtovanje celotnega gonila, pri načrtovanju gonila si pomaga tudi z znanjem s področja metodike konstruiranja;
|
razvija oseben odnos do integralnega pristopa pri uvajanju novih spoznanj;
|
|
|
Stožčasti zobniki z ravnimi zobmi – geometrija
- pozna geometrijske mere stožčastega zobnika z ravnimi zobmi, navidezni-virtualni zobnik,
- pozna geometrijo stožčaste zobniške dvojice z ravnimi zobmi, profilni premik, mejno število zob;
|
- razume povezavo med stožčastim in valjastim zobnikom,
- nariše, izpelje in poimenuje geometrijske mere stožčaste zobniške dvojice,
- primerja že osvojeno znanje s področja valjastih zobnikov s posebnostmi stožčastih zobnikov;
|
zave se prepletenosti strokovnih vsebin; dijaka usmerjamo v primerjavo in analizo znanega in na novo spoznanega;
|
|
|
Stožčasti zobniki z ravnimi zobmi – oblikovanje gonila
- pozna posebnosti pri oblikovanju in montaži gonil s stožčastimi zobniki glede na valjste zobnike;
|
usposobi se za samostojno načrtovanje celotnega gonila, pri čemer si pomaga tudi z znanjem s področja metodike konstruiranja;
|
|
|
|
Polžasti zobniški prenosnik – geometrija, izkoristek gonila
- pozna oblike valjastih polžev in pripadajočih polževih koles in geometrijske mere;
|
spozna oblike polžastih prenosnikov in njihove lastnosti,
nauči se narisati osnovne geometrijske mere polža in polževega kolesa;
|
|
|
|
Uporaba računalnika – parametrično prostorsko modeliranje elementov in sklopov ter preračuni CAD/CAE
- zna modelirati parametrične prostorske modele (elemente), ki so omenjeni v poglavjih za 2. letnik,
- zna izdelati računalniški model obremenitvenih primerov, ki so omenjeni v poglavjih za 2. letnik,
- zna sestaviti preproste sklope iz standardnih elementov, predvsem iz poglavij za 2. letnik,
- zna izdelati računalniški model preprostih sklopov in jih analizirati,
- obvlada generiranje tehniške dokumentacije iz prostorskega modela ali sklopa.
|
S pomočjo računalnika:
- spozna tehnike parametričnega prostorskega modeliranja in spreminjanja prostorskih modelov,
- izdela parametrične modele obravnavanih elementov,
- izdela računalniške modele obravnavanih elementov in sklopov ter jih s pomočjo ustreznega računalniškega paketa analizira in optimira.
|
- razvija natančnost in strokovnost,
- razvija občutek za računalniško modeliranje tehniških problemov s pomočjo sodobnih računalniških tehnologij.
|
S pomočjo računalnika in ustreznega programskega paketa za prostorsko modeliranje in analize (CAD – CAE)
- vaja: modeliranje in analiza obravnavanih elemetov in preprostih sklopov.
Opomba: Dijak bo izdelane parametrične prostorske modele in parametrične ravninske profile uporabil še pri predmetu »računalniško podprte tehnologije«, zato jih po končanih vajah shrani na prenosne pomnilne računalniške medije.
|
Ustno, vaje, ocena samostojno izdelanih risb ter samostojno izdelane ostale dokumentacije.