SREDNJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE

Izobraževalni program: FARMACEVTSKI PROCESNIČAR

KATALOG ZNANJ

1. IME PREDMETA

MIKROBIOLOGIJA

2. ŠTEVILO UR

Po posameznih letnikih in oblikah izobraževalnega dela.

Letnik

Oblike izobraževalnega dela

 

Teorija (ur)

Vaje (ur)

Skupaj (ur)

1.

    

 

2.

46

24

70

3.

    

 

skupaj

46

24

70

* T - teoretični pouk, seminarji, projektno delo;

** V- vaje, individualno projektno delo oziroma projektno delo v skupinah, storitev.

Dijaki se delijo v skupine pri 12 urah.

3. USMERJEVALNI CILJI PREDMETA

Pri predmetu dijaki:

  • spoznajo in razumejo pojme iz splošne mikrobiologije in imunologije,

  • spoznajo glavne medicinsko pomembne povzročitelje okužb pri človeku,

  • povežejo znanja iz epidemiologije z možnostmi zatiranja nalezljivih bolezni,

  • se usposobijo za aseptično delo,

  • osvojijo osnovne načine gojitve mikroorganizmov in varnega dela v mikrobiološkem laboratoriju,

  • razvijejo čut za delo z občutljivimi aparaturami,

  • razvijejo osebnostne lastnosti, ki so pomembne za dobro in uspešno opravljanje poklica, to so odgovornost komunikativnost, natančnost, vztrajnost, samozavestnost, delavnost in poštenost ,

  • se usposobijo za skupinsko delo,

  • razvijejo sposobnost povezovanja teoretična znanja s praktičnim delom,

  • razvijejo odgovoren odnos do dela in primerne delovne navade,

  • razvijejo odgovoren odnos do okolja in zanimanje za njegovo aktivno varovanje,

  • obvladajo strokovno terminologijo.


    • 4. OPERATIVNI CILJI PREDMETA

    INFORMATIVNI CILJI

    FORMATIVNI CILJI

    SOCIALIZACIJSKI CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    MIKROBIOLOGIJA

    Dijaki

    Dijaki

    		  

  • spoznajo veje mikrobiologije;

  • spoznajo vrste in pomen mikroorganizmov za življenje;

  • opišejo in primerjajo med seboj medicinsko, poljedelsko in tehnično mikrobiologijo;

  • pravilno poimenujejo skupine mikroorganizmov in vede, ki jih proučujejo;

  • opišejo njihovo razširjenost, vlogo v naravi, v telesu, nevarnost okužbe;

    • Zavedo se prisotnosti mikroorganizmov v okolju in telesu.

    Zavedo se, da jim bo znanje iz mikrobiologije in epidemiologije v pomoč pri opravljanju poklica.

    Dojamejo dvojno vlogo mikroorganizmov v naravi: nevarnosti,ki jih predstavljajo za človeka in hkratno nujno povezanost z življenjem na zemlji.

    Demonstracija:

  • navodila za varno delo v mikrobiološkem laboratoriju, aseptično delo.

    • OSNOVNE ZNAČILNOSTI MIKROORGANIZMOV

     

     

  • ločijo skupine prokariontskih in evkariontskih mikroorganizmov;

  • opišejo obliko, zgradbo in velikost mikroorganizmov;

  • razložijo razlike med prokariontsko in evkariontsko celico;

  • primerjajo razlike v velikosti med posameznimi skupinami mikroorganizmov;

  • naštejejo skupine prokariontskih in evkariontskih mikroorganizmov;

    • Povežejo mikrobiologijo s splošno biologijo in se zavedo multidisciplinarnega pristopa pri študiju žive narave.

    Vaje:

  • priprava mikroskopskega preparata,

  • barvanje preparatov po Gramu,

  • mikroskopiranje.

    • VIRUSI

     

     

     

  • spoznajo zgradbo in velikost virusov, način gojitve in razmnoževanje virusov;

  • shematsko narišejo zgradbo virusa;

  • diskutirajo o definiciji življenja;

    		•  

    Demonstracija:

  • ogled slikovnega materiala.

    • BAKTERIJE

     

     

     

  • opredelijo sestavne dele bakterijske celice in posebnosti v njeni zgradbi;

  • opišejo sporogene bacile, način tvorbe spor in odpornost spor;

  • analizirajo pomen sporulacije,

  • opišejo oblike in lastnosti bakterij, ter pogoje, ki so potrebni za njihovo rast in razmnoževanje;

  • skicirajo in opišejo dele bakterijske celice;

  • opišejo zgradbo spore;

    • Razvijajo natančnost in vztrajnost pri opisovanju.

    Razvijajo zavest o strokovni odgovornosti.

    Zavedajo se nevarnosti, ki jo prinašajo spore v okolje.

    Demonstracija:

  • ogled slikovnega materiala.

    • GLIVE

     

     

     

  • opišejo osnovno zgradbo in razmnoževanje gliv;

  • skicirajo celice gliv;

    		•  

    Demonstracija:

  • ogled slikovnega materiala,

  • ogled kvasovk in plesni na gojišču.

    • PARAZITSKE ŽIVALI

     

     

     

  • prepoznajo enocelične in večcelične parazite;

  • poznajo za človeka pomembne predstavnike členonožcev;

  • naštejejo nekatere za človeka nevarne parazitske živali;

  • opišejo njihove osnovne značilnosti;

  • razlikujejo direktni (neposredni) od indirektnega (posrednega) življenjskega kroga;

    		•  

    Demonstracija:

  • ogled slikovnega materiala.

    • GOJIŠČA IN GOJITEV MIKROORGANIZMOV

     

     

     

  • razlikujejo vrste gojišč po gostoti in sestavi ter opišejo pripravo gojišč;

  • poznajo načine gojitve;

  • obvladajo aseptično tehniko in razumejo njen pomen,

  • naštejejo pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da mikrobi na gojiščih rastejo in se razmnožujejo;

  • razložijo pomen pravilnega načina inkubiranja za rast različnih skupin mikroorganizmov;

    • Razvijajo odgovornost za kvalitetno poklicno delo.

    Zavedajo se odgovornega dela z aparati in materiali.

    Pozorni so na varovanje lastnega zdravja in zdravja drugih.

    Zavedajo se nevarnosti dela s plinom, kemikalijami in kužnim materialom.

    Demonstracija:

  • različne vrste gojišč in pripomočkov za zasejevanje,

    Vaja:

  • priprava navadnega agarja,

  • načini zasejevanja in inkubiranja gojišč.

    • GOSPODARSKO POMEMBNI MIKROORGANIZMI

     

     

  • poznajo področja tehnične mikrobiologije;

  • opišejo uporabo mikrobov za pripravo biomase oziroma pomembnih snovi za človeka;

    		•    

    PREPREČEVANJE RASTI IN UNIČEVANJE MIKROORGANIZMOV

     

     

  • poznajo različne načine preprečevanja rasti mikroorganizmov;

  • razumejo pomembnost teh postopkov;

  • naštejejo postopke za preprečevanje rasti in uničevanje mikroorganizmov;

    • Si oblikujejo senzibilen odnos do zaščite človekovega zdravja.

    Razvijajo delovno disciplino ter odgovornost za svoje zdravje in zdravje drugih.

    		  

    ČIŠČENJE IN RAZKUŽEVANJE

     

     

     

  • spoznajo načine čiščenja in sanitacije v farmacevtki industriji;

  • razlikujejo čiščenje in razkuževanje;

  • spoznajo osnovne vrste desinfekcijskih sredstev in dejavnike, ki vplivajo na njihovo učinkovitost;

  • doumejo pomen razkuževanja ali dezinfekcije v proizvodnji zdravil;

  • razvrstijo osnovne skupine čistil ter opišejo njihovo delovanje;

  • razvrstijo osnovne skupine razkužil ter opišejo njihovo delovanje;

  • razložijo dobre in slabe strani razkuževanja;

  • razložijo pogoje za uspešno razkuževanje ter načine delovanja razkužil na mikrobe;

  • znajo si pravilno umiti in razkužiti roke in pravilno uporabljati medicinske rokavice;

    • Razvijajo senzibilen odnos do varovanja okolja.

    Razvijajo čut odgovornosti do sebe in do drugih.

    Dojamejo pomembnost natančnega dela in odgovornost za delo za človeka.

    Vaja:

  • mikrobiološki nadzor okolja - dokazovanje mikrobov na rokah in delovnih površinah.

    • STERILIZACIJA

     

     

     

  • obvladajo fizikalne in kemijske metode sterilizacije;

  • poznajo različne načine kontrole uspešnosti sterilizacije;

  • naštejejo in opišejo različne načine uničevanja mikroorganizmov in razumejo pomembnost teh postopkov za proizvodnjo zdravil;

  • znajo izbrati metodo sterilizacije glede na vrsto materiala;

  • razložijo različne načine kontrole uspešnosti sterilizacije;

    		•  

    Demonstracija:

  • ogled suhega sterilizatorja in avtoklava v laboratoriju,

  • demonstracija različnih načinov kontrole sterilizacije s toploto.

    • KEMOTERAPEVTIKI

     

     

     

  • razvrstijo glavne skupine kemoterapevtikov in antibiotikov ter razložijo način njihovega delovanja na mikroorganizme;

  • razložijo problem razvoja odpornosti bakterij proti kemoterapevtikom;

  • razložijo pogoje za uspešno kemoterapijo in nezaželjene posledice kemoterapije;

  • razumejo, da različne skupine mikroorganizmov zahtevajo različno kemoterapijo;

    • Dojamejo pomen kemoterapevtikov za človeka.

    Vaja:

  • difuzijski antibiogram z diski.

    • Okužba ali infekcija

     

     

     

  • ločijo vrste infekcij, opišejo latentno infekcijo, klicenoštvo;

  • opišejo potek nalezljive bolezni in njihove značilnosti;

  • naštejejo vrste infekcij;

  • opišejo značilnosti infekcijskih bolezni, epidemije, pandemije, endemije;

    • Razvijajo čut za varno delo, upoštevajo predpise, posebej so pozorni na preprečevanje prenosa okužbe.

    Vaja:

  • odvzemanje kužnin, posodice za prenos kužnin do mikrobiološkega laboratorija.

    • NARAVNA IN PRIDOBLJENA ODPORNOST PROTI MIKROORGANIZMOM

     

     

  • razlikujejo nespecifično in pridobljeno odpornost proti mikroorganizmom;

  • poznajo vrste imunosti;

  • pozna osnovne značilnosti antigenov in protiteles;

  • naštejejo dejavnike nespecifične odpornosti;

  • razložijo vnetje;

  • opišejo osnovne značilnosti antigenov in protiteles;

  • razvrstijo mikrobne antigene;

    • Zavedajo se pomena naravne odpornosti za zdravje.

    		  

    PREOBČUTLJIVOST

     

     

     

  • ločijo med reakcijami hitrega in kasnega tipa preobčutljivosti;

  • spoznajo takojšnji in kasni tip reakcij;

  • poznajo osnovne tipe preobčutljivostnih reakcij;

    		•    

    ZATIRANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI

     

     

     

  • ločijo in opišejo nespecifične in specifične ukrepe;

  • razumejo pomen mikrobiološke diagnoze za prepoznavo povzročitelja nalezljive bolezni;

  • posebnosti zdravljenja ali terapije nalezljivih bolezni;

  • ločijo aktivno in pasivno imunizacijo, njun pomen, pripravo cepiv in imunskih serumov;

  • poznajo posebnosti v prepoznavi ali diagnozi nalezljivih bolezni;

  • opišejo pomen kemoterapije in seroterapije;

  • naštejejo in razložijo različne načine simptomatskega zdravljenja;

    • Razvijajo čut za odgovorno opravljanje nalog.

     zavedo se pomena natančnega, varnega in odgovornega dela.

    Sprejemajo kodeks etike zdravstvenih delavcev kot vodilo v poklicnem in vsakdanjem življenju.

    Demonstracija:

  • prikaz imunizacijskega programa.

    • SPECIALNA MIKROBIOLOGIJA - BAKTERIOLOGIJA

     

     

  • poznajo posamezne veje specialne mikrobiologije;

  • razumejo naloge in vlogo medicinske bakteriologije ter pomen razporejanja bakterij v klasifikacijske enote;

  • poznajo najpomembnejše bakterijske povzročitelje bolezni pri človeku;

  • pri vsaki bakterijski vrsti naštejejo najpomembnejšo okužbo, oblikovne lastnosti, načine gojitve, način njihovega širjenja, preprečevanja in zdravljenja;

  • opišejo nevarnost streptokoknih posledičnih infekcij;

  • razložijo poti širjenja s fekalnim onesnaženjem, z živili, z vodo;

    • Zavedo se pomena medicinske bakteriologije za človekovo zdravje.

    Zavedajo se nevarnosti in pogostnosti klicenoštva.

    Dojamejo nevarnost okužb s črevesnimi bakterijami.

    Dojamejo pomen higiene in namen preprečevanja rasti mikrobov v živilih in vodi.

    Demonstracija:

  • ogled kolonij posameznih vrst bakterij na trdnem gojišču,

  • ogled mikroskopskih posnetkov v slikovnem atlasu.

    • MIKOLOGIJA

     

     

     

  • razumejo pomen mikologije zaradi zelo razširjene uporabe protibakterijskih zdravil;

  • poznajo najpomembnejše povzročitelje glivičnih okužb;

  • azložijo pojem mikoza;

  • vedo, kaj so antimikotiki;

    • Zavedajo se pomena pravilne kemoterapije.

    Zavedajo se pomena pravilne nege telesa in primerne obutve pri preprečevanju mikoziroma

    Demonstracija:

  • ogled slikovnih atlasov.

    • VIROLOGIJA

     

     

     

  • razumejo delitev virusov v večje skupine po bolezenskih znakih, ki jih povzročajo;

  • spoznajo simetrijo virusa, njegovo patogenost, način širjenja (epidemiologijo) in načine preprečevanja (profilakso);

  • ločijo različne načine razvrščanja virusov;

  • naštejejo skupine in iz vsake skupine vsaj po enega pomembnega predstavnika za človeka;

  • razložijo zgradbo virusov, način razmnoževanja in gojitve

    • Se zavedo pomena virusov kot posebne življenjske oblike.

    Demonstracija:

  • ogled elektronsko mikroskopskih posnetkov različnih virusov.

    • PARAZITOLOGIJA

     

     

     

  • razumejo razvojni krog parazitov;

  • spoznajo vpliv parazita na gostitelja, pojem vmesni in končni gostitelj;

  • poznajo najpomembnejše enocelične in večcelične parazite pri človeku.

  • opišejo oblike in razvoj zajedalca, njegove patogenosti, načina širjenja in preprečevanja (profilakse).

    		•    

    Voden pogovor o simbiozi, komenzalizmu in parazitizmu in vlogi zajedalcev pri človeku v svetovnem merilu.

    5. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

    V posameznem ocenjevalnem obdobju se znanje preverja in ocenjuje:

  • ustno.

    6. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI

    Znanja

    Povezava s predmetom

     

    Predmet

    Znanja

  • učinek na mikroorganizme;

  • patogene bakterije, glivice, paraziti, virusi;

  • mikroorganizmi;

    		•

    Farmacevtska kemija z analizo zdravil

  • anorganske učinkovine po p.s.;

  • organske učinkovine;

  • zdravila, ki delujejo na infektivne in parazitarne bolezni

  • mikrobiološke in biološke metode;

    		•

  • gospodarsko pomembni mikroorganizmi;

  • preprečevanje rasti in uničevanje mikroorganizmov (razkuževanje, sterilizacija);

  • sterilnost;

    		•

    Farmacevtska tehnologija

  • biotehnologija;

  • postopki zmanjševanja števila klic;

  • sterilnost in mikrobiološka čistost;

    		•

  • zahteve za čiste prostore, mikrobiološke in biološke kontrole.

    		•

    Praktični pouk

  • mikrobiološke in biološke metode.

    		•