MODEL SKUPNEGA IZVAJANJA IZOBRAŽEVALNIH PROGRAMOV V STROJNIŠTVU

1. UVOD

2. IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI, VKLJUČENI V MODEL

3. CILJI SKUPNEGA IZVAJANJA

4. PREDMETNIK

5. POJASNILA IN NAVODILA ZA IZVAJANJE MODELA

1. UVOD

Predlog modela skupnega izvajanja izobraževalnih programov za pridobitev srednje poklicne izobrazbe v strojništvu je sprejel Strokovni svet Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje na 62. seji 17. 12. 2002.

V nadaljevanju navajamo skupne informacije za vse izobraževalne programe v modelu.

2. IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI, VKLJUČENI V MODEL

Model omogoča skupno izvajanje naslednjih izobraževalnih programov:

• instalater strojnih instalacij, instalater strojnih instalacij (SI)
• konstrukcijski mehanik, konstrukcijski mehanik (SI)
• orodjar, orodjar (SI)
• oblikovalec kovin, oblikovalec kovin (SI)
• strojni mehanik, strojni mehanik (SI)
• finomehanik,
• urar,
• klepar krovec,
• zlatar.

Model omogoča izvajanje programov s slovenskim učnim jezikom za narodnostno mešanem območju slovenske Istre (oznaka SI).

Šola, lahko skladno z razpisom za vpis izvaja vse ali samo nekatere izmed naštetih izobraževalnih programov.

3. CILJI SKUPNEGA IZVAJANJA

Model omogoča zlasti:

• ohraniti izobraževanje za poklice z majhnim vpisom in za poklice, ki se zaradi majhnega vpisa ne bi izvajali,
• zagotoviti enak standard ne glede na vrsto učne pogodbe,
• poenotiti obseg in vsebine splošnoizobraževalnega dela programov,
• skupno izvajanje temeljnih strokovno-teoretičnih predmetov in praktičnega pouka,
• zmanjšanje predmetne delitve med teoretičnim in praktičnim izobraževanjem,
• izvajanje praktičnega izobraževanja v delovnem procesu,
• pridobiti ožja poklicna znanja v okviru izbirnih strokovnih vsebin in praktičnega izobraževanja,
• uporabo skupinskih in individualnih oblik in metod izobraževanja.

4. PREDMETNIK

Predmetnik za skupno izvajanje izobraževalnih programov: instalater strojnih instalacij, konstrukcijski mehanik, orodjar, oblikovalec kovin, strojni mehanik, finomehanik, urar, klepar krovec, zlatar:

Predmetnik za prilagojene izobraževalne programe za izvajanje na narodno mešanem območju slovenske Istre: avtomehanik SI, avtoklepar SI, instalater strojnih instalacij SI, konstrukcijski mehanik SI, orodjar SI, oblikovalec kovin SI, strojni mehanik SI:

P R E D M E T I	1. letnik		2. letnik		3. letnik		SKUPNO št. ur v programu
	št. ur na		št. ur na		št. ur na
	teden	leto	teden	leto	teden	leto
A - Splošno-izobraževalni predmeti
Slovenščina	3	99	2	66	3	48	213
Italijanščina	2	66	2	66	2	32	164
Tuji jezik	2	66	1	33	2	32	131
Matematika	3	99	2	66	3	48	213
Umetnost	1	33					33
Naravoslovje	1	33					33
Družboslovje	3	99					99
Športna vzgoja	2	66	1	33	1	16	115
Skupaj A	17	561	8	264	11	176	1001
B - Strokovno-teoretični predmeti
Osnove strojništva	5	165	3	99	2	32	296
Strojeslovje	2	66	2	66	4	64	196
Tehnologija	4	132	2	66			198
Skupaj B	11	363	7	231	6	96	690
B1 – Izbirni strokovni del
Izbirne strokovne vsebine			5	165	3	48	213
C - Praktično izobraževanje v šoli
Praktični pouk	6	198	14	462	14	224	884
Č - Praktično izobraževanje v delovnem procesu
Praktično izobraževanje pri delodajalcu	38	114	38	114	38	684	912
D - Interesne dejavnosti
Interesne dejavnosti		64		64		32	160
Skupno št. ur pouka (A+B+C)	34	1122	34	1122	34	544	2788
Skupno št. ur prakt. izobraževanja C + Č		312		576		908	1796
Skupno št. ur izobražev. v šoli (A+B+C+D)		1186		1186		576	2948
Skupaj (A+B+C+Č+D)		1300		1300		1260	3860
Št. tednov izobraževanja v šoli		33		33		16	82
Št. tednov prak. izob. v delovnem procesu		3		3		18	24
Št. tednov interesnih dejavnosti		2		2		1	5
Skupno število tednov izobraževanja		38		38		35	111

5. POJASNILA IN NAVODILA ZA IZVAJANJE MODELA

Splošno izobraževalni del predmetnika (A)

Splošnoizobraževalni del predmetnika je skupen (enak) za vse izobraževalne programe. Izobraževalni programi se lahko izvajajo tudi po prilagojenem predmetniku za narodnostno mešano območje slovenske Istre, ki imajo dodano italijanščino kot drugi jezik, in sicer v vsakem letniku po dve uri tedensko.

Vsebine fizike in kemije iz predmeta naravoslovje so vključene v strokovno teoretične predmete osnove strojništva, strojeslovje in tehnologija. Vsebine biologije se poučujejo pri naravoslovju.

Skupni strokovno-teoretični del predmetnika (B)

V kataloge znanj za strokovno-teoretične predmete in praktično izobraževanje so vključene vsebine iz standardov znanj za ključne kvalifikacije (zdravje in varnost pri delu, okoljska vzgoja, ekonomika in sistemi kakovosti).

Osnove strojništva

Preglednica skupnega izvajanja predmeta osnove strojništva:

Predmet osnove strojništva je skupen v vseh letnikih za programe: instalater strojnih instalacij, konstrukcijski mehanik, oblikovalec kovin, orodjar, strojni mehanik, finomehanik, urar in klepar – krovec, razen za programa zlatar.

Programa zlatar in avtoličar imata s programi po modelu skupen predmet osnove strojništva v prvem letniku.

Strojeslovje

Preglednica skupnega izvajanja predmeta strojeslovje:

Predmet strojeslovje je skupen v vseh letnikih za programe: instalater strojnih instalacij, konstrukcijski mehanik, orodjar, oblikovalec kovin, strojni mehanik, razen za programa finomehanik in urar.

Programa finomehanik in urar imata s programi po modelu skupen predmet strojeslovje v prvem in drugem letniku.

Tehnologija

Preglednica skupnega izvajanja predmeta tehnologija:

Predmet tehnologija je v 1. letniku skupen v vseh programih.

Tehnologija v drugem in tretjem letniku se izvaja samostojno za programe: finomehanik, urar in zlatar.

V drugem letniku se lahko določene vsebine tehnologije izvajajo skupno za naslednji skupini programov:

• oblikovalec kovin, orodjar in strojni mehanik,
• konstrukcijski mehanik, klepar – krovec in instalater strojnih instalacij.

Vsebine specifične poklicne tehnologije za drugi in tretji letnik se izvajajo v okviru izbirnega strokovnega dela (B1) in praktičnega izobraževanja (C in Č ).

Praktični pouk (C)

Preglednica skupnega izvajanja praktičnega pouka:

Praktični pouk se v prvem letniku izvaja skupno za vse programe.

Praktično izobraževanje v delovnem procesu s sklenjeno individualno učno pogodbo lahko v 1. in 2.letniku traja do 7 tednov strnjeno in v 3. letniku do 19 tednov strnjeno, kar pomeni skupno do 33 tednov strnjene oblike praktičnega izobraževanja v delovnem procesu (če je tako določeno z učno pogodbo).

Praktični pouk v 2. in 3. letniku (2 dni na teden v času izobraževanja v šoli) se lahko izvaja kot praktično izobraževanje v delovnem procesu, če je tako določeno z individualno pogodbo, kar pomeni dodatnih dvajset tednov praktičnega izobraževanja v delovnem procesu (skupaj torej do 53 tednov praktičnega izobraževanja).

Pri izvajanju posameznega izobraževalnega programa, vključenega v model, je treba upoštevati še ustrezna pojasnila, navedena pri vsakem predmetniku.