Izobraževalni program: OBLIKOVALEC KOVIN
Sprejeto na 64.seji Strokovnega sveta za poklicno in strokovno izobraževanje, dne 21.3. 2003
S predmetnimi področji:
Po posameznih letnikih in oblikah izobraževalnega dela
Letnik |
Oblike izobraževalnega dela |
||
Skupaj (ur) |
Teorija (ur) |
Vaje (ur) |
|
1. |
132 |
116 |
16 |
2. |
231 |
198 |
33 |
3. |
48 |
33 |
15 |
Skupaj |
411 |
347 |
64 |
Predmet predstavlja rdečo nit ostalim strokovnim predmetom in temelji na praktično-uporabnem znanju, podprtem s poznavanjem posameznih teoretskih osnov. Dijaki:
1. letnik
Vsebine in informativni cilji |
Formativni cilji |
Socializacijski cilji |
Posebnosti v izvedbi |
ZGODOVINSKA PERSPEKTIVA |
Dijaki se seznanijo z materiali, z njihovim nastankom in razvojem, uporabnostjo in povezanostjo z ostalimi netehničnimi strokami. |
Dijaki razvijajo občutek za pomen posameznih gradiv. |
|
KEMIJA: |
|||
|
Povezujejo utrjeno znanje iz osnovne šole z novo učno snovjo. Interpretirajo posledice dušikovih in žveplovih oksidov na okolje. Uredijo in povežejo kemijske lastnosti tehnično pomembnih elementov v urejen sistem. Navedejo osnovne značilnosti ogljika. Opredelijo kisline in baze na osnovi pH-vrednosti njihovih vodnih raztopin. Poznajo primere močnih/šibkih kislin in baz. Poznajo kisline, baze in soli v vsakdanjem življenju. |
Pridobivajo sposobnost za reševanje tehnoloških problemov. Navajajo se na samostojnost in samoiniciativnost pri delu. Razvijajo pozitiven odnos do materialnih dobrin. Navajajo se na uporabo različnih informacijskih virov. Poznajo učinke kislih padavin na okolje in napore za preprečevanje onesnaženja s kislimi padavinami. Razvijajo ekološko zavest. |
Vaje: s pomočjo kemičnih poskusov preverijo, kako vplivajo dušikovi in žveplovi oksidi na okolje. |
KOVINE: |
|||
|
Razlikujejo mehanske, fizikalne, kemijske in tehnološke lastnosti kovin in zlitin. Razlikujejo čiste kovine od amorfnih snovi. |
Utrjevanje strokovnosti. |
|
|
Razumejo , da so rude surovina za kovine. Razložijo recikliranje kovin. |
||
|
Definirajo osnovne lastnosti železa, razumejo pomen ogljika in ostalih legirnih elementov. Razumejo pridobivanje jekel in litin ter primarno predelavo. Poznajo razdelitev jekel in litin glede na njihovo uporabo. |
||
|
Ob uporabi priročnika pojasnijo standardno oznako jekla ali litine. |
||
|
Naštejejo lastnosti aluminija in njegovih zlitin. Navedejo uporabnost aluminija in njegovih zlitin. |
||
|
Naštejejo lastnosti bakra in njegovih zlitin. Navedejo uporabnost bakra in njegovih zlitin. |
||
|
Poznajo lastnosti in uporabnost magnezija, kositra, svinca, cinka, kroma, niklja, wolframa in njihovih zlitin. |
||
DRUGA GRADIVA: |
|||
|
Znajo opisati postopek sintranja, navesti značilnosti sintranih delov , karbidne trdine, keramike. Poznajo njihovo uporabnost. |
||
|
Poznajo pojme monomer, polimer, polimerizacija. Ločijo naravne in umetne polimere. Ločijo različne umetne in naravne polimere, glede na njihovo kemično sestavo, strukturne lastnosti in uporabo. Poznajo varne postopke odstranjevanja polimerov. Poznajo pomen ločenega zbiranja polimerov. |
Poznajo vplive polimerov na okolje in možnost ponovne uporabe. |
Vaje: izdelajo pojmovno mapo, v katero zajamejo umetne mase, ki jih uporabljajo v industriji, multimedijski pristop. |
|
Ločijo kompozite z vlakni, utrjene plastične snovi, platirano pločevino in kompozite s kovinami ali nekovinami. |
||
|
Znajo našteti in razvrstiti olja in maziva v razrede, prepoznajo njihovo zgradbo in jih v odvisnosti od zahtev in ob uporabi literature znajo izbirati. Znajo pojasniti postopek pridobivanja goriv ter jih razvrstiti glede na njihove lastnosti. Opredelijo pojem reaktant in produkt. Znajo razložiti zakon o ohranitvi mase. Opredelijo eksotermno in endotermno reakcijo. Opredelijo pomen toplote kemijske reakcije na izbranih primerih, npr. sežig ogljikovodikov. |
Poznajo probleme onesnaževanja okolja zaradi zgorevanja fosilnih goriv in nekatere napore za preprečevanje onesnaženja. |
Vaje: Izbira olj in maziv iz kataloga. |
|
Poznajo lastnosti gume in uporabnost v industriji. Znajo opisati postopek pridobivanja stekla ter našteti in opisati steklo. |
2. letnik
Vsebine in informativni cilji |
Formativni cilji |
Socializacijski cilji |
Posebnosti v izvedbi |
Pregled tehnologij in osnovni pojmi |
Poznajo pojem obdelovalne tehnike in delitev po principu in uporabnosti obdelave. Poznajo osnovne principe v mehanski tehnologiji in izrazoslovje. |
||
|
Poznajo in razumejo dogajanje pri odrezavanju,. Poznajo raznolikost postopkov odrezavanja in njihovo uporabnost. Znajo razložiti teorijo nastanka odrezka in poznajo pojav toplote in pojav sile. |
Zavedajo se možnega škodljivega vpliva dela na njihovo zdravje. |
|
|
Poznajo geometrijo rezalnega klina, pomen in odvisnost kotov, glede na pogoje obdelave. in vplive njihovih velikosti na proces odrezavanja. Poznajo odvisnost kotov rezalnega klina glede na lastnosti gradiva obdelovanca |
|
|
|
Poznajo definicije nastavitvenih parametrov, njihovo pogojenost in način določanja. Poznajo definicije in enote nastavitvenih parametrov in pogojenost z grobo in fino obdelavo. Znajo izračunati rezalno hitrost pri znanem premeru in vrtilni frekvenci in obrnjeno. Poznajo definicijo in pomen obstojnosti orodja. |
Razvijajo strokovnost in sposobnost za reševanje problemov. |
|
|
Poznajo vzroke za nastanek sil in njihov vpliv na natančnost obdelave. Poznajo pojav sile pri odrezavanju, odvisnost velikosti teh sil in njihovo spreminjanje med procesom. Poznajo način določanja njihove velikosti in vpliv na proces. |
Razvijejo občutek za velikost sile pri odrezovanju.
|
|
|
Poznajo pojav toplote pri odrezavanju, odvisnost njene velikosti , in njene vplive na proces. Poznajo pomen hlajenja in mazanja za natančnost in gospodarnost postopkov odrezavanja. Poznajo vplive toplote na obdelovanec, proces in orodje. Poznajo hladilna in mazalna sredstva in načine dovajanja na mesto rezanja in način priprave. |
Razvijajo zavest o pravilnemu odnosu do okolja, v katerem posameznik živi in deluje, ga varuje in ohranja. |
|
|
Prepoznavajo posamezne rezalne materiale, njihove lastnosti in uporabnost. Poznajo lastnosti idealnega rezalnega materiala. Poznajo hitrorezno jeklo, KT, rezalne keramike, njihove lastnosti, uporabnost in prepoznavajo orodja iz teh gradiv. Znajo primerjati lastnosti idealnega in realnih rezalnih materialov. |
Razvijajo zavest o gospodarnem odnosu do orodja in tehnologije. |
|
|
Poznajo pomen obrabe za proces obdelave, njegovo natančnost in gospodarnost. Poznajo tipične vrste obrab in vzroke za njihov nastanek Poznajo oblike odrezkov in pomen istih za varno delo. |
Razvijajo zavest o strokovni odgovornosti in zahtevah dela. |
|
POGONI IN KINEMATIKA OBDELOVALNIH STROJEV:
|
Poznajo električne in hidropnevmatske pogone. Poznajo načine regulacije hitrosti na obdelovalnih strojih in razumejo zakonitosti prenosa gibanj in regulacijo hitrosti. Poznajo zobniške menjalnike in znajo razložiti princip delovanja. Poznajo torne prenosnike in znajo razložiti princip delovanja. Poznajo hidravlične pogone njihovo zgradbo, delovanje in način regulacije. Poznajo razliko med enosmernim in koračnim motorjem ter njihovo uporabnost. Razlikujejo stopenjsko in brez stopenjsko regulacijo in poznajo posamezne tipe pogonov. Poznajo posamezne tipe gonil, zgradbo, regulacijo njihove lastnosti . Poznajo prestavo zobniških in jermenskih gonil. Poznajo uporabnost vijaka kot prenosnika gibanj. Poznajo sestavine hidravličnega pogona in princip regulacije gibanj, ki jih ti zagotovijo. |
Oblikujejo osnovne občutke razumevanja tehnike. |
|
ELEMENTI OBDELOVALNIH STROJEV:
|
Poznajo funkcijo zgradbo in vrste obdelovalnih strojev. Poznajo tipe in nalogo ogrodnih delov. Poznajo nalogo vodil, posamezne tipe in njihove dejanske in zaželene lastnosti. |
Razvijajo tehnično razmišljanje. |
|
STRUŽENJE:
|
Poznajo zgradbo, delovanje in uporabnost univerzalne in drugih stružnic. Poznajo vrste in uporabnost strugarskih orodij. Poznajo zgradbo in uporabnost univerzalne stružnice in tudi vrste in uporabnost drugih stružnic. Poznajo načine struženja konusov. |
Razvijajo občutek za vrsto orodij potrebnih za kvalitetno struženje. |
|
SKOBLJANJE IN PEHANJE:
|
Poznajo vrste strojev in njihovo zgradbo ter uporabnost postopkov. Poznajo razmere, dogajanje in posebnosti pri skobljanju in pehanju. Poznajo uporabnost postopka. Poznajo vrste posameznih skobeljnih in pehalnih strojev, jih prepoznajo na skici in znajo razložiti dogajanje pri delu na stroju. |
Razvijejo občutek za uporabo vrste postopka skobljanje ali pehanje. |
|
POSNEMANJE:
|
Poznajo dogajanje pri posnemanju, uporabnost postopka, stroje in orodje. Poznajo uporabnost postopka, obliko, gradivo orodja ter način vodenja orodja. |
Razvijejo sposobnost ocene uporabe orodja za serijo. |
|
STROJNO ŽAGANJE:
|
Poznajo vrste orodij strojev, nevarnosti pri delu in uporabnost postopka v proizvodnji, Poznajo dogajanje pri žaganju in spremljajoče pojave. Poznajo oblike orodij in izbiro orodja glede na presek in gradivo obdelovanca. |
||
VRTANJE, GREZENJE, POVRTAVANJE:
|
Poznajo postopek vrtanja, orodje in spremljajoče pojave. Poznajo postopek določanja obdelovalnih parametrov kot tudi same parametre. Poznajo vrste in uporabnost vrtalnih strojev. Poznajo in znajo izbrati vijačni sveder za vrtanje. Znajo določiti vrtilno in podajno hitrost iz tabele. Poznajo orodja za grezenje in njegovo uporabnost. Poznajo obliko orodja za povrtavanja, uporabnost postopka. Poznajo preproste in precizne vrtalne stroje in njihovo rabo. |
Razvijejo občutek za kvaliteto opravljenega dela. |
|
FREZANJE:
|
Poznajo postopek frezanja, orodje stroje in njihovo uporabnost. Poznajo obodno in čelno frezanje uporabnost. teh načinov in osnovne oblike primernih frezal. Poznajo delilnik kot mehanizem in vpenjalno napravo. Poznajo zgradbo , delovanje in uporabnost vpenjalnih naprav za orodje in obdelovance na FS. Poznajo zgradbo delovanje in uporabnost univerzalnega frezalnega stroja. Poznajo zgradbo delilnika in razumejo direktno in indirektno deljenje. |
Razvijajo strokovnost in natančnost in druge lastnosti vezane na poklicne zahteve. |
|
BRUŠENJE:
|
Poznajo postopek, orodje, njegovo sestavo, obliko in uporabnost postopka.
Poznajo značilnosti brusa in vpliv njegovih lastnosti na dogajanja pri obdelavi. Poznajo oblike brusov in postopek montaže in preskusa. Poznajo osnovne načine brušenja in njihovo uporabnost. |
Razvijajo občutek za natančnost. |
|
|
Poznajo postopek montaže in preskusa brusov in vplive napak v tem postopku na natančnost obdelave. Poznajo napake pri brušenju in njihove posledice na kvaliteto brušenega izdelka Poznajo načine in orodje za ostrenje in profiliranje brusov. Poznajo tipične napake pri brušenju, vzroke za nastanek.in način preprečevanja. |
|
|
RAČUNALNIŠKO VODENI OBDELOVALNI STROJI:
|
Seznanijo s principi delovanja računalniško krmiljenih strojev in njihovih sklopov. Pri tem poznajo tudi okvirno način programiranja in krmiljenja. |
|
|
HONANJE:
|
Poznajo postopek, orodje, dogajanje in uporabnost postopka. Prepoznajo s tem postopkom obdelano površino in poznajo možnosti in področja uporabe. |
||
SUPERFINIŠ |
Spoznajo postopek, orodje, dogajanje in uporabnost tega. Prepoznajo s tem postopkom obdelano površino in poznajo možnosti in področja uporabe. |
||
LEPANJE:
|
Spoznajo postopek, orodje, natančnost in uporabnost in razširjenost uporabe. Poznajo proces, njegovo natančnost in uporabnost. |
||
ELEKTROEROZIJA:
|
Spoznajo osnovne principe postopka in njihovih vplivov na obdelovanec. Poznajo uporabnost postopka v strojništvu. Poznajo osnovne principe, uporabnost in možne napake. |
Zavedajo se možnega škodljivega vpliva dela na njihovo zdravje in okolje. |
|
OBDELAVA Z ŽARKI:
|
Poznajo osnovne principe postopka in njegovo uporabnost. Poznajo uporabnost postopka in osnovni princip. |
||
ELEKTROKEMIČNA OBDELAVA:
|
Poznajo osnovne principe postopka in njegovo uporabnost. Poznajo uporabnost postopka in osnovni princip. |
||
ULTRAZVOČNA OBDELAVA:
|
Poznajo osnove postopka, potek in njegovo uporabnost Znajo opisati postopek in poznajo njegovo uporabnost. |
||
LIČENJE:
|
Poznajo postopke ličenja, namen ličenja in uporabnost. posameznih postopkov. Poznajo postopke bobnanja, ščetkanja, peskanja in razmaščevanja ter osnovni namen uporabe. |
Zavedajo se možnega škodljivega vpliva dela na njihovo zdravje in okolje. |
|
VZDRŽEVANJE:
|
Poznajo vzroke za trošenje delovnih sredstev in načine vzdrževanja kvalitetnega stanja delovnih sredstev Poznajo vzroke za obrabo delovnih sredstev ter sistematično in intervencijsko vzdrževanje. |
|
|
|
Poznajo pomen zaokroženosti učne snovi v drugem letniku in znajo izbrati potrebne postopke in orodje za izdelavo preprostega strojnega dela . |
|
3. letnik
Vsebine in informativni cilji |
Formativni cilji |
Socializacijski cilji |
Posebnosti v izvedbi |
OBDELOVALNI PRIPOMOČKI:
|
Poznajo vlogo in vrste obdelovalnih pripomočkov, ki jih uporabljamo na obdelovalnih strojih. Poznajo najpogosteje uporabljene elemente za pozicioniranje in oporo ter pritrjanje in vpenjanje obdelovancev. Znajo konstruirati enostavne priprave za pritrjanje obdelovancev pri različnih obdelovalnih postopkih. |
Razvijajo sposobnosti reagiranja v različnih situacijah indivudualnega in skupinskega dela. |
Vaje: prepoznavanje različnih obdelovalnih pripomočkov in njihovih konstrukcijskih značilnosti. |
STRUŽENJE:
|
Ponovijo znanja o strugarskih nožih in njihovi geometriji. Spoznajo obrabo orodij in vrste obrab. Ob tem spoznajo tudi načine ostrenja orodij in načine zmanjševanja začetne obrabe. Prepoznajo vse tipe obrab, vzroke za nastanek in njihove učinke na proces Za struženje navojev se naučijo obvladovati potrebne izračune menjalnika. Poznajo izračuna časa izdelave pri struženju vključno z oblikovanjem tehnološkega postopka . Znajo določiti nastavitve stružnice z uporabo tabel in mrežnega diagrama, pri čemer morajo minimalno znati izbrati rezalno in vrtilno hitrost. |
Razvijajo ekonomični razmišljanja pri določanju postopka obdelave. |
Vaje določanje tehnološkega postopka in parametrov struženja in čas izdelave uporaba tabel in diagrama za Vc,Vf,n, a Vaje tehnološki čas, tehnična norma |
FREZANJE:
|
Usvojijo nova znanja s področja frezanja in utrdijo predhodna. Obvladajo postopek določanja rezalnih parametrov pri frezanju, izvajanja potrebnih preračunov pri izdelavi zobnikov in vijačnic na univerzalnem delilniku in delilni mizi. Znanja utrdijo s teoretskimi vajami. Minimalno poznajo uporabnost istosmernega in protismernega frezanja ter določanje nastavitvenih parametrov stroja. |
Razvijajo ekonomičnost razmišljanja pri določanju postopka obdelave. |
Vaje: določanje postopka, parametrov in časa frezanja, določanje nastavitev delilnika za direktno in indirektno deljenje. |
BRUŠENJE:
|
Spoznajo način označevanja brusov, brusne materiale in veziva brusov. Ob tem pa se naučijo osnov za izbiranje brusov in razumejo pomen sprememb posameznih parametrov brusa . |
Razvijajo ekonomični razmišljanja pri določanju postopka obdelave. |
Vaje: izbira brusa za obdelavo. |
IZDELAVA OZOBIJ, NAČINI, UPORABNOST IN ZNAČILNOSTI POSTOPKOV:
FREZANJE:
BRUŠENJE OZOBIJ:
STRGANJE OZOBIJ LEPANJE OZOBIJ VTEKANJE OZOBIJ |
|
Prepoznavajo gospodarnost uporabe posameznih postopkov. |
|
ORGANIZACIJA IN EKONOMIKA: |
|||
|
Poznajo vlogo in pomen organizacije dela na področju orodjarstva. Znajo ovrednotiti stroške poslovnega procesa. Razvijajo inovativnost, ustvarjalno mišljenje in spretnost logičnega reševanja problemov. |
Razvijajo občutek za ekonomičnost dela in odgovornost pri odločitvah. |
Vaje: izdelava kalkulacije za izdelavo preprostega izdelka. |
Ustno preverjanje in ocenjevanje znanja ter sprotno ocenjevanje vaj.
Znanje |
Povezava s predmetom |
|
Predmet |
Znanje |
|
Gradiva |
Osnove strojništva
Praktični pouk |
Gradiva posameznih strojnih elementov. Mater. v elektrotehniki in strojegradnji. Tehnološke lastnosti gradiv. |
Obdelovalne tehnologije |
Osnove strojništva Praktični pouk |
Fizika, mehanika. Obdelovalne tehnologije. Osnovni obdelovalni postopki. |
Zdravje in varstvo pri delu |
Osnove strojništva Praktični pouk |
Fizika, mehanika. Varnostni ukrepi pri delu. |
Ekonomika in organizacija dela |
Osnove strojništva Praktični pouk |
Informatika, CAD. Organizacija dela in kvaliteta proizvodov. |