Izobraževalni program: ORODJAR
Sprejeto na 64.seji Strokovnega sveta za poklicno in strokovno izobraževanje, dne 21.3. 2003
TEHNOLOGIJA
S predmetnimi področji:
Po posameznih letnikih in oblikah izobraževalnega dela
Letnik |
Oblike izobraževalnega dela |
||
Skupaj (ur) |
Teorija (ur) |
Vaje (ur) |
|
1. |
132 |
116 |
16 |
2. |
231 |
195 |
36 |
3. |
48 |
32 |
16 |
Skupaj |
411 |
343 |
68 |
Predmet predstavlja rdečo nit ostalim strokovnim predmetom in temelji na praktičnouporabnem znanju, podprtem s poznavanjem posameznih teoretskih osnov. Dijaki:
1. letnik
Vsebine in informativni cilji |
Formativni cilji |
Socializacijski cilji |
Posebnosti v izvedbi |
ZGODOVINSKA PERSPEKTIVA |
Dijaki se seznanijo z materiali, z njihovim nastankom in razvojem, uporabnostjo in povezanostjo z ostalimi netehničnimi strokami. |
Dijaki razvijajo občutek za pomen posameznih gradiv. |
|
KEMIJA: |
|||
|
Povezujejo utrjeno znanje iz osnovne šole z novo učno snovjo. Interpretirajo posledice dušikovih in žveplovih oksidov na okolje. Uredijo in povežejo kemijske lastnosti tehnično važnih elementov v urejen sistem. Navedejo osnovne značilnosti ogljika. Opredelijo kisline in baze na osnovi pH- vrednosti njihovih vodnih raztopin. Poznajo primere močnih/šibkih kislin in baz. Poznajo kisline, baze in soli v vsakdanjem življenju. |
Pridobivajo si sposobnost za reševanje tehnoloških problemov. Navajajo se na samostojnost in samoiniciativnost pri delu. Razvijajo pozitiven odnos do materialnih dobrin. Navajajo se na uporabo različnih informacijskih virov. Poznajo učinke kislih padavin na okolje in napore za preprečevanje onesnaženja s kislimi padavinami. Razvijajo ekološko zavest. |
Vaje: s pomočjo kemičnih poskusov preverijo, kako vplivajo dušikovi in žveplovi oksidi na okolje. |
KOVINE: |
|||
|
Razlikujejo mehanske, fizikalne, kemijske in tehnološke lastnosti kovin in zlitin. Razlikujejo čiste kovine od amorfnih snovi. |
Utrjujejo strokovnost. |
|
|
Razumejo , da so rude surovina za kovine. Razložijo recikliranje kovin. |
||
|
Definirajo osnovne lastnosti železa, razumejo pomen ogljika in ostalih legirnih elementov. Razumejo pridobivanje jekel in litin ter primarno predelavo. Poznajo razdelitev jekel in litin glede na njihovo uporabo. |
||
|
Ob uporabi priročnika pojasnijo standardno oznako jekla ali litine. |
||
|
Naštejejo lastnosti aluminija in njegovih zlitin. Navedejo uporabnost aluminija in njegovih zlitin. |
||
|
Naštejejo lastnosti bakra in njegovih zlitin. Navedejo uporabnost bakra in njegovih zlitin. |
||
|
Naštejejo lastnosti in uporabnost magnezija, kositra, svinca, cinka, kroma, niklja, wolframa in njihovih zlitin. |
||
DRUGA GRADIVA: |
|||
|
Znajo opisati postopek sintranja, navesti značilnosti sintranih delov, karbidne trdnine, keramike. Poznajo njihovo uporabnost. |
||
(termoplast, duroplast, elastomer) in najvažnejšimi polimeri,
|
Definirajo pojme monomer, polimer, polimerizacija. Ločijo naravne in umetne polimere. Ločijo različne umetne in naravne polimere glede na njihovo kemično sestavo, strukturne lastnosti in uporabo. Poznajo varne postopke odstranjevanja polimerov. Spoznajo pomen ločenega zbiranja polimerov. |
Poznajo vplive polimerov na okolje in možnost ponovne uporabe. |
Vaje: izdelajo pojmovno mapo, v katero zajamejo umetne mase, ki jih uporabljajo v industriji. Multimedijski pristop. |
|
Ločijo kompozite z vlakni, utrjene plastične snovi, platirano pločevino in kompozite s kovinami ali nekovinami. |
||
|
Znajo našteti in razvrstiti olja in maziva v razrede, prepoznajo njihovo zgradbo in jih v odvisnosti od zahtev in ob uporabi literature znajo izbirati. Znajo pojasniti postopek pridobivanja goriv ter jih razvrstiti glede na njihove lastnosti. Opredelijo pojem reaktant in produkt. Znajo razložiti zakon o ohranitvi mase. Opredelijo eksotermno in endotermno reakcijo. Opredelijo pomen toplote kemijske reakcije na izbranih primerih, npr. sežig ogljikovodikov. |
Poznajo probleme onesnaževanja okolja zaradi zgorevanja fosilnih goriv in napore za preprečevanje onesnaženja. |
Vaje: izbira olj in maziv iz kataloga. |
|
Pojasnijo uporabnost in lastnosti nekovinskih materialov. Znajo opisati postopke pridobivanja posameznih nekovinskih materialov.
|
||
PREIZKUŠANJE: |
|||
|
Razložijo namen preizkušanja kovinskih gradiv. Uredijo in povežejo v sistem mehanske in tehnološke preizkuse po kriterijih: vrste preizkusov, načini izvedbe, .... Definirajo pojem trdote in opišejo postopke različnih načinov merjenja trdote. Naštejejo in opišejo osnovne neporušitvene metode preizkušanja gradiv. Spoznajo obnašanje materiala pri posameznih tehnoloških postopkih |
Vaje: izvedba nateznega preizkusa na pločevini, merjenje trdote po Rockwell, Brinell, Vickers, izvedba magnetne in penetracijske metode preizkušanja gradiv. |
|
KOROZIJA: |
|||
|
Definirajo vzroke za pojav korozije. Opišejo pripravo kovin za zaščito pred korozijo. Poznajo možne načine zaščite pred korozijo. |
Razvijajo občutek za propadanje kovin, zaznavanje škode, ki pri tem nastane. Poudarjanje ekološke zavesti. |
|
OBDELOVALNA TEHNOLOGIJA: |
|||
|
Sposobni so definirati pojem tehnologija. Razlikujejo različne tehnološke postopke (primarno oblikovanje, preoblikovanje, oplemenitenje, spajanje in odrezavanje. Obvladajo osnovne značilnosti teh postopkov. |
Razvijajo sposobnosti reševanja tehničnih in tehnoloških problemov. |
|
|
Znajo našteti in razvrstiti postopke in opisati in navesti uporabnost postopkov primarnega oblikovanja pri izdelavi raznih elementov in delov konstrukcij v strojništvu. |
Pridobivajo sposobnosti za reševanje tehnoloških problemov. |
|
|
Znajo našteti in razvrstiti postopke. Znajo opisati in navesti uporabnost postopkov preoblikovanja pri izdelavi raznih elementov in delov konstrukcij v strojništvu. |
Pridobivajo sposobnosti za reševanje tehnoloških problemov. |
|
|
Znajo našteti in razvrstiti postopke. Znajo razložiti pomen in namen posameznega oplemenitenja in pomen pri izdelavi. |
Pridobivajo sposobnosti za reševanje tehnoloških problemov. |
|
|
Znajo našteti in razvrstiti postopke. Znajo opisati in navesti uporabnost postopkov spajanja pri izdelavi raznih elementov in delov konstrukcij v strojništvu. |
Pridobivajo sposobnosti za reševanje tehnoloških problemov. |
|
|
Znajo opisati nastanek odrezka in gibanja orodja in obdelovanca pri posameznih postopkih odrezavanja. Znajo našteti postopke ročnega in strojnega odrezavanja. Poznajo pomen hlajenja in mazanja pri odrezavanju. Znajo pojasniti osnovne kote na orodju v obliki klina. |
Pridobivajo sposobnosti za reševanje tehnoloških problemov. |
|
Varstvo zdravja pri delu: |
|||
|
Znajo pojasniti pomen varstva pri delu. Znajo opisati pravno ureditev področja varstva pri delu. Znajo našteti pravice in dolžnosti s področja varstva pri delu Zavedajo se odgovornosti in znajo pojasniti ukrepe odgovornosti s področja varstva pri delu. Znajo definirati pojme: delovna nesreča, poškodba pri delu in obolenje - poklicna bolezen. |
Pridobivajo sposobnosti za reševanje problemov. Razvijajo skrbnost in odgovornost. Razvijajo sposobnost varnega in samostojnega ravnanja v delovnem procesu. |
2. letnik
Vsebine in informativni cilji |
Formativni cilji |
Socializacijski cilji |
Posebnosti v izvedbi |
OBDELOVALNE TEHNIKE |
|||
Odrezovalna tehnika in stroji za odrezavanje:
|
Seznanijo se s teorijo odrezavanja in poznajo osnovne odrezovalne postopke. Razumejo posebnosti posameznih postopkov in znajo izbrati ustrezen postopek obdelave. Spoznajo značilnosti in delovanje posameznih obdelovalnih strojev. Spoznajo osnovne dele in osnovne principe delovanja strojev za odrezavanje. Znanje povezujejo s poznavanjem tehnologije in praktičnim delom na nekaterih strojih. Poznajo pravilne odločitve o optimalnem načinu vpenjanja obdelovancev glede na obliko obdelovanca in nadaljnjo obdelavo. Znajo določati režime obdelav na posameznih obdelovalnih strojih. |
Dijaki razvijajo osebno odgovornost za kvalitetno opravljeno delo.
Oblikujejo osnovne občutke razumevanja tehnike in tehnično razmišljanje. |
Vaje: demonstracijski prikaz posameznih postopkov odrezavanja.
|
Vzdrževanje delovnih sredstev: · vzdrževanje strojev, orodja in naprav, · dokumentacija za vzdrževanje, · varnost pri delu s stroji. |
Razumejo pomen vzdrževanja strojev in poznajo morebitne nevarnosti pri delu s posameznimi stroji. |
Razvijajo občutek za red, urejenost na delovnem mestu in pomen skupinskega dela. |
Vaje: izpolnjevanje dokumentacije za vzdrževanje. |
Pripomočki za obdelovance in orodja:
|
Poznajo pomen pravilnega vpetja glede na tehnološke postopke. Poznajo pomembnost osnovnih baz v smislu hitrejše in bolj natančne obdelave ter kontrole. |
Razvijajo skrb za kvaliteto opravljenega dela. |
Vaje: uporaba pripomočkov za vpenjanje obdelovancev in orodij. |
CNC-tehnologija, robotika in avtomatizacija |
Spoznajo osnove CNC-tehnologije, robotike in avtomatizacije. Znajo brati in napisati manj zahteven program. |
Pridobivajo spoznanja o povezanosti življenja in tehnike |
Vaje: programiranje in obdelava na CNC-strojih. |
|
Poznajo uporabnost in značilnosti erozijskih postopkov. |
||
stereolitografija. |
Spoznajo vlogo in pomen prototipov pri izdelavi orodja. |
Razvijajo sposobnost timskega dela. |
|
Značilnosti in razvoj orodij za množinsko proizvodnjo:
|
Spoznajo značilnosti in vrste orodij za množinsko proizvodnjo, njihov tehnično-tehnološki razvoj in uporabnost. |
Oblikujejo sposobnost za tehnično mišljenje in identifikacijo s poklicem.
|
|
Osnovna načela o konstrukciji orodij:
|
Znajo našteti in pojasniti konstrukcijske elemente orodij za plastično preoblikovanje. Razumejo osnovna načela, ki vplivajo na konstrukcijo obdelovalnih pripomočkov in orodij za množinsko proizvodnjo. |
Razvijajo strokovnost in sposobnost timskega dela.
|
Vaje: prepoznavanje konstrukcijskih elementov in orodij za plastično preoblikovanje. |
ORODJA ZA REZANJE |
|||
1. Postopki rezanja:
|
Poznajo značilnosti rezanja s posebnimi rezilnimi orodji in znajo opredeliti posamezne postopke rezanja z njimi. |
Razvijajo strokovnost, natančnost, zanesljivost in druge lastnosti, vezane na poklicne zahteve. |
Vaje: prepoznavanje postopkov rezanja s pomočjo izdelkov in orodij. |
2. Osnove rezanja:proces rezanja
|
Znajo pojasniti pojave pri rezanju s posebnimi rezilnimi orodji. Poznajo osnovne konstrukcijske elemente orodij za rezanje in znajo opredeliti njihovo funkcijo. |
||
3. Zrak med rezili in sile pri rezanju:
|
Znajo določiti optimalno zračnost in pojasniti vpliv zračnosti med reziloma na kvaliteto izrezanega dela ter obstojnost orodja. Znajo izračunati velikost sil, potrebnih za rezanje. Znajo določiti dimenzije odprtine rezilne plošče in dimenzije rezilnega pestiča pri izrezovanju in luknjanju. |
Razvijajo občutek za uporabo teoretičnih znanj v praksi. |
Vaje: izračun zračnosti med rezilnim pestičem in rezilno ploščo ter sile, potrebne za rezanje. |
4. Razporeditev izrezov in omejevanje podajanja:
|
Poznajo načela pri razporeditvi izrezov in pomen racionalne izrabe materiala. Znajo izračunati koeficient izrabe materiala in določiti optimalno razporeditev izrezov. Poznajo različne konstrukcijske rešitve in znajo določiti velikost omejevanja podajanja traku. |
Oblikujejo sposobnost za tehnično mišljenje in ustvarjalnost. |
Vaje: izračun koeficienta izrabe materiala in omejevanja podajanja. |
5. Vodenje orodja:
|
Poznajo načine, konstrukcijske oblike, značilnosti in lastnosti posameznih načinov vodenja orodja. |
||
6. Konstrukcijske izvedbe rezilnih orodij:
|
Poznajo različne konstrukcijske izvedbe rezilnih orodij od prostega, postopnega do bločnega rezilnega orodja. Znajo pojasniti postopek montaže orodja na stroj. |
Razvijajo osebno odgovornost za kvaliteto opravljenega dela. |
Vaje: prepoznavanje različnih konstrukcijskih izvedb in tipov rezilnih orodij. |
7. Konstruiranje orodja:
|
Znajo konstruirati enostavno rezilno orodje (izračunavanje in določanje posameznih veličin) in izdelati vso potrebno delovno dokumentacijo za izdelavo orodja. |
Oblikujejo sposobnost za opravljanje timskega dela. |
Vaje: konstruiranje rezilnega pestiča in odprtine rezilne plošče za izrezovanje in luknjanje. |
ORODJA ZA UPOGIBANJE |
|||
1. Osnovni pojmi plastičnega preoblikovanja:
|
Poznajo osnovne pojme plastičnega preoblikovanja. Znajo razložiti pojma deformacija in deformacijska trdnost, napetosti pri preoblikovanju in spremembo trdote. |
Vaje: ugotavljanje najmanjšega upogibnega polmera in kota zravnavanja za različne materiale. |
|
2. Osnove upogibanja:
|
Poznajo sestavne elemente upogibnih orodij, njihov namen in medsebojno povezanost. Znajo opisati postopke preoblikovanja pločevine. Poznajo vplive upogibnega polmera in kota zravnavanja pri upogibanju pločevine. Znajo izračunati potrebne sile za upogibanje in razvito obliko upognjenih obdelovancev. |
Pridobivajo občutek za racionalno uporabo energije v tehniki. |
|
3. Vrste upogibnih orodij:
|
Poznajo različne vrste upogibnih orodij, njihov namen in sestavne elemente posameznih orodij. Poznajo materiale, iz katerih je izdelano upogibno orodje, znajo konstruirati enostavno upogibno orodje in izdelati potrebno dokumentacijo. |
Vaje: določanje potrebne sile za upogibanje in razvite dolžine surovca za izdelavo upognjenca. |
|
ORODJA ZA VLEČENJE |
|||
1. Postopki vlečenja:
|
Poznajo sestavne dele orodij, njihov namen in medsebojno povezanost v funkcionalni celoti. Znajo pojasniti posamezne postopke vlečenja in njihove tehnološke značilnosti. |
Razvijajo etične kvalitete in motivacijo za samoizobraževanje. |
Vaje: prepoznavanje postopkov vlečenja votlih teles s pomočjo izdelkov in orodij. |
2. Osnove globokega vlečenja:
|
Poznajo pojem vlečno razmerje. Znajo določiti potrebno število stopenj vlečenja, potrebno silo pločevinskega držala, potrebno silo pri globokem vleku ter premere rondel in platin za vlečenje. |
Pridobivajo strokovna znanja, razvijajo natančnost, zanesljivost in druge lastnosti, vezane na poklicne zahteve. |
Vaje: določanje števila stopenj vlečenja, premerov pestičev in potrebne sile pločevinskega držala. |
3. Vrste vlečnih orodij:
|
Poznajo sestavne dele vlečnega orodja, njihov namen in njihovo medsebojno povezanost v funkcionalno celoto. Znajo pojasniti konstrukcijske značilnosti posameznih vrst vlečnih orodij. Poznajo konstrukcijske značilnosti orodja za globoko vlečenje in dejavnike, ki vplivajo na kvaliteto izdelka. |
Razvijajo pozitiven odnos do delovnih sredstev in dokumentacije. |
Vaje: izračun premera rondele za različne obdelovance. |
KOMBINIRANA ORODJA |
|||
1. Značilnosti kombiniranih orodij:
|
Poznajo značilnosti in ekonomičnost kombiniranih orodij ter princip delovanja. |
||
2. Tipične vrste kombiniranih orodij:
|
Znajo pojasniti konstrukcijske izvedbe in značilnosti kombiniranih orodij. |
Razvijajo zavest o strokovni odgovornosti in sposobnost reševanja problemov pri skupinskem delu. |
Vaje: prepoznavanje in analiziranje različnih tipov in kombinacij orodij. |
3. letnik
Vsebine in informativni cilji |
Formativni cilji |
Socializacijski cilji |
Posebnosti v izvedbi |
Načrtovanje izdelave izdelka:
|
Dijaki poznajo prednosti in slabosti posamezne obdelovalne in predelovalne tehnologije. Znajo presoditi uporabnost posamezne tehnologije glede na obliko in število izdelkov. |
Dijaki razvijajo splošne osebnostne lastnosti, ki so pomembne za kvalitetno delo v urarskem poklicu. |
Vaje: načrtovanje izdelave izdelka (od ideje do končnega rezultata). |
ORODJA ZA HLADNO STISKANJE |
|||
Postopki hladnega stiskanja:
|
Poznajo značilnosti, postopke in tehnologijo hladnega stiskanja. Poznajo vrste orodij, njihove sestavne dele in njihovo medsebojno povezanost v funkcionalno celoto. Znajo razložiti delovanje in konstrukcijske značilnosti orodja za hladno izstiskavanje, orodja za hladno nakrčevanje in orodja za hladno vtiskavanje. Poznajo lastnosti materialov, iz katerih so izdelana orodja. |
Razvijajo strokovnost in sposobnost za reševanje problemov. |
Vaje: prepoznavanje vrste orodij za hladno stiskanje in njihovih sestavnih delov. |
ORODJA ZA KOVANJE |
|||
Postopki kovanja:
|
Poznajo značilnosti plastičnega preoblikovanja v vročem stanju, področja temperatur za kovanje in določanje sile pri kovanju. |
||
Utopna orodja:
|
Znajo pojasniti konstrukcijske značilnosti orodij za utopno kovanje. Razlikujejo odprti in zaprti utop. Znajo pojasniti in našteti dejavnike, ki jih je potrebno upoštevati pri izdelavi utopov. |
Razvijajo občutek za natančnost in zanesljivost. |
Vaje: prepoznavanje konstrukcijskih značilnosti orodij za utopno kovanje. |
ORODJA ZA BRIZGANJE PLASTIČNIH MAS |
|||
Osnovne značilnosti materiala:
|
|||
Predelava plastike:
|
Poznajo lastnosti in uporabnost plastičnih mas. Znajo pojasniti smernice za tehnološko pravilnost oblikovanja izdelkov. Znajo opisati faze delovanja stroja za brizganje plastičnih mas. Poznajo postopke in značilnosti predelave plastike. Znajo pojasniti pripravo materialov in značilnosti postopkov predelave. Poznajo postopke tlačnega oblikovanja plastičnih mas v izdelke. Poznajo tehniko ekstrudiranja, kalandiranja, oslojevanja in kaširanja ter tehnike preoblikovanja in spajanja plastičnih mas. |
Razvijajo občutek za red, urejenost, natančnost in sposobnost za reševanje problemov. |
Vaje: demonstracija delovanja stroja za brizganje plastičnih mas.
Vaje: prepoznavanje tehnike ekstrudiranja, kalandiranja, oslojevanja in kaširanja. |
Orodja za brizganje plastičnih mas:
|
Poznajo sestavne dele orodij, njihov namen, potrebne parametre in medsebojno povezanost. Poznajo različne sisteme orodij - kokil, njihovo uporabnost in konstrukcijske značilnosti. Poznajo vrste in lastnosti materialov za izdelavo orodij in njihovo obdelovalnost. Znajo pojasniti konstrukcijske izvedbe posameznih funkcijskih elementov orodja in način njihove izdelave. Poznajo možne napake in načine odpravljanja napak pri brizganju.
|
Pridobivajo spoznanja o povezanosti življenja in tehnike ter o možnostih za poklicno kariero. |
Vaje: prepoznavanje sestavnih delov orodja za brizganje plastičnih mas in njihovih konstrukcijskih značilnosti. |
OBDELOVALNI PRIPOMOČKI:
|
Poznajo vlogo in vrste obdelovalnih pripomočkov, ki jih uporabljamo na obdelovalnih strojih. Poznajo najpogosteje uporabljene elemente za pozicioniranje in oporo ter pritrjanje in vpenjanje obdelovancev. Znajo konstruirati enostavne priprave za pritrjanje obdelovancev pri različnih obdelovalnih postopkih. |
Razvijajo sposobnosti reagiranja v različnih situacijah individualnega in skupinskega dela. |
Vaje: prepoznavanje različnih obdelovalnih pripomočkov in njihovih konstrukcijskih značilnosti. |
ORGANIZACIJA IN EKONOMIKA |
|||
Organizacija in ekonomika dela:
|
Poznajo vlogo in pomen organizacije dela na področju orodjarstva. Znajo ovrednotiti stroške poslovnega procesa. Razvijajo inovativnost, ustvarjalno mišljenje in spretnost logičnega reševanja problemov. |
Razvijajo natančnost, ustvarjalnost, ekonomičnost in delovno disciplino. |
Vaje: izdelava kalkulacije za izdelavo preprostega izdelka. |
Ustno preverjanje in ocenjevanje znanja ter sprotno ocenjevanje vaj.
Znanje |
Povezava s predmetom |
|
Predmet |
Znanje |
|
Gradiva |
Osnove strojništva Tehnologija Praktični pouk |
Gradiva posameznih strojnih elementov. Mater. v elektrotehniki in strojegradnji. Tehnološke lastnosti gradiv. |
Obdelovalne tehnologije |
Osnove strojništva Tehnologija Praktični pouk |
Fizika, mehanika. Obdelovalne tehnologije. Osnovni obdelovalni postopki. |
Zdravje in varstvo pri delu |
Osnove strojništva Tehnologija Praktični pouk |
Fizika, mehanika. Varnostni ukrepi pri delu. |
Ekonomika in organizacija dela |
Osnove strojništva Tehnologija Praktični pouk |
Informatika, CAD. Organizacija dela in kvaliteta proizvodov. |
Strokovna tehnologija |
Osnove strojništva Tehnologija Praktični pouk |
Strojni elementi v orodjarstvu. Avtomatizacija v delovnem procesu. Izdelava orodij in obdelovalnih pripomočkov. |