SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE

Izobraževalni program: ARANŽERSKI TEHNIK

KATALOG ZNANJ

Sprejeto na 52.seji Strokovnega sveta za poklicno in strokovno izobraževanje, dne 26. 10. 2001

1. IME PREDMETA

ANGLEŠČINA II

2. ŠTEVILO UR

Po posameznih letnikih in oblikah izobraževalnega dela.

* T – teoretični pouk, seminarji, projektno delo;

** V- vaje, individualno projektno delo oziroma projektno delo v skupinah, storitev.

3. OPREDELITEV PREDMETA

V času vse intenzivnejšega svetovnega povezovanja ima tuji jezik čedalje večji pomen tudi v vzgoji in izobraževanju.

Zato ima angleščina v tehniškem in strokovnem izobraževanju kot tuji jezik splošno izobraževalni in posebni pomen. Kot splošno izobraževalni predmet je pomembna za intelektualno rast posameznika, za oblikovanje samopodobe in samozavesti ter za vključevanje v družbo. Ker pouk tujega jezika poteka ves čas v povezavi s kulturo in materinščino dijakov, je pomemben tudi za krepitev odnosa do lastne identitete.

Glavni cilj pouka tujega jezika v tehniškem in strokovnem izobraževanju je usposobiti dijaka, da bo jezik uporabljal funkcionalno - pragmatično. Znanje in jezikovne sposobnosti, ki jih dijaki usvajajo in razvijajo pri pouku tujega jezika, so pomembne zaradi neposredne uporabnosti za njihovo poklicno in nenehno izobraževanje, za širjenje njihove komunikacijske sposobnosti preko meja materinščine tako v poklicnem kakor tudi v zasebnem življenju oziroma za razvijanje širše medkulturne komunikacijske sposobnosti. Ta postaja izrazitejša v času vse večjega gospodarskega, političnega in kulturnega sodelovanja, v katerem posameznik postaja vse pomembnejši kot partner v komunikaciji. Ob razvijanju medkulturne komunikacijske sposobnosti dijaki hkrati primerjalno spoznavajo pomenotvorne in sporočevalne možnosti obeh jezikovnih sistemov. Tako poleg že na prvi pogled očitnih uporabnih značilnosti pouk angleščine neposredno prispeva tudi k spoznavnemu razvoju. Prispeva pa tudi k humanističnemu razvoju, saj jim omogoča neposreden stik z drugimi ljudmi in njihovimi kulturami. Kot most do drugih kultur in izziv za razumevanje njihove drugosti in drugačnosti pouk angleščine prispeva tudi k osebnostnemu razvoju, medtem ko hkrati s poudarjanjem te drugačnosti in primerjalnih razlik krepi dijakovo narodnostno identiteto. Z navajanjem k jezikovni interakciji pa razvija tudi njihove sposobnosti navezovanja osebnih, družbenih in medkulturnih stikov, ki so pomembni za življenje v skupnosti.

Dijaki se v programu aranžerski tehnik začnejo učiti angleščino kot drugi tuji jezik v 1. letniku.

4. SPLOŠNI CILJI

Eden izmed osnovnih ciljev pouka tujega jezika je vzgajanje za strpnost, za spoštovanje drugačnosti in sodelovanje z drugimi, spoštovanje otrokovih in človekovih pravic ter razvijanje za sposobnost življenja v demokratični družbi. Vse to lahko dosežemo le z razumevanjem, ki v prvi vrsti temelji tudi na jezikovni komunikaciji. Razumevanje in spoštovanje drugih je pogoj za razumevanje in utrjevanje lastne kulturne in narodnostne identitete. Razumevanje drugih pa je odvisno od zanimanja za druge. Vzbuditi zanimanje za drugo in drugačno je zato eden izmed bistvenih ciljev pouka tujega jezika, ki že po svoji naravi mora biti "medkulturni pouk", povezovalec med različnimi kulturami.

1.V tehniškem in strokovnem izobraževanju dijaki razvijajo celostno sposobnost za medkulturne in medjezikovne komunikacije s pomočjo angleščine. Zato skladno razvijajo vse jezikovne sposobnosti: slušno in bralno razumevanje ter govorno in pisno sporočanje. Razvijanje omenjenih sposobnosti temelji na učnih materialih (besedila, zvočni posnetki, video posnetki), ki so vsebinsko in jezikovno strokovno obarvani.

2.Dijaki razvijajo poznavanje jezikovnih in pragmatičnih zakonitosti angleščine in s primerjalnega stališča poglabljajo razumevanje materinščine. S spoznavanjem podobnosti in razlik med jezikovnimi sistemi in rabami razvijajo svojo jezikovno zavest in medkulturno védenje. Ob tem razvijajo pozitiven odnos do materinščine in do tujih jezikov in strpnost do govorcev tujega jezika, do njihove kulture in njenih posebnosti na temelju medkulturnega spoznavanja in medsebojnega spoštovanja.

3.Ob krajših in nezahtevnih strokovnih besedilih dijaki spoznavajo jezik stroke. Razvijajo sposobnost razumevanja strokovnih besedil in spoznavajo značilnosti jezika v funkciji stroke, npr. sestavljenke, trpnik, tujke itd.

Za udejanjanje opisanih ciljev dijaki usvajajo in razvijajo:

1. jezikovno znanje in sposobnost

2. sociolingvistično sposobnost

3. diskurzno sposobnost

4. strateško sposobnost

5. družbenokulturna sposobnost

6. strategije samostojnega učenja

Glede na to, da je jezik zapleten celostni sistem, ki je potreben dijakom v tehniškem in strokovnem izobraževanju, so splošni cilji enaki za vse programe. V vseh programih pa se uresničujejo glede na obseg programa (število ur) in s tem pogojeno dinamiko.

5. OPERATIVNI CILJI PREDMETA

Pri uresničevanju operativnih ciljev izhajamo iz dijakom zanimivih in primernih tem ter govornih situacij, ki so vezane na zasebne in poklicne interese. Izobraževanje za poklic pomeni izbor takih besedil, ki zahtevajo od dijakov aktivno in ustvarjalno komunikacijo. Postavljeni cilji določajo, kaj naj bi bili dijaki sposobni narediti ob koncu izobraževanja. Pomembno je, da si učitelj zastavi tudi vmesne cilje za ugotavljanje napredka pri znanju angleščine. Za doseganje operativnih ciljev učenja angleščine dijaki razvijajo naslednje jezikovne sposobnosti: slušno in bralno razumevanje ter govorno in pisno sporočanje.

5.1. Razvijanje slušnega razumevanja

Slušno razumevanje začnemo razvijati z lažjimi krajšimi besedili, kasneje pa uporabljamo tudi zahtevnejša besedila. Enakomerno razvijamo globalno in selektivno razumevanje. Dijaki do konca izobraževanja razvijejo slušne sposobnosti ob ustreznih besedilih in dejavnostih:

5.2. Razvijanje bralnega razumevanja

Izbiramo vedno takšna besedila, ki imajo komunikacijsko vrednost in so čim bliže izvirnim besedilom. Izbira naj temelji tudi na poklicnih in osebnih interesih dijakov.

5.3. Razvijanje govorne sposobnosti

Dijaki se med učnim procesom vključujejo v komunikacijske situacije in urijo govorno izražanje. Pri tem upoštevamo naslednje:

5.4. Razvijanje pisne sposobnosti

Dijaki naj bi med učnim procesom pridobili znanja za oblikovanje preprostih pisnih besedil z ustrezno koherenco in za primerno razvijanje določene teme.

6. STANDARDI ZNANJA

Za dosego minimalnega standarda znanja angleščine ob koncu tehniško - strokovnega izobraževanja naj bi dijaki ob že navedenih ciljih po posameznih jezikovnih sposobnostih pokazali določena znanja, ki se uresničujejo glede na etapne cilje v posameznih vsebinah po določenih letnikih.

V okviru standardov znanj tehniškega in strokovnega izobraževanja so opredeljene naslednje dimenzije:

Cilji izhajajo iz življenjsko praktičnih in poklicno naravnanih tem. Obračajo se k odraščajočemu mladostniku, njegovi osebnosti, šolskim in izvenšolskim interesom. Upoštevamo tudi ostala področja izobraževanja in po možnosti izpeljemo interdisciplinarni pouk.

Ne moremo se odpovedati sistematični predstavitvi učnih ciljev in učnih vsebin. Naslovnik namreč mora vedeti, katere učne cilje in v kakšnem zaporedju (upoštevajoč razvoj osebnostne, socialne in poklicne sposobnosti) morajo dijaki doseči. Taka prestavitev predstavlja urejen modulni sistem, iz katerega učitelj na osnovi svojega načrtovanja in oblikovanja pouka poišče ustrezne “gradbene elemente”, ki jih ponudi dijakom.

Razvoj osebne, socialne in poklicne sposobnosti:

JAZ IN MOJA OKOLICA - JAZ - KAKOVOST ŽIVLJENJA - VSAK ZAČETEK JE TEŽAK

Preglednice, ki sledijo, predstavljajo učne vsebine, teme, komunikacijske funkcije in slovnične strukture, ki se uresničujejo po posameznih letnikih. Časovno razporeditev obravnave posameznih tem in slovničnih struktur naredi učitelj (letna priprava, tematska priprava, dnevna priprava) glede na ocenjeno možno dinamiko dela v posameznem razredu.

PRIPOROČILO: 60% celotnega programa naj predstavljajo temeljni cilji in vsebine (osnovni modul), 40% programa pa izbirni tematski sklopi s področja stroke. Aplikacije na poklicno področje je v Predmetnem katalogu opredeljena le okvirno, podrobnosti so prepuščene presoji učitelja.

1. LETNIK JAZ

Osnovne poklicno obarvane izraze lahko vključimo v pouk že v 1. letniku.

2. LETNIK JAZ IN MOJA OKOLICA

V 2. letniku vključimo približno 10% programa izbirnih tematskih sklopov oziroma poklicno obarvanega jezika.

3. LETNIK KAKOVOST ŽIVLJENJA

V 3. letniku vključimo približno 20% programa izbirnih tematskih sklopov oziroma poklicno obarvanega jezika.

4. LETNIK VSAK ZAČETEK JE TEŽAK

V 4. letniku vključimo približno 70 % tem, vezanih na stroko.

7. SPECIALNO DIDAKTIČNA PRIPOROČILA

7.1. Splošna priporočila

Sodobni pouk angleškega jezika mora biti načrtovan tako, da je osredotočen na dijake in na proces učenja. Sistematično mora razvijati trajne jezikovne sposobnosti in voditi k samostojnemu učenju. To pa je možno le, če učitelji nenehno spodbujajo dijake k sodelovanju in jim dajejo možnost, da razmišljajo tudi o tem, kako so znanje usvojili oziroma se nečesa naučili. Da se to lahko uresničuje, morajo dijaki poznati predpisane cilje, zavedati se morajo svojih lastnih ciljev in ob pomoči učitelja najti svoje lastne učne strategije.

Metodična priporočila za takšen pouk skušajo povezati spoznanja iz teorije s prakso ter želijo biti dovolj splošna, dinamična in nedogmatična, da bodo učiteljem v pomoč, hkrati pa njihove ustvarjalnosti ne bodo omejevala.

Dijaki morajo imeti veliko možnosti za tvorno sodelovanje. Zato naj učitelji izbirajo takšne aktivnosti, ki dopuščajo delo v dvojicah ali skupinah, saj sodelovalni pristop, prevzemanje in igranje vlog spodbujajo ustvarjalnost in omogočajo dijakom, da si pridobijo samozavest, ki je potrebna za samostojno izražanje mnenja. Dijaki so bolj pripravljeni deliti mnenja s sošolci kakor z učitelji, v skupini se delo razdeli in zaradi skupne odgovornosti posamezniki raje ugibajo pomen posameznih besed ali struktur, v delo vlagajo več truda, zato je tudi njihov odziv bogatejši in na ta način razvijajo poglobljeno jezikovno zavest.

Dejavnosti pri pouku morajo biti čim bolj raznovrstne, kajti le tako lahko dijake motiviramo in jim hkrati dajemo možnost za razvijanje različnih sposobnosti in spretnosti. Priporoča se vizualno avditivno kinestetični pristop, ki upošteva različne tipe dijakov in na ta način pospešuje učenje.

Pri jeziku stroke naj aktivnosti izhajajo iz konkretnih potreb znanja tujega jezika v specifičnih situacijah posamezne stroke, z jasno opredeljenimi cilji v navodilih, ki naj pomenijo za dijake izziv in jih motivirajo. Naloge naj bodo zastavljene tako, da dijaki pri reševanju povezujejo svoje znanje jezika in znanje stroke in napredujejo na obeh področjih.

Ker je osnovni pomen jezika njegova komunikacijska funkcija, naj učitelji uporabljajo metode, ki omogočajo motivacijo za praktično uporabo jezika. Priporočamo pozitivno motivacijo, ki spodbuja lastne napore in izogibanje negativni kritiki, ki zavira komunikacijo. Popravki naj bodo spodbudni in temeljito razloženi. Učitelji naj bodo strpni do napak, ki niso ključne za razumevanje sporočila.

Pouk naj bo organiziran s čim več sodobnimi pripomočki za celostno usvajanje jezika: z avdio in video gradivom, računalniško programsko opremo ter bogatim slikovnim gradivom za nazoren prikaz določene tematike in spodbujanje pomnjenja.

Poučevanje slovničnih struktur naj ne bo učiteljevo osrednje opravilo, ampak naj ima podporno vlogo pri praktični komunikaciji znotraj vseh štirih jezikovnih zmožnosti oziroma spretnosti. Uvajanje slovničnih struktur naj bo postopno, njihovo utrjevanje pa naj poteka s smiselnimi vajami v realističnem (tudi strokovnem) kontekstu. Dijaki morajo v njih prepoznati sredstvo, s katerim lahko v tujem jeziku tvorijo smiselne stavke. Seveda pa moramo upoštevati tudi dejstvo, da je za nekatere slovnične posebnosti dovolj, da jih le prepoznajo, druge pa morajo obvladati popolnoma. To pomeni tudi poznavanje pravil za uporabo, ki pa ga dijaki usvojijo preko številnih smiselnih primerov. Pomen in rabo slovničnih struktur in komunikacijskih vzorcev si bodo dijaki bolje zapomnili, če jih bodo učitelji opozorili na vzporednost oziroma kontraste njihove rabe v maternem in angleškem jeziku.

Učitelji naj pri razlagi upoštevajo postopnost uvajanja ciljnega jezika. Predvsem je to pomembno pri razlagi slovničnih struktur in pravil, kjer na začetni stopnji učenja angleškega jezika učitelji lahko tam, kjer presodijo, da je to potrebno za razumevanje, uporabijo materni jezik. Poučevanje novega besedišča naj izhaja vedno iz že znanega sobesedila, saj bodo tako dijaki lažje sami ugotovili pomen z ugibanjem in si nove besede tudi bolje zapomnili.

Besedni zaklad si pridobivajo na različne načine, veča pa se predvsem s pravilnim branjem in ob uporabi ustreznih interpretacijskih strategij (sklepanje o pomenu na osnovi sobesedila, analogije, uporaba različnih tehnik branja, poznavanje in obvladovanje dela s slovarji, slovnicami in priročniki, ...). Za utrjevanje novega besedišča so izredno uporabne jezikovne igre, ki potekajo v smiselnih situacijah. Za doseganje učnih ciljev si vsak učitelj izbere svojo pravo pot, vendar je pomembno, da vedno uskladimo to, kar poučujemo z načinom, kako to počnemo.

V okviru učnega procesa razvijamo pri dijakih štiri osnovne spretnosti: slušno in bralno razumevanje ter pisno in ustno sporočanje, ki so med seboj tesno povezane.

7.2. Poslušanje

Z vajami za slušno razumevanje pri dijakih razvijamo sposobnost razumevanja naravnega govora v tujem jeziku tako pri medosebni komunikaciji kot tudi pri samem poslušanju pri nerecipročni situaciji, kjer poslušalec ne more vplivati na potek pogovora. Zato se morajo seznanjati z izvirnimi besedili, ki jih spremljajo sistematično načrtovane vaje.

Na začetku učenja naj bodo besedila krajša, jezikovno in kognitivno ustrezna stopnji dijakov, hitrost govora naj ne bo prehitra, z ne preveč govorci ali različnimi naglasi. Poslušanje lahko tudi večkrat ponovimo. Pred poslušanjem besedila dijake pripravimo za uspešno sprejemanje vsebine v angleščini z določenimi dejavnostmi.

Dejavnosti pred poslušanjem