SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE

Izobraževalni program: EKONOMSKI TEHNIK (IS)

KATALOG ZNANJ

Sprejeto na 28.seji Strokovnega sveta za poklicno in strokovno izobraževanje, dne 10. 6. 1999

1. PODROČJE

  • finančno računovodsko

  • poštno

  • poslovno in upravno

    2. IME PREDMETA

    KEMIJA IN POZNAVANJE BLAGA

    3. ŠTEVILO UR

    Po posameznih letnikih in oblikah izobraževalnega dela.

    Letnik

    Oblike izobraževalnega dela

     

    Teorija (ur)

    Vaje (ur)

    Skupaj (ur)

    1.

    63

    7

    70

    2.

    63

    7

    70

    3.

    		    

     

    4.

    		    

     

    skupaj

    126

    14

    140

    * T – teoretični pouk, seminarji, projektno delo;

    ** V- vaje, individualno projektno delo oziroma projektno delo v skupinah, storitev.

    4. USMERJEVALNI CILJI PREDMETA

    Pri predmetu dijak:

  • nadgrajuje, dopolnjuje in poglablja znanja iz kemije, ki jih je pridobil že v osnovni šoli;

  • spoznava kemijsko terminologijo, simbole, formule;

  • spozna zgradbo snovi, njihove lastnosti, uporabo in pomen za življenje;

  • spozna, da je eksperiment pomemben vir podatkov in informacij;

  • spozna pomen eksperimenta za potrjevanje hipotez;

  • razvija spretnosti in skrb za varno eksperimentalno delo;

  • razvija sposobnost opazovanja, opisovanja in povezovanja pojavov;

  • zna zbrati podatke, jih urediti, ovrednotiti, primerjati in uporabljati;

  • spozna uporabo informacijske tehnologije za zbiranje, shranjevanje, iskanje, vrednotenje in predstavitev informacij,

  • ve, da je kemija interdisciplinarno povezana z drugimi naravoslovnimi vedami,

  • povezuje kemijska znanja z razumevanjem dogajanj, procesov in pojavov v naravi;

  • razume, da na spoznanjih iz kemije temelji tudi kemijska in druga tehnologija;

  • spozna vlogo in pomen kemije za zagotavljanje boljše kvalitete življenja;

  • razvija skrb za zdravje ter zdrave življenjske in prehrambene navade;

  • pridobi temeljno znanje o poznavanju snovi in nekaterih materialov;

  • spozna tehnologijo pridobivanja izbranih snovi, vplive na izkoristek postopka in ekonomske vidike;

  • pridobi vpogled nad nekaterimi tehnologijami, tako da bo v bodočem poklicu laže razumel ekonomijo podjetja, v katerem bo zaposlen;

  • razvija sposobnost timskega dela (sodelovanje s tehnologi) in s tem išče boljše gospodarske in tehnološke rešitve v proizvodnji;

  • oblikuje ustrezen odnos do poslovnega partnerja;

  • spozna pomen posameznih listin, ki spremljajo blago v prodaji;

  • spozna vpliv kakovosti blaga na njegovo uporabno vrednost;

  • spozna pomen naravoslovnih ved pri reševanju problemov sodobnega sveta;

  • spozna pozitivne strani tehnološkega napredka in tudi njegove negativne vplive na okolje;

  • spozna dejavnike, ki ogrožajo človeka in okolje;

  • spoznava moč in omejitve znanosti pri reševanju tehnoloških, socialnih problemov in problemov okolja;

  • goji okolju prijazne življenjske navade in skrbi za njegovo varovanje.


    • 5. OPERATIVNI CILJI PREDMETA

    1. LETNIK

    INFORMATIVNI CILJI IN VSEBINE

    FORMATIVNI CILJI

    SOCIALIZACIJSKI CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    I. GRADNIKI SNOVI

     

     

     

    1.  Zgradba atoma in periodni sistem

    		      

  • opredeli delce v atomu glede na njihov relativni naboj in relativno maso

  • spozna zgradbo elektronske ovojnice

  • definira orbitale, lupine in podlupine

  • spozna razporeditev elektronov po energijskih nivojih (lupine ) v atomih reprezentativnih elementov

  • razloži zgradbo periodnega sistema

  • spozna periodično spreminjanje izbranih fizikalnih lastnosti elementov po skupinah in periodah na osnovi zgradbe njihovih atomov

  • spozna sodobno definicijo relativne atomske mase

    		•

  • razloži pomen in zvezo med atomskim in masnim številom, definira izotope,

  • rešuje naloge, ki povezujejo atomsko in masno število,

  • razvršča elektrone v lupinah reprezentativnih elementov,

  • razume razporeditev elementov v periodnem sistemu kot posledico zgradbe njihovih atomov,

  • razume povezavo med razporeditvijo elektronov v atomu elementa in njegovim položajem v periodnem sistemu,

  • rešuje naloge, ki povezujejo položaj elementa v periodnem sistemu in razporeditev elektronov v atomu,

  • razvršča vrednosti atomskih radiev,

    		•

    Razvija natančnost in zanesljivost.

    Razvija sposobnost primerjave.

    Razvija sposobnost oblikovanja zaključkov.

    Uporaba periodna sistema v tabelarični in računalniški obliki.

    Uporaba preglednic velikosti atomov in ionov elementov.

    Slike atomov (STM).

    Uporaba multimedijskih enot in medmrežja.

    2.  Povezovanje gradnikov

    3.  

    4.  

    5.  

    Kemijska vez

     

     

     

  • definira ionsko in kovalentno vez

  • spozna zgradbo trdnih snovi in njihove fizikalne lastnosti

  • spozna zgradbo ionskih kristalov na primeru natrijevega klorida

  • definira kovinsko vez in spozna značilnosti kovinskih kristalov

    		•

  • razlikuje in določi vezne in nevezne elektronske pare v strukturnih formulah enostavnih molekul,

  • na osnovi odboja veznih in neveznih elektronskih parov razloži obliko enostavnih molekul,

  • razloži zgradbo in lastnosti kovalentnih kristalov na primeru diamanta,

  • na osnovi kovinske vezi razloži lastnosti kovin,

    		•

    Razvija sposobnost opazovanja in primerjave.

    Razvija natančnost.

    Razvija spretnosti za varno eksperimentalno delo.

    Demonstracijski eksperimenti:

    1. Lastnosti ionskih in molekulskih snovi: raztapljanje v vodi, tališče

    Vaja:

    Lastnosti ionskih in molekulskih snovi: primerjava lastnosti natrijevega klorida, kremena, saharoze in voska (2 uri)

    Uporaba modelov (NaCl, diamant).

    Uporaba medmrežja.

    Molekulske vezi

     

     

     

  • spozna vrste medmolekulskih sil

  • definira molekulske vezi in lastnosti molekulskih kristalov

  • spozna vodikovo vez in njen vpliv na fizikalne lastnosti snovi

    		•

  • zna sklepati o polarnosti molekul na osnovi polarnih vezi in oblike molekul,

  • razume vpliv molekulskih vezi na fizikalne lastnosti snovi,

    		•

    Razvija sposobnost opazovanja in primerjave.

    Razvija natančnost in zanesljivost.

     razvija sposobnost oblikovanja lastnih zaključkov.

    Uporaba modelov:

    1. Molekulski kristal joda ali ogljikovega dioksida

    2. Model za prikaz vodikovih vezi v vodi.

    Demonstracijski eksperimenti:

    1. Amoniakov vodnjak

    2. Tališča izbranih snovi.

    Uporaba medmrežja.

    II. SPREMEMBE

     

     

     

    Energijske spremembe

     

     

     

    Kemijska reakcija kot energijska sprememba

     

     

     

  • opredeli eksotermne in endotermne reakcije

  • definira standardno reakcijsko entalpijo

  • spozna energijski diagram

    		•

  • na osnovi eksperimentalnega dela in opazovanj razloži energijske spremembe,

  • zna uporabljati energijski diagram,

  • uporabi tabele za vrednosti entalpij,

    		•

    Razvija natančnost.

    Osvaja strokovnost.

    Razvija delovno disciplino.

    Razvija spretnosti za varno eksperimentalno delo.

    Demonstracijski eksperimenti:

    1. Eksotermna reakcija: CaO v H2O

    2. Endotermna reakcija: NH4 Cl in Ba(OH)2

    Vaja:

    1. Entalpija reakcije med Zn in vodno raztopino bakrovega(II) sulfata ali

    2. Sežigna entalpija etanola (1ura).

    Potek kemijskih reakcij

     

     

     

    Hitrost kemijskih reakcij

     

     

     

  • definira hitrost kemijske reakcije

  • opredeli aktivacijsko energijo

  • opredeli katalizo in katalizatorje

    		•

  • prouči vpliv koncentracije in temperature na hitrost kemijske reakcije,

    		•

    Razvija natančnost in zanesljivost.

    Razvija delovno disciplino.

    Razvija sposobnost opazovanja in primerjave.

    Razvija sposobnost oblikovanja zaključkov.

    Razvija spretnosti za varno eksperimentalno delo.

    Demonstracijski eksperimenti:

    1. Homogena kataliza: reakcija med NaOOC-COONa in KMnO4 v prisotnosti MnSO4 kot katalizatorja.

    2. Heterogena kataliza: razpad H2O2 v prisotnosti MnO2 kot katalizatorja.

    Vaja:

    1. Vpliv koncentracije in temperature na hitrost reakcije med natrijevim tiosulfatom in klorovodikovo kislino.

    Ravnotežja v vodnih raztopinah

     

     

     

    Kisline, baze, soli

     

     

     

  • definira kisline in baze v vodnih raztopinah po Bronsted - Lowryevi teoriji

  • opredeli pojem protolitskega ravnotežja

  • definira pH in spozna pomembnejše indikatorje

  • pozna nevtralizacije kot reakcije med kislinami in bazami

  • pozna osnove kemijske nomenklature kislin, baz in njihovih soli

  • spozna primere nastanka netopnih soli pri reakcijah med elektroliti

    		•

  • zna izračunati množinsko koncentracijo vodnih raztopin kislin in baz,

  • na osnovi eksperimentalnrga dela in opazovanja pojavov razloži zakonitosti protolitskih ravnotežij, ionske reakcije,

  • opredeli kisline in baze na osnovi reakcije oksidov z vodo,

  • opredeli kisel in bazični značaj vodnih raztopin na osnovi pH,

  • zna izračunati pH vodnih raztopin kislin in baz,

  • razloži reakcijo nevtralizacije na primeru titracije močne kisline z močno bazo,

  • razume hidrolizo soli,

  • zna oceniti pH raztopine soli na osnovi jakosti kislin in baz iz katerih so soli nastale,

    		•

    Osvaja strokovnost.

    Razvija delovno disciplino.

    Razvija spretnosti za varno eksperimentalno delo.

    Razvija odgovoren odnos do okolja.

    Demonstracije in eksperimenti:

    1. Primeri kislin, raztapljanje v vodi, merjenje pH

    2. Primeri baz , merjenje pH

    3. Indikatorji, pH meter.

    Vaja:

    1. Reakcije med kislinami in bazami - titracija ali

    2. Hidroliza soli, merjenje pH (2 uri)

    3. Ionske reakcije (1ura).

    Redoks reakcije

     

     

     

  • opredeli pojme: oksidacija, redukcija, oksidant, reducent

  • pozna galvanski člen kot vir istosmernega toka

    		•

  • uredi enostavne redoks reakcije,

  • z zakonitostmi oksidacijsko-redukcijskih procesov razloži eksperimentalno delo in opazovane pojave,

  • razlikuje med galvanskim členom in elektrolitsko celico.

    		•

    Razvija natančnost.

    Razvija delovno disciplino.

    Razvija sposobnost opazovanja in primerjave.

    Razvija spretnosti za varno eksperimentalno delo.

    Demonstracijski eksperimenti:

    1. Oksidativna in reduktivna razgradnja organskih spojin

    2. Oksidacija etanola (Alkotest)

    Vaja:

    1. Raztapljanje kovin v HCl

    2. Priprava in merjenje napetosti Danielovega galvanskega člena

    3. Elektroliza vode (1ura).

    Učni filmi:

  • pridobivanje kovin z elektrolizo

  • korozija in zaščita kovin.

    		•

    2. LETNIK

    INFORMATIVNI CILJI IN VSEBINE

    FORMATIVNI CILJI

    SOCIALIZACIJSKI CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    III. ELEMENTI V PERIODNEM SISTEMU

    		      

    1.  Področja v periodnem sistemu

    		      

  • spozna, da imajo elementi v s, p, d in f področju nekatere skupne lastnosti

    		•

  • razdeli periodni sistem v področja glede na polnjenje vrste orbital z valenčnimi elektroni,

  • določi značilnosti elementov v posameznem področju,

    		•

    Razvija natančnost.

    Razvija sposobnost primerjave.

    Razvija sposobnost oblikovanja zaključkov.

    Uporaba periodnega sistema v tabelarični in računalniški obliki.

    Uporaba medmrežja.

    2.  Nekovine

    		  

     

     

  • opredeli značilne lastnosti nekovin

  • opredeli značilnosti halogenov

  • opredeli značilnosti VI. skupine elementov, še posebej pa žvepla in njegovih spojin

  • opredeli značilnosti V. skupine elementov (dušika in fosforja ter njihovih spojin)

    		•

  • spozna glavne značilnosti nekovin s pomočjo eksperimentov,

  • razloži glavne skupne značilnosti halogenov, njihove reakcije in predstavi njihovo uporabo,

  • na osnovi poskusov in s pomočjo že usvojenega znanja o žveplu pojasni vpliv žvepla in njegovih spojin na okolje,

    		•

    Osvaja strokovnost.

    Razvija delovno disciplino.

    Razvija spretnosti za varno eksperimentalno delo.

    Razvija odgovoren odnos do okolja.

    Demonstracijski eksperimenti:

    1. Lastnosti izbranih nekovin in njihovih spojin.

    3.  Kovine

    		      

  • spozna fizikalne in kemične lastnosti I. in II. skupine elementov ter glavne tipe njihovih spojin

  • spozna značilnosti prehodnih elementov

  • usvoji pojem trdote vode in spozna pomen mehčanja vode

    		•

  • na osnovi eksperimentov opredeli bistvene značilnosti elementov I., II. skupine elementov,

  • zna povezati reaktivnost in ostale lastnosti teh elementov z njihovo zgradbo,

  • na osnovi poskusov ugotovi, kako reagirajo kovine s kisikom ( in z vodo),

    		•

    Osvaja strokovnost.

    Razvija natančnost.

    Razvija spretnosti za varno eksperimentalno delo.

    Razvija odgovoren odnos do okolja.

    Demonstracije in eksperimenti :

    1.  Lastnosti izbranih kovin.

    Vaja:

    1. Določanje trdote različnih vzorcev vode (2 uri).

    Uporaba medmrežja:

    1. Novo odkriti elementi.

    IV. POMEN IN VLOGA ORGANSKIH SPOJIN

     

     

    		  

    1. Ogljikovodiki in derivati

     

     

     

  • spozna pomen ogljikovodikov kot virov energije in surovin

  • pozna nastanek, predelavo in pomen nafte

  • med fosilna goriva uvrsti poleg nafte tudi premog, zemeljski plin ter spozna njihove lastnosti in uporabo

  • spozna tudi druge pomembne energetske vire

  • pozna učinke uporabe ogljikovodikov na okolje

  • pozna vidike uporabe halogeniranih ogljikovodikov: kot topila, potisni plini, sredstva za gašenje in aktivne sestavine sredstev za zaščito rastlin

    		•

  • shematsko prikaže predelavo nafte in predstavi uporabo naftnih derivatov,

  • predstavi trende na področju razvoja novih pogonskih goriv in alternativnih virov energije,

  • predstavi pomen dobrega gospodarjenja z energijskimi viri,

  • analizira učinke halogeniranih ogljikovodikov na okolje,

  • razloži učinek tople grede in nastanek ozonske luknje,

  • s pomočjo že pridobljenega znanja iz kemije in biologije preuči probleme biorazgradljivosti in biokoncentracije halogeniranih C/H,

    		•

    Osvaja strokovnost.

    Razvija varčnost in ekonomičnost.

    Razvija skrb za varovanje okolja.

    Demonstracije:

  • lastnosti nasičenih in nenasičenih ogljikovodikov (gorenje, gašenje, kreking, bromiranje).

    Vaja:

    1. Kreking ogljikovodikov ali

    2. Ogljikovodiki kot topila (2uri)

    Referati:

  • energijski viri

  • varčevanje z energijo

  • diskusije:

  • alternativni viri energije

  • energija in okolje.

    Ogled učnih filmov:

    1. Predelava zemeljskega olja

    2. Alternativni viri energije

    3. Recikliranje in prihranki energije.

    Multimedijske predstavitve.

    Uporaba medmrežja.

    		•

    2. Lipidi in površinsko aktivna sredstva

     

     

     

  • pozna definicijo lipidov

  • našteje uporabo maščob v prehrani in spozna procese kvarjenja maščob

  • pozna delovanje površinsko aktivnih snovi

  • spozna kemično sestavo, proizvodnjo, lastnosti in uporabo mil, detergentov ter ostalih čistilnih sredstev

  • pozna dodatke, ki jih vsebujejo detergenti

    		•

  • izdela klasifikacijsko shemo lipidov in opredeli relacije na osnovi strukture,

  • opredeli funkcijo lipidov v živih sistemih,

  • razloži delovanje površinsko aktivnih snovi ( mil in detergentov),

  • pojasni vplive zgradbe detergentov na biorazgradljivost,

  • analizira negativne vplive uporabe detergentov na okolje,

    		•

    Osvaja strokovnost.

    Razvija delovno disciplino.

    Razvija zdrave prehrambene navade.

    Razvija ustrezen odnos do higiene.

    Razvija spretnosti za varno eksperimentalno delo.

    Razvija odgovoren odnos do okolja.

    Ogled učnih filmov:

    1. Tenzidi

    2. Kemija čistil.

    Demonstracija:

  • topnost masti in olj

  • žarkost, hidroliza maščob

  • površinsko aktivna sredstva in vplivi na topnost.

    Vaja:

    1. Kuhanje mila (1 ura)

    Uporaba medmrežja:

    Modeli lipidnih molekul in celične membrane.

    		•

    3. Ogljikovi hidrati in proteini

     

     

     

  • ponovi zgradbo ogljikovih hidratov iz osnovne šole

  • poglobi znanje o fizikalnih in kemičnih lastnostih ogljikovih hidratov

  • pozna fotosintezo kot reakcijo pri kateri se svetlobna energija pretvarja v kemično

  • pozna funkcije ogljikovih hidratov v organizmih

  • pozna aminokisline kot gradnike proteinov in proteidov

  • pozna zgradbo proteinov in proteidov

    		•

  • izdela klasifikacijsko shemo ogljikovih,

  •  hidratov in ugotovi strukturne značilnosti,

  • poišče in uredi podatke o virih ogljikovih hidratov,

  • preuči značilne reakcije ogljikovih hidratov aminokislin in beljakovin,

  • predstavi funkcijo proteinov in proteidov v živih organizmih,

  • ugotovi probleme, vezane na pomanjkanje proteinov in ogljikovih hidratov v prehrani,

  • razloži pomen proteinov kot sestavine encimov,

    		•

    Osvaja strokovnost.

    Razvija sposobnost opazovanja in primerjave.

    Razvija spretnosti za varno eksperimentalno delo.

    Razvija ustrezen odnos do zdrave prehrane.

    Razvija odgovoren odnos do okolja.

    Demonstracijski eksperimenti:

    1. Dokazne reakcije za ogljikove hidrate

    2. Dokazne reakcije za aminokisline, in peptide.

    Vaja:

    1. Kislinska in encimska hidroliza škroba in beljakovin (2 uri).

    Uporaba modelov aminokislin.

    Uporaba baz podatkov in medmrežja.

    Multimedijske predstavitve.

    V. OSNOVE POZNAVANJA BLAGA

     

     

     

    1. Blago

     

     

     

  • zna opredeliti osnovne pojme: potrebe, dobrine, proizvode, blago

  • ve, da poznavanje blaga zajema naravoslovno-tehnološka znanja o blagu

    		•

  • razloži, zakaj izhaja vsa proizvodnja iz človeških potreb,

  • ugotovi, kdaj dobijo proizvodi značaj blaga,

  • razvrsti blago glede na izvor, kemično sestavo, stopnjo predelave in uporabo,

    		•

    Razvija natančnost in zanesljivost.

    Razvija ekonomičnost.

    		  

    2. Standardi in standardizacija

    		        

  • opredeli pomen in cilje standardizacije

  • ve, da ima standardizacija bistveno vlogo pri tehnološkem razvoju

  • navede razlike med standardi, tehničnimi predpisi in pravilniki o kakovosti

  • našteje tudi druge listine, ki spremljajo blago v prodaji in predstavi njihov pomen

  • zna razbrati deklaracijo

    		•

  • ugotovi, katera področja človekovega življenja so standardizirana,

  • pojasni pomen standardizacije pri premagovanju ovir v mednarodnem trgovanju,

  • primerja mednarodne, nacionalne, regionalne, panožne in interne standarde,

  • razčleni strukturo slovenskih standardov,

  • zna priskrbeti določen standard in poiskati ustrezen naslov za pridobitev ostalih listin,

    		•

    Osvaja strokovnost.

    Razvija natančnost in zanesljivost.

    Razvija sposobnost reševanja konfliktov.

    Razvija poslovni odnos.

    Razvija poklicno odgovornost.

    Referat:

    1. Pomen standardizacije

    Vaja:

    1. Iz zbranih člankov, Sporočil, Kataloga SIST ugotavlja in primerja strukturo posameznih standardov

    2. Zbere konkretne vzorce listin, jih pregleda, primerja ter izpolni.

    3. Kakovost blaga

     

     

     

  • opredeli pojem kakovosti ter spozna pomembnejša merila za ocenjevanje kakovosti

  • opiše postopke za preizkušanje kakovosti

  • obrazloži pomen znaka kakovosti

  • opiše naloge Komisija za varstvo potrošnikov

    		•

  • primerja organoleptično metodo ocenjevanja kakovosti z merljivimi metodami,

  • odvzame vzorce za analizo, izbere ustrezen način in sestavi zapisnik analizira pomen nadzora za zagotovitev kakovosti in varstva potrošnikov,

  • v primeru, da potrebuje nasvet, zna poiskati pomoč pri ustrezni instituciji,

    		•

    Razvija strokovnost.

    Razvija natančnost in zanesljivost.

    Razvija pošten odnos do poslovnega partnerja.

    Osvaja poklicno etiko.

    Razvija poklicno odgovornost.

    Vaja:

    1. Jemanje vzorca in sestava zapisnika (izbere učitelj).

    4. Sistematizacija blaga

     

     

     

  • opredeli pojem klasifikacije in nomenklature blaga ter spozna njun pomen

  • opredeli kategorije pri razvrščanju blaga

  • spozna pomen in razvoj univerzalnega označevanja proizvodov široke potrošnje po EAN sistemu

    		•

  • zna uporabljati različne klasifikacije,

  • razlikuje in primerja nomenklature, ki jih pri nas uporabljamo,

  • razloži strukturo EAN sistema ter ugotovi glavna področja in koristi uporabe,

  • opredeli tehnične pogoje za uporabo EAN-sistema,

    		•

    Razvija natančnost.

    Razvija strokovno in poklicno odgovornost.

    Razvija poslovnost in ekonomičnost.

    Vaja:

    1. Pregled nomenklatur.

    5. Embalaža in pakiranje

     

     

     

  • pozna funkcijo, vrste in značilnosti embalaže

  • opiše embalažne materiale, njihove lastnosti in oblike embalaže

  • spozna postopke izdelave in oblike kompleksne embalaže

    		•

  • ovrednoti pomen embalaže,

  • loči in primerja posamezne embalažne materiale ter pojasni uporabno vrednost posameznih oblik embalaže,

  • primerja komercialno in transportno embalažo,

  • analizira pomen estetskega oblikovanja komercialne embalaže,

    		•

    Razvija strokovnost.

    Vaja:

    1. Prepoznavanje embalažnih materialov in različnih oblik embalaže

    Uporaba medmrežja.

  • pozna pomen oznak za ravnanje in oznake za nevarne snovi na transportni embalaži

  • obrazloži pomen zbiranja in recikliranja odpadne embalaže

  • našteje načine, s katerimi lahko znatno zmanjšamo količino odpadne embalaže

    		•

  • razloži, kako z embalažnimi materiali varčno ravnamo,

  • primerja sodobne transportne tehnike,

  • ugotovi, katere materiale lahko recikliramo,

  • pojasni, kako odpadna embalaža obremenjuje okolje ter predvidi ustrezne rešitve,

    		•

    Razvija varčnost in ekonomičnost.

    Pozna pomen napredka znanosti in tehnike.

    Razvija ustrezen odnos do okolja in osebno odgovornost.

    Referat:

    1. Embalaža in okolje

    2. Zbiranje in recikliranje odpadne embalaže

    3. Varčevanje z embalažnimi materiali.

    6. Blagovne skupine

     

     

     

  • spozna najpomembnejše blagovne skupine

    		•

  • razvrsti blago v posamezne blagovne skupine in izdela razpredelnico blagovnih skupin,

    		•

    Razvija natančnost in sistematičnost.

    Razvija strokovnost.

    		  

    6. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

    V posameznem ocenjevalnem obdobju se znanje preverja in ocenjuje:

  • ustno.

    7. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI

    Konkretno:

    Znanja

    Povezava s predmetom

     

    Predmet

    Znanja

  • hitrost kemijskih reakcij

  • kisline, baze, soli

  • nekovine

  • kovine

  • lipidi in površinsko aktivna sredstva

  • ogljikovi hidrati in proteini

    		•

    Biologija

  • encimi;

  • ekologija;

  • fotosinteza;

    		•

  • ogljikovodiki in derivati

    		•

    Ekonomija

    Geografija

    Biologija

  • naravno bogastvo (energijski viri);

  • nahajališča nafte;

  • ekologija;

    		•

  • blago

  • kakovost blaga

  • embalaža in pakiranje

    		•

    Gospodarsko poslovanje

  • splošno gospodarstvo;

  • kupoprodajna pogodba (blagovna znamka);

  • kupoprodajna pogodba (blagovna znamka);

    		•

    Vse ostale informacije o izvedbi kataloga znanj iz kemijskih vsebin iz 1. in 2. letnika so v KATALOGU ZA KEMIJO - 140 ur (Srednje strokovno izobraževanje).