Ponovitev osnovnih kemijskih pojmov:

• kemija,
• atom,
• element, spojina, zmes,
• kemijska reakcija,
• izotop, ion,
• relativna atomska masa, osnovna kemijska masna enota (u), masa,
• mol, molska masa.

Zgradba atoma:

• zgradba jedra (informativno),
• elektronske ovojnice (orbitalni model),
• energijski nivo,
• orbitala,
• kvantna števila,
• pisanje elektronske konfiguracije.

Periodni sistem:

• podatki v periodnem sistemu (vrstno število, relativna atomska masa, perioda, skupina),
• razdelitev elementov na kovine, prehodne elemente, nekovine.

• Razloži, kakšno je mesto kemije v znanosti;
• razloži vse osnovne kemijske pojme na primerih;
• razume, kako je izračunana relativna atomska masa,
• pozna pomen osnovne kemijske masne enote;
• zna izračunati množino snovi, relativno molekulsko maso, maso snovi;
• našteje osnovne delce v atomu;
• pozna njihove relativne mase in naboje;
• pozna, kako se elektronu spreminja energija glede na oddaljenost od jedra;
• definira orbitalo;
• zapiše elektronske konfiguracije različnih elementov, pri čemer upošteva potrebna pravila;
• razume zapise elektronskih konfiguracij;
• zna zapisati in izračunati število osnovnih delcev v atomu;
• zna razložiti, kaj pomeni lega elementov v periodnem sistemu.

• Zaznava nevarnosti in je sposoben pravilnega obnašanja in reagiranja v kemijskem laboratoriju;
• pozna mednarodne oznake na kemikalijah, razume pomen označevanja in oznake hitro opazi;
• pozna postopek nudenja prve pomoči v primeru nesreče in je sposoben hitre odločitve in reagiranja.

Vaja

• Obisk kemijskega laboratorija in ogled opreme v laboratoriju,
• opozorila za varno obnašanja v kemijskem laboratoriju.

Vaja

• Energija pri kemični reakciji.

Kemijske vezi:

• ionska vez,
• atomska kovalentna vez ,
• polarna vez,
• nepolarna vez.

• Razloži, zakaj se elementi kemijsko povezujejo;
• razloži reaktivnost pri različnih elementih;
• pozna način povezave kovine in nekovine;
• pozna način povezave istovrstnih in raznovrstnih nekovin;
• loči med polarno in nepolarno molekulo;
• loči ionsko in molekulsko snov.

Vaja

• Prevodnost raztopin in kristalov (kristala NaCl in saharoze, raztopin: natrijevega klorida, saharoze, etanola, klorovodikove kisline, ocetne kisline, amonijeve baze, natrijevega hidroksida, destilirane vode in vodovodne vode).

Zgradba trdnih snovi:

• ionski kristali,
• kovalentni kristali
  (diamant, grafit, silicijev kristal),
• kovinski kristal,
• molekulski kristal.

• Definira razliko v zgradbi kristalizirane in amorfne snovi;
• Definira, kaj je osnovna celica kristala, kaj osnovni vzorec v kristalu;
• informativno pozna zgradbo in lastnosti ionskega kristala;
• loči zgradbo in lastnosti diamanta in grafita;
• pozna zgradbo in polprevodnost silicijevega kristala;
• pozna zgradbo in lastnosti kovinskih kristalov;
• informativno pozna zgradbo molekulskih kristalov;
• zna razložiti elektrolitsko disociacijo.

Voda:

• zgradba molekule vode,
• anomalije vode,
• voda kot topilo.

• Razloži vezi v molekuli vode in njeno polarnost;
• razloži anomalije vode v gostoti, volumnu;
• primerja temperaturo tališča in vrelišča vode z njej sorodnimi spojinami;
• razloži pomen vode kot univerzalnega polarnega topila.

Vaja

• Elektroliza vode in dokaz vodika in kisika.

Raztopine:

• kaj je raztopina,
• polarna topila,
• nepolarna topila,
• topljenec,
• topnost,
• računanje masnega deleža topljenca.

• Definira raztopino, topilo, topljenec;
• našteje pomembna polarna in nepolarna topila in razloži, kakšne topljence (po kemični zgradbi) raztapljajo ta topila;
• definira, kaj je topnost, kaj vpliva na topnost snovi;
• zna izračunati masni delež topljenca v raztopini.

Kisline

Baze

Uporaba indikatorjev

Nevtralizacija

• Definira kisline in našteje osnovne kisline (zapisati zna tudi formule in jih poimenovati);
• definira baze in našteje osnovne baze (zapisati zna tudi formule in jih poimenovati);
• definira, kaj je indikator;
• definira, kaj je nevtralizacija in zna zapisati enostavne enačbe nevtralizacije.

• Se zaveda nevarnosti pri delu s kislinami in bazami, samoiniciativno se seznanja z varnim delom;
• v kemijskem laboratoriju ne uporablja čutil, kot so: voh, okus (nadomestek za ta čutila so indikatorji).

• Vaja
  Uporaba indikatorjev
  (metil orange, fenolftalein, lakmusov papir).

Redoks reakcije:

• reducent,
• oksidant,
• napetostna vrsta kovin,
• katodna zaščita kovin.

Galvanski členi

Elektroliza

• Definira, kaj je redoks reakcija;
• razloži vlogo oksidanta in reducenta v redoks reakciji;
• razume, kaj pomeni lega kovine v redoks vrsti;
• opredeli lego neplemenitih in plemenitih kovin v napetostni vrsti;
• razume, kaj pomeni žrtvovana katoda;
• definira, kaj je galvanski člen (pretvorba kemične energije v električno);
• loči primarne in sekundarne galvanske člene;
• definira elektrolizo in razume njeno uporabo (predvsem pri čiščenju kovin v postopku pridobivanja kovin).

• Zaveda se pomena opozoril, da naj izrabljenih galvanskih členov ne zavržemo kamorkoli (prinese jih na prodajno mesto ali v šolo).

Vaja

• Raztapljanje kovin (Al, Mg, Zn, Cu) v HCl.
• Reakcija med Fe (žebelj) in raztopino bakrovega sulfata.

Vaja

• Demonstracija galvanskega člena in merjenje napetosti tega člena.

Zgradba organskih spojin:

• ogljikov atom,
• vezi, ki jih tvori ogljikov atom v organskih spojinah,
• osnovne organske sintezne reakcije:
• polimerizacija,
• polikondenzacija.

• Definira, kaj so organske ali ogljikove spojine;
• zapiše elektronsko konfiguracijo ogljika in jo razloži;
• razloži osnovno in vzbujeno stanje ogljikovega atoma;
• razloži enojno, dvojno in trojno vez, ki jo lahko tvori ogljikov atom;
• razloži, kaj je monomera, kaj polimera;
• definira polimerizacijo in polikondenzacijo;
• pozna delitev polimerov glede na izvor in lastnosti;
• spozna polieten, polistiren, polivinilklorid;
• spozna fenolne, poliestrske smole;
• pozna uporabo polimerov v izolacijskih materialih;
• pozna vplive polimerov na okolje.

• Pri delu v skupinah si dijaki razvijajo skupinsko zavest in pripadnost skupini;
• pri eksperimentalnem delu si dijaki razvijajo zavest o ekološkem ravnanju s snovmi, ki se uporabljajo pri eksperimentih (opozarjamo jih, katere produkte reakcij lahko zavržemo v odtok, katere pa moramo primerno shraniti).

Lastnosti snovi:

• fizikalne lastnosti,
• tehnološke lastnosti.

• Zna našteti in opisati fizikalne lastnosti snovi (mehanske, električne, magnetne, toplotne, optične) in razume njihov vpliv na uporabnost materiala;

• zna opisati materiale in najti podatke o njih v priročnikih;
• spozna lastnosti, s katerimi lahko opiše možnosti za predelavo in obdelavo določenih materialov.

• Veča radovednost in sprejema informacije o materialih in novih tehnologijah.

• Prikaz nekaj vzorcev materialov za različne namene;
• prikaz in pregled aktualnih priročnikov ter prikaz načinov podajanja podatkov o materialih v priročnikih.

Električni vodniki:

• vrste električnih vodnikov,
• označevanje električnih vodnikov.

Materiali za električne vodnike:

• baker in njegove zlitine,
• aluminij in njegove zlitine,
• supraprevodniki.

• Prepoznava različne vrste el. vodnikov in kablov in jih poskuša vrednotiti na osnovi razumljivih in razpoložljivih podatkov po različnih kriterijih;
• glede na izvedbo in dimenzije kabla zna določiti področje uporabe in približno oceniti tokovno zmogljivost;
• pozna pomen oznak vodnikov in kablov ter v katalogu najde kabel z ustreznimi lastnostmi;
• zna našteti lastnosti, ki jih morajo imeti materiali za električne vodnike;
• pozna najpomembnejše lastnosti bakra in aluminija ter njuno uporabo v elektrotehniki;
• zna našteti najpomembnejše bakrove in aluminijeve zlitine ter opredeliti njihove lastnosti in uporabo v elektrotehniki;
• seznani se s pojmom supraprevodnosti in možnostmi, ki jih nudi uporaba supraprevodnikov.

• Zaveda se omejenosti naravnih dobrin in občuti potrebo po razumnem in varčnem ravnanju z njimi;
• razume potrebo po razvoju novih tehnologij.

• Vzorci najrazličnejših vodnikov in kablov;
• iskanje podatkov o vodnikih in kablih v katalogih.

Stikalni elementi:

• kontakti, releji, stikala,
• vtično spojne naprave.

Materiali za kontakte

• plemenite kovine.

• Spozna različne vrste kontaktov, stikal in relejev;
• razume njihovo vlogo v električnih krogih in zna razložiti njihovo delovanje;
• razdeli kontakte glede na način stika in glede na obremenitev;
• pozna problem erozije in kontaktne upornosti ter ukrepe za njuno zmanjšanje;
• spozna nekatere oblike in izvedbe vtičnic, vtikačev in konektorjev;
• prepozna grafične simbole stikal in konektorjev;
• informativno spozna materiale, ki najbolj ustrezajo tem zahtevam (plemenite kovine, zlitine, sintrani in nekovinski materiali).

• Razvija sposobnost natančnega opazovanja in analiziranja;
• ob spoznavanju raznolikosti stikal in relejev razširja in poglablja poklicno kvalifikacijo;
• pozna in razume zahteve za previdnost pri delu z napetostjo.

• Prikaz različnih izvedb stikal, relejev in kontaktov;
• demonstracija vklopa in izklopa kontaktorja ter analiza dogajanja;
• prikaz poškodovanih kontaktov.

Električni upori in grelci:

• vrste električnih uporov,
• parametri električnih uporov,
• označevanje električnih uporov,
• varistor in termistor.

Materiali za upore

• Pozna značilnosti in vrste uporov in njihovo uporabo v praksi;
• pozna načine označevanja uporov in zna določiti vrednosti upornosti;
• pozna karakteristike nelinearnih uporov (varistor, termistor);
• zna izbrati upor iz kataloga;
• opredeli želene lastnosti materialov za upore;
• prepozna upore in opredeli njihove lastnosti glede na tehnologijo izdelave;
• pozna najpomembnejše materiale za upore.

• Pridobiva delovne navade, vztrajnost in natančnost;
• oblikuje pozitiven odnos do skupinskega dela;
• Sprejema prednost sodelovanja v skupini zaradi različnosti vrednot posameznika.

• Prikaz različnih uporov in grelcev;
• določanje upornosti z uporabo barvne kode oziroma drugih oznak;
• določanje upornosti z merjenjem;
• določanje (ocenjevanje) moči upora.

Diode

• Spozna različne oblike polprevodniških diod;
• ugotovi, da prevajajo tok le v eni smeri;
• zna narisati simbol diode;
• razume delitev materialov na prevodnike, polprevodnike in izolatorje;
• loči in zna razložiti razliko med prevodno in zaporno polariziranim PN - spojem;
• pozna in razume UI karakteristiko diode;
• zna z merilnikom upornosti določiti anodo in katodo;
• pozna mehanizme termičnega pobega in preboja;
• pozna značilne parametre diode in razume potrebo po hlajenju;
• zna izbrati iz kataloga diodo in hladilno telo.

• Razvija sposobnost natančnega opazovanja, analiziranja in abstraktnega razmišljanja;
• razvija sposobnost za sistematiko in previdnost za varno delo;
• s spoznavanjem zahtevnejših tehnologij oblikuje in spreminja predstavo o poklicni sliki.

• Prikaz različnih diod in demonstracija delovanja (tudi pregretja in preboja).

Električni izolatorji

Anorganski izolacijski materiali:

• piezzo efekt, kristalni oscilator,
• optična vlakna.

Organski izolacijski materiali:

• zalivne in impregnacijske mase in tekočine,
• izolacijski kiti in lepila.

• Spozna različne vrste izolatorjev in ugotovi njihov pomen;
• pozna veličine, ki določajo lastnosti izolanta oziroma dielektrika;
• razdeli izolacijske materiale (izolante) glede na agregatno stanje;
• našteje najpomembnejše anorganske izolante in opiše njihove lastnosti;
• razloži piezzo efekt ter delovanje in uporabo kristalnega oscilatorja;
• pozna pojav popolnega odboja svetlobe in prednosti prenosa informacij po optičnih vlaknih;
• pozna izvor lastnosti in uporabo organskih izolacijskih materialov;
• spozna področja uporabe in zaželene lastnosti zalivnih in impregnacijskih mas in tekočin;
• pozna lastnosti in uporabo izolacijskih lakov, kitov in lepil.

• Se zaveda pomembnosti izolacijskih materialov za kakovostno delovanje električnih naprav in za varno delo z njimi;
• se zaveda ekoloških problemov pri proizvodnji in uporabi izolacijskih materialov;
• razume zahtevnosti pri reševanju tehniških problemov v korelaciji z ekološkimi in zavrača poenostavitve glede nevarnosti ali količinske zanemarljivosti.

• Prikaz različnih vrst izolatorjev in vzorcev izolacijskih materialov;
• uporaba baze podatkov;
• ogled videokaset o umetnih masah;
• prikaz modelov in vzorcev različnih polimerov.

VAJA

• Preizkušanje termoplastičnih in duroplastičnih lastnosti sinteznih polimerov.

Kondenzatorji

• Pozna vrste kondenzatorjev in njihovo funkcijo v vezjih;
• zna oceniti vpliv dielektrika in izvedbe kondenzatorja na njegove lastnosti (parametre);
• pozna načine označevanja kondenzatorjev in zna izbrati kondenzator iz kataloga.

• Se zaveda, da so zaradi neizpraznjenih kapacitivnosti lahko nevarne tudi izključene električne naprave.

• Prikaz kondenzatorjev različnih izvedb, velikosti in oblik;
• prikaz nabijanja in izpraznitve kondenzatorja.

Tiskana vezja:

• materiali in tehnologija,
• jedkanje.

Spajkanje

• Spozna način povezovanja elektronskih elementov s pomočjo tiskanih vezij;
• zna našteti izolante tiskanih vezij in pozna njihove lastnosti;
• pozna nekaj kombinacij kemikalij za jedkanje in postopke jedkanja;
• obnovi znanje o raztopinah in ga uporabi pri poznavanju sestave sredstev za jedkanje
• pozna pomen in lastnosti spajkanih kontaktov;
• zna našteti glavne sestavine materialov za spajkanje in njihov vpliv na lastnosti materiala.

• Ob predstavitvi visoko zmogljivih tiskanih vezij spoštuje dosežke visokih tehnologij in spoštuje svojo poklicno identiteto in krepi motiviranost za osebni razvoj;
• razvija čut za racionalno uporabo nevarnih kemikalij in varno delo z njimi;
• zaveda se problema odlaganja odpadnih tekočin v okolje.

• Prikaz primerov tiskanih vezij.

Magneti, tuljave, transformatorji:

• trdomagnetni materiali,
• mehkomagnetni materiali,
• feriti.

• Spozna vrste tuljav in njihovo vlogo v vezjih, različnost in zahtevnost posameznih tehnologij izdelave;
• feromagnetne materiale razdeli na trdomagnetne in mehkomagnetne;
• pozna posebnosti feritov;
• loči med zračno tuljavo in tuljavo s feromagnetnim jedrom;
• razume vlogo zračne reže pri tuljavi z jedrom;
• zna izbrati tuljavo iz kataloga;
• pozna osnovne značilnosti transformatorjev;
• pozna osnovne značilnosti elektromagnetov.

• Pozna zahtevnost in potrebo po kakovostnem znanju na tem področju, da ne pride do poškodbe vezja ali človeka;
• se zaveda potrebne previdnosti pri delu s tuljavami in transformatorji.

• Prikaz tuljav različnih izvedb in velikosti;
• demonstracija napetostne indukcije pri prekinitvi tokokroga;
• prikaz vzorcev različnih magnetnih materialov.

Električne inštalacije:

• svetlobni viri.

Zaščitni elementi v električnih tokokrogih:

• taljive varovalke,
• bimetali in elektromagnetni sprožniki.

• Razlikuje energetske in komunikacijske instalacije;
• pozna najosnovnejši instalacijski material;
• loči žarnice in sijalke, ter zna oceniti njihovo uporabnost (izkoristek, kakovost svetlobe, cena, življenjska doba, …);
• spozna pomen zaščite v električnih tokokrogih;
• razume princip delovanja taljivih varovalk, elektromagnetnih in bimetalnih sprožnikov;
• pozna barvno označevanje taljivih vložkov;
• na osnovi karakteristike zna oceniti primernost nekega varovala v konkretnem primeru.

• Sprejema osebno obveznost za upoštevanje standardov in predpisov;
• se zaveda pomembnosti in nujnosti varčevanja z energijo;
• se zaveda pomena zaščitnih elementov za varnost ljudi in instalacij.

• Primeri vodnikov, cevi, razvodnic, materiala za spajanje, …;
• merjenje porabe različnih vrst žarnic in sijalk.