Letnik

Oblike izobraževalnega dela

Teorija (ur)

Vaje (ur)

Skupaj (ur)

1.

35

70

105

2.

70

70

140

3.

105

35

140

4.

68

34

102

skupaj

278

209

487

Osnove električnih inštalacij:

• splošni pojmi v električnih inštalacijah,
• materiali v elektrotehniki prevodniki,
• zaščita pri delu z električnimi napravami,
• standardi in predpisi s področja elektrotehnike,
• elektroinštalacijski materiali,
• značilnosti el. inštalacij,
  
• vrste napajalnih sistemov,
• inštalacijski tokokrogi,
• izvajanje električnih inštalacij,
• priklop in varovanje električnih porabnikov,
• vezja za razsvetljavo.

• Spozna funkcijo elektroenergetskega sistema in način napajanja porabnikov z električno energijo;
• spozna vlogo električnih inštalacij v elektroenergetskem sistemu;
• zna razložiti in uporabiti osnovne pojme v električnih inštalacijah;
• pozna osnovno delitev materialov v elektrotehniki, osnovne značilnosti, pomembne za uporabo;
• spozna vplive in škodljive posledice električnega toka na človeško telo;
• pozna dovoljene maksimalne vrednosti električnega toka in napetosti;
• pozna pravilne in dovoljene delovne posege na električnih napravah in pripravah;
• spozna zaščitne in varnostne ukrepe pri delu z električnimi napravami;
• spozna osnove prve pomoči pri poškodbi z električnim tokom;
• loči pojma standard in predpis z elektrotehniškega vidika;
• pridobi pregled nad najpogosteje uporabljenimi elektrotehniškimi standardi in predpisi;
• pozna osnovne elektroinštalacijske materiale, njihove značilnosti in uporabo;
• zna narisati, razložiti in navesti uporabo osnovnih sistemov napajanja nizkonapetostnega omrežja (TN, TT, IT);
• seznani se s pomenom ozemljila, zaščitnega vodnika in povezovanja prevodnih delov (izenačitev potencialov);
• pozna pomen in opremo glavnega hišnega priključka z merilnim mestom in stanovanjski razdelilnik z inštalacijskimi odklopniki oziroma varovalkami;
• pozna značilnosti tokokrogov stalno priključenih porabnikov v gospodinjstvu, tokokrogov vtičnic in tokokrogov razsvetljave
• spozna osnove izdelave (montaže) električnih inštalacij v različnih objektih: stanovanjskih zgradbah, mokrih prostorih (kopalnicah), poslovnih in industrijskih prostorih, kmetijstvu in gradbiščih;
• zna pojasniti različne načine priključevanja porabnikov na električno omrežje (inštalacijska in ročna stikala, tipkala, kontaktorji, releji);
• zna razložiti vrste, možnosti in uporabnost varovanja električnih porabnikov (varovalke, inštalacijski odklopniki, motorska zaščitna stikala, bimetalni releji, RCD zaščitna stikala);
• zna predstaviti izvedbe klasičnih razsvetljavnih tokokrogov in uporabo senzorjev.

• Razume pomen in vlogo električne energije in omrežja v vsakdanjem življenju;
• razume in sprejema sistem reševanja problemov distribucije električne energije do končnega porabnika;
• ugotavlja uporabnost elektrotehničnih materialov, njihove realne lastnosti in vpliv na okolje;
• navaja se na varno delo in upoštevanje predpisov ter standardov;
• razvija občutek za nevarnosti pred električnim udarom poleg spoštovanja in upoštevanja predpisov;
• razvija spretnosti za varno in previdno ravnanje z električnimi napravami;
• v delovnem okolju opazuje in odkriva različne napajalne sisteme glede na izvedbo ozemljitev;
• zaveda se pomena posameznih elementov hišne električne inštalacije;
• zaveda se funkcij in posameznih tokokrogov hišne električne inštalacije;
• razvije sposobnost opazovanja tehničnih naprav in rešitev;
• razume nujnost nadzora in kontrole nad izvedenimi deli (opazovanje izvedbe domače električne hišne inštalacije);
• zaveda se nujnosti različnih izvedb inštalacij;
• navadi se uporabljati navodila za uporabo, tehnična navodila, električne načrte, …
• razvija motorične spretnosti pri izvajanju priključitev porabnikov;
• uvaja red in samodisciplino pri delu.

Vaje:

• Izvedba vezav različnih porabnikov v enostavnih električnih tokokrogih,
• (izvor, porabnik, stikalo, zaščita, 24 V, kratek stik, zaščitno vezje, stikalo, porabnik, žica, elektrolit, telo, zemlja, …).

Vaje:

• Priklop različnih porabnikov preko inštalacijskih in ročnih stikal, tipkal, relejev in kontaktorjev. Poudarek je na parametrih: segrevanje porabnika, moč, vzporedna in zaporedna vezava porabnikov, prerez vodnika (določljiv iz tabel).

Vaje:

• Vezave osnovnih vezij za razsvetljavo, serijski stik, križna in izmenična vezava.

Splošne meritve v elektrotehniki:

• splošni pojmi v meroslovju,
• splošno o električnih merilnih instrumentih,
• merilni pogreški,
• merjenje osnovnih električnih veličin U, I, R,
• podajanje merilnih rezultatov, osnovne merilne metode,
• osciloskop in njegova uporaba.

• Seznani se s splošnimi pojmi v merilni tehniki, standardi, meroslovjem in certificiranjem;
• seznani se z organizacijo in delovanjem Slovenskega inštituta za standardizacijo in Zavoda slovenska akreditacija;
• pozna pojme: občutljivost, preciznost, konstanta, referenčni pogoji, preskusna napetost merilnih instrumentov;
• spozna načine izvajanja meritev el. veličin z digitalnim in analognim instrumentom, odčitavanje s konstanto in direktno odčitavanje s skale;
• zna uporabiti univerzalne analogne in digitalne instrumente in izbirati ustrezna merilna območja;
• spozna vrste merilnih pogreškov in upoštevanje le-teh pri podajanju merilnih rezultatov;
• zna umeriti obratovni merilni instrument (V-m in A-m);
• zna določiti, ali instrument kaže v razredu svoje točnosti;
• spozna tipe merilnih protokolov, seznani se z vrednotenjem merilnih rezultatov;
• zna ustrezno izbrati in praktično uporabiti merilne postopke in metode (direktno merjenje, U-I metoda merjenja U, I in R);
• seznani se z osciloskopom in možnostmi uporabe,
• pozna postopek kalibracije merilne sonde (1:10) in pripraviti osciloskop za merjenje in opazovanje signalov;
• zna uporabiti funkcijski generator (v kombinaciji z osciloskopom).

• Razvije občutek za organizacijo meroslovja;
• spoznava principe dela z merilno opremo in razvije občutek tehnične natančnosti;
• navaja se na delitev dela v skupini;
• razvije čut odgovornosti za ravnanje z opremo;
• navadi se samostojnega dela in premisleka in odgovornosti za odločitev;
• razvija delovne navade;
• pridobiva izkušnje za večanje učinkovitosti in iznajdljivost;
• razvije previdnost pri uporabi električne opreme;
• razvija kreativnost, zlasti na področju izpeljave merilnih postopkov in izdelave pisnih merilnih protokolov;
• zna povezovati teoretična spoznanja s praktičnimi izkustvi.

Vaje:

• Merjenje enosmernih napetosti z analognim in digitalnim univerzalnim instrumentom, ugotavljanje rezultatov in razlike v merilnih rezultatih,
• primerjava rezultatov, pogreški, ugotavljanje ustreznosti merilnega rezultata v odvisnosti od razreda instrumenta,
• merjenje upornosti z digitalnim in analognim ohmmetrom.

Vaje: Merjenje toka, merjenje temperaturne odvisnosti, npr.:

• segrevanje navitja tuljave,
• umerjanje V-metra in A-metra,
• razširjanje napetostnega ali tokovnega območja,
• določanje razreda točnosti instrumenta.

Vaje:

• Prikaz funkcije osciloskopa in možnosti merjenja oziroma prikazovanje oblike signalov,
• samostojno umerjanje osciloskopa in merjenje ter opazovanje signalov funkcijskega generatorja na osciloskopu.

Elementi elektronskih vezij:

• linearni elektronski elementi – upori in kondenzatorji,
• linearni elektronski elementi – tuljave, dušilke, transformatorji,
• nelinearni elektronski elementi,
• polprevodniški elementi dioda in tranzistor,
• usmerniško vezje,
• tiristor, triak,
• osnovna elektronska vezja.

• Razume pojem upornost in ima občutek za red velikosti uporov;
• loči med raznimi vrstami uporov: upor kot element, upornost grelca, upornost tuljave, upornost kondenzatorja;
• loči med pojmoma upornost in prevodnost in pozna enote;
• zna izmeriti upornost neznanega elementa s pomočjo ohmmetra;
• zna izmeriti upornost neznanega elementa po U-I metodi;
• razume proces polnjenja in praznjenja kondenzatorja;
• razume delovanje releja, ga zna opisati in določiti njegove funkcije;
• pozna pojav inducirane napetosti in zna približno oceniti njeno velikost pri opredeljenih pogojih;
• zna razložiti delovanje transformatorja ob priključitvi na enosmerno in na izmenično napetost;
• zna posneti U-I karakteristiko danega elementa;
• razlikuje linearne in nelinearne elemente;
• pozna uporabo diode v usmerniških vezjih;
• zna razložiti delovanje polvalnega in polnovalnega usmernika;
• pozna vlogo gladilnega kondenzatorja v usmerniških vezjih;
• razlikuje pojme: napajalna napetost, napajalni tok, vhodna napetost, izhodna napetost, vhodni tok, izhodni tok;
• razlikuje pojme izvor energije in krmiljena energija, izvor toka in krmiljeni tok;
• razume delovanje tranzistorja kot elektronskega ventila,
• razume pojem ojačanje napetosti, toka in moči;
• pozna delovanje tranzistorja kot enosmernega ojačevalnika;
• zna opisati razliko med stikalnim tranzistorjem in tranzistorjem kot ojačevalnikom;
• sposoben je opisati delovanje vezja z enim tranzistorjem;
• na danem vezju je sposoben napraviti zahtevane meritve in opisati postopek merjenja;
• razume tipično vlogo RC členov v vezjih;
• razume povezavo med shemami in realnim vezjem.

• Se navaja na varno delo z električnimi napravami;
• se s skupinskim delom navaja na komuniciranje v skupini;
• pridobiva sposobnosti izražanja in opisovanja opažanj;
• se navaja na uporabo slovenskega jezika na tehničnem področju;
• pridobiva občutek za merjenje fizikalnih veličin;
• razvija sposobnost opazovanja;
• razvija sposobnost povezovanja rezultatov več izmerjenih veličin in njihovo medsebojno odvisnost;
• se navaja na sistematični pristop k meritvi;
• spoznava in se navaja na opazovanje pojavov v naravi;
• navaja se razmišljati in povezovati več dejstev v novo ugotovitev;
• povezuje pojme, ki jih usvoji pri različnih predmetih;
• spoznava, da je možnih več pogledov na eno lastnost.

Vaje:

• Merjenje upornosti po metodi U-I in z mostičem,
• merjenje upornosti elementov R, L, C, dioda, tranzistor,
• karakteristike U-I, U(t), R(T), karakteristika diode, upora, prebojna napetost, moč, kolenska napetost,
• iskanje tehničnih podatkov iz priročnika.

Vaje:

• Elektromagnet, inducirana napetost, transformator, tujava, rele, priklop na enosmerno napetost, prehodni pojav (U-I),
• transformator na enosmerni in na izmenični napetosti, prestava, uporaba,
• kondenzator, polnjenje praznjenje, izmenični tok,
• integrator (diferenciator) opazovanje z osciloskopom,
• praznjenje kondenzatorja preko vžigalne tuljave,
• merjenje na enovalnem, dvovalnem usmerniku in z dodajanje gladilnega člena.

Vaje:

• Realizacija krmilnega vezja s tranzistorjem (in relejem) napovedana analogija z drugimi krmilnimi elementi:
  • krmiljenje temperature NTK upor ali KTY 10,
  • krmiljenje svetlobe s fotouporom,
  • svetlobni krmilnik,
  • krmiljenje motorja.

Vaje:

• Analiza astabilnega multivibratorja s pomočjo bipolarnega tranzistorja, transistor kot stikalo, LED v kolektorskem tokokrogu, nizka frekvenca, pokazati polnjenje in praznjenje C,
• za določeno frekvenco izračunati elemente.

Uvod v digitalne sisteme:

• preklopna algebra in logične funkcije,
• funkcijske enačbe IN, ALI, NE,
• realizacija logičnega vezja,
• realizacija IC osnovne log. funkcije in enostavna logična vezja.

• Razume dogajanje v električnem tokokrogu, ki je sestavljen iz izvora, stikala in porabnika;
• zna opisati dogajanje v poljubno sestavljenem enostavnem tokokrogu;
• zna opisati funkcioniranje zaporedne vezave dveh stikal;
• zna razložiti delovanje vezja z vzporedno vezavo dveh in več stikal;
• loči med zapiralnim in odpiralnim kontaktom stikala;
• zna razložiti delovanje releja kot invertorja;
• zna izračunati tok v vezjih z več stikali;
• z ustreznimi izrazi opiše vezje in zna iz opisa sestaviti logično enačbo vezja;
• razlikuje tokovno in napetostno logiko;
• opiše delovanje in izvedbo IN in ALI vrat z diodami;
• zna opisati delovanje invertorja;
• ve, kateri so osnovni logični gradniki - logična vrata;
• loči med lastnostmi TTL in CMOS vezij;
• zna zapisati logično enačbo iz danega opisa delovanja vezja;
• zna izdelati vezje iz podane logične enačbe;
• v danem vezju zna slediti potek logičnih signalov in razložiti delovanje vezja.

• Razvija sposobnost logičnega sklepanja;
• pridobiva sposobnost sistematičnega pristopa k reševanju problemov;
• povezuje različna gledišča v eno dejstvo;
• iz različnih zornih kotov opazuje in opisuje isti problem;
• navaja se na zapisovanje opažanj;
• nenatančne opise problema poskuša sistematizirati in jih povzeti v logičen zaključek;
• spoznava, da logični pristop k reševanju problema ni posledica človekovih sposobnosti, ampak posledica sistematike;
• loči med intuicijo, dejstvom in dokazom.

Vaje:

• Realizacija osnovnih logičnih vezij s stikali in releji, diodami in tranzistorji za negacijo,
• izvedba osnovnih logičnih funkcij s TTL in CMOS integriranimi vezji, (spoznavanje lastnosti in merjenja na digitalnih integriranih vezjih),
• realizacija enostavnega logičnega vezja (tri vhodne spremenljivke) s TTL ali CMOS integriranimi vezji.

Digitalni sistemi in krmilja:

• binarni številski sistem,
• kode in kodirniki,
• posebna logična vezja,
• kodirnik, multiplekser, primerjalnik (izvedba z IC),
• osnovna sekvenčna vezja, registri, števci,
• pomnilniki,
• osnove računalniških sistemov PC, programirljivi releji,
• uporaba digitalnih sistemov v praksi.

• Razlikuje analogne in digitalne oblike signalov;
• razume potrebo po binarnem zapisu v digitalnih sistemih;
• zna dano število pretvoriti iz desetiškega v binarni sistem in obratno;
• razume pojem kodiranja in zna našteti primere uporabe;
• razlikuje binarni in BCD zapis;
• zna iz kataloga izbrati ustrezno vezje kodirnika, prekodirnika ali dekodirnika;
• pozna 7-segmentni prikazovalnik;
• zna razložiti delovanje relejskega vezja za daljinski vklop, zna predstaviti delovanje RS flip-flopa;
• zna predstaviti delovanje JK , T in D flip-flopa;
• zna narisati časovne diagrame za osnovne vrste flip-flopov;
• analizira delovanje vezja, ki je sestavljeno iz več T flip-flopov;
• nariše časovni diagram delilnika frekvence in zna razložiti njegovo delovanje;
• predstavi mehanizem nesinhronega reseta vezja;
• realizira binarni števec do poljubnega modula štetja;
• opiše delovanje pomikalnega registra;
• zna izdelati časovni diagram danega pomikalnega registra;
• nariše shemo izhodnega zadrževalnika (registra);
• pozna uporabo ROM in RAM pomnilnikov;
• zna uporabiti EPROM kot pomnilniško vezje.

• Navaja se na posplošen pogled na postavljen problem;
• razlikuje statična dejstva in časovno spremenljive pojave;
• navaja se na zaporedni način mišljenja;
• iz katalogov zna povzeti pomembne informacije in jih uporabiti kot pomoč pri reševanju svojega problema;
• navaja se pristopa k reševanju kompleksnih problemov;
• iz kompleksnega vezja zna izluščiti gradnike, ki predstavljajo že znana dejstva;
• iz poznanih gradnikov zna sintetizirati kompleksnejše vezje.

Vaje:

• Realizacija logične funkcije z uporabo logičnih vezij, minimizacija, samodržni kontakti, logike vklopov in izklopov, uporaba relejev,
• raelizacija posebnega logičnega vezja,
• BCD seštevalnik,
• kodirnik, primerjalnik, dekodirnik,
• raelizacija enostavnega krmilnega vezja s sekvenčnim elementom,
• realizacija prekodirnika,
• uporaba pomnilnikov,
• realizacija števnika za poljubni modul štetja.

Splošne merilne metode v elektrotehniki:

• merilni postopki in merilne metode,
• merjenje U, I, R, P v enosmernih tokokrogih,
• merjenje U, I, Z in P v izmeničnih tokokrogih,
• merjenje C in L, Z,
• merjenje resonančne frekvence,

• Zna priključiti in opisati merjenje z osnovnimi analognimi in digitalnimi merilnimi instrumenti;
• zna izdelati merilni protokol na osnovi izvedene meritve;
• pozna metodo umerjanja obratovnih instrumentov s precizijskimi instrumenti;
• zna izbrati in praktično uporabiti ustrezno merilno metodo in izvesti merilni postopek;
• spozna kompenzacijske merilne metode ter napetostno in tokovno primerjalno metodo merjenja U in I;
• spozna metodo hkratnega merjenja U in I in osvoji kriterije za pravilno uporabo;
• spozna načine merjenja upornosti: direktno, metoda U-I, Wheatstonov mostič, U in I – primerjalno metodo;
• spozna merjenje moči z metodo U-I;
• zna priključiti elektrodinamični ali elektronski W-m in izmeriti enosmerno moč, razložiti razlog za štiritočkovno priključitev;
• spozna pomen efektivnih vrednosti izmenične veličine, vpliv oblike U in I na rezultat meritve pri uporabi različnih instrumentov;
• zna izbrati in postaviti nastavitve za meritve izmeničnih veličin U, I , P;
• pozna načine merjenja C: metoda U-I, resonančna metoda, LC merilnik, vpliv sklopnega faktorja pri uporabi resonančne metode;

• Osvaja spretnosti za delo z merilno opremo, hitro prepoznava funkcije in nastavitve;
• razvije čut odgovornosti za ravnanje z uporabljeno opremo;
• navadi se samostojnega dela in samostojnih odločitev;
• razvija kritičnost, doslednost in natančnost pri delu (npr. pri napačnem odčitavanju rezultatov, nepravilno izbrani merilni metodi, …);
• razvija delovne navade in inovativnost;
• povezuje teoretična spoznanja s praktičnimi izkustvi in jih povezuje v zaključeno celoto;
• navadi se rokovanja z zahtevnejšo merilno opremo in priborom;
• razvije natančnost, doslednost;
• sprejema skupinsko reševanje problema kot prednost za boljšo rešitev;
• navajajo se na iskanje informacij iz različnih virov;

Vaje:

• Primerjalne in mostične metode,
• ozemljitvena, izolacijska upornost,
• merjenje kapacitivnosti in induktivnosti po U-I-f metodi, resonančni metode, mostični metodi,
• RLC merilnik,
• merjenje R-L, R-C ali R-L-C vezja; merjenje faze, dušenja, resonančne frekvence z uporabo osciloskopa,
• merjenje enosmerne moči porabnikov,
• merjenje izmenične moči porabnikov P, S in Q.

• elektronska vezja,
• ojačevalniki s tranzistorji,
• operacijski ojačevalnik,
• ojačevalniki z IC,
• vrste in tipi ojačevalnikov,
• oscilatorji,
• električni filtri,
• napajalniki,
• fotoelementi.

• spozna metode določanja resonančne frekvence nihajnih krogov, pri tem zna uporabiti osciloskop ter elektronski V-meter;
• spozna načine merjenja L z metodo U-I, resonančno metodo in LC merilnikom;
• razlikuje generator in krmilnik energije;
• zna uporabiti tranzistor kot stikalo;
• pozna razliko med ojačevalnikom enosmernih in ojačevalnikom izmeničnih veličin;
• razume delovanje tranzistorja kot ojačevalnika izmeničnih veličin;
• razlikuje izhodno izmenično in enosmerno napetost na tranzistorju;
• analizira pojem delovne točke in nasičenja;
• zna razložiti mehanizem obračanja faze;
• pozna osnovne lastnosti operacijskega ojačevalnika;
• zna uporabiti operacijski ojačevalnik kot ojačevalnik z in brez obračanja faze;
• razume delovanje danega ojačevalnika (mikrofonski);
• razlikuje pozitivno in negativno povratno vezavo;
• zna razložiti delovanje astabilnega multivibratorja;
• pozna delovanje osnovnega sinusnega oscilatorja z operacijskim ojačevalnikom;
• razume delovanje stabilizatorja s Zener diodo in enim tranzistorjem;
• zna uporabiti tritočkovne stabilizatorje;
• razume delovanje napajalnika, ki ima varovalko, stikalo, transformator, usmernik, gladilnik in stabilizator;
• pozna osnovne lastnosti LED diod;
• pozna osnovne fotoelemente;
• razlikuje in pozna osnovne značilnosti fotoelementa, fotocelice, fotoupora.

• na primeru uporabe operacijskega ojačevalnika spozna, da za uporabo nekega elementa ni potrebno njegovo popolno poznavanje;
• navaja se na selektivnost pridobivanja informacij.

Vaje:

• Realizacija enostopenjskega ojačevalnika z bipolarnim tranzistorjem,
• izračun elementov za postavitev delovne točke glede na zahtevano ojačanje (kondenzatorski mikrofon – izhodni, merilni ojačevalnik),
• realizacija ojačevalnika s pomočjo operacijskega ojačevalnika,
• izračun elementov glede na zahtevano ojačenje (kondenzatorski mikrofon – izhodni, …) obračanje faze, velikost ojačenja, frekvenčna karakteristika in zasičenje,
• realizacija sinusnega oscilatorja z operacijskim ojačevalnikom,
• realizacija stabilizacijskega vezja z Zener diodo,
• realizacija stabilizacijskega vezja z tritočkovnim stabilizatorjem, npr. LM 78 ali LM 79, LM 317, …,
• priključitev optičnega senzorja, štetje na PLC, uporaba solarne celice.

Izvedba električnih inštalacij:

• tehniški predpisi in normativi za izvajanje električnih inštalacij,
• izvedbe energetskih inštalacij,
• inštalacije telekomunikacijskih naprav,
• razsvetljava in svetlobni viri,
• priklopi električnih porabnikov,
• dimenzioniranje elementov in vodnikov za notranje inštalacije.

• Obnovi znanje iz osnovnih pojmov varne uporabe el. toka, najpogostejši viri nevarnosti el. toka, napetostna območja, zaščitni vodniki in ozemljitve, zaščita pred električnim udarom in pri njem;
• spozna splošne pogoje izvedbe razdelilnikov, razdelilnih in stikalnih naprav v stanovanjskih, poslovnih, industrijskih in posebnih objektih
• seznani se z izvedbo inštalacij v požarno in eksplozijsko nevarnih prostorih in objektih;
• seznani se z inštalacijami telefonskega omrežja, omrežja za prenos podatkov, ozvočenja in antensko/kabelskega omrežja;
• spozna osnovne svetlobnotehnične veličine in princip delovanja žarnic in sijalk;
• spozna osnove dimenzioniranja notranje razsvetljave po principu srednje osvetljenosti (metoda izkoristka);
• zna izvesti priklop elektromotorjev;
• zna izvesti priklop gospodinskih porabnikov s stalno priključitvijo;
• spozna načine dimenzioniranja vodnikov in kablov za notranje inštalacije;
• seznani se načinom izbora nadtokovnih zaščitnih naprav;
• informativno spozna uporabnost programskih orodij za načrtovanje el. inštalacij (ELIN, …).

• Razvija previdnost pri delu z napravami pod napetostjo;
• razvija sposobnost prepoznavanja elementov in naprav trifaznega sistema;
• spozna pomen in vlogo glavne priključne in hišne razdelilne omare;
• pridobiva vpogled v način izvajanja inštalacij v posebnih pogojih;
• razvije odnos do uporabnosti različnih svetil notranje razsvetljave;
• navaja se na varno delo in upoštevanje predpisov in standardov;
• pridobi osnovni projektantski odnos do izgradnje električnih inštalacij;
• razvije delovne navade in delo v skupinah;
• navaja se na zahtevnejša in kompleksnejša dela;
• razvija matematične spretnosti.

Vaje:

• Konstrukcija in izvedba projekta inštalacije in razsvetljave v prostoru,
• merjenje moči, cosj in energije v trifaznem sistemu.

INFORMATIVNI CILJI

FORMATIVNI CILJI

SOCIALIZACIJSKI CILJI

POSEBNOSTI V IZVEDBI

Splošni pojmi o električnih inštalacijah

• Analizira namen in delitev električnih inštalacij.

• Prepozna vrste električnih inštalacij v različnih okoljih.

Vrste in uporaba elektroinštalacijskih materialov:

• vodniki za električne inštalacije,
• spajanje vodnikov,
• razvodnice,
• inštalacijske cevi,
• pribor za vodnike in cevi,
• vtično-spojne naprave,
• izvajanje inštalacij.

• Pozna vrste, uporabo in označevanje vodnikov;
• pozna vrste in uporabo elementov za spajanje in priključevanje vodnikov;
• prepozna različne vrste razvodnic in njihovo uporabo;
• pozna namen, vrste in uporabo inštalacijskih cevi;
• opiše namen vtično-spojnih naprav in pozna značilnosti le–teh v zgradbah in industriji;
• pozna pravila za polaganja vodnikov in cevi.

• Prepoznava sistem razvrščanja in tipizacije elektroinštalacijskih materialov;
• analizira prednosti in slabosti električnih inštalacij v izvedbah z različnimi materiali;
• primerja šolsko znanje z opazovanjem in rešitvami v okolju.

Ogled filma o izvajanju električnih inštalacij.

Vaja:

• Kontrola kakovosti spojev vodnikov - predstavitev termovizije.

Varovanje električnih vodnikov in porabnikov:

• namen varovanja in elementi za varovanje,
• taljive varovalke,
• inštalacijski odklopniki,
• zaščitna stikala in odklopniki,
• bimetalni rele,
• varovanje električnih inštalacij.

• Zna razložiti fizikalni pomen varovanja električnih vodnikov in porabnikov;
• pozna tipe in značilnosti taljivih varovalk ter njihovo uporabo;
• primerja taljive karakteristike D, D0 in NV taljivih, varovalk ter področja uporabe;
• analizira delovanje, zgradbo, značilnosti, vrste in uporabo inštalacijskih odklopnikov;
• spozna tokovni omejevalec (limitator);
• analizira zgradbo, delovanje in uporabo zaščitnih stikal in odklopnikov ter razume razliko med njimi;
• pozna zgradbo, delovanje in uporabo bimetalnega releja;
• razume pojem selektivnosti varovanja in zna razložiti, kako to dosežemo;
• ve, v katerih primerih moramo tokokrog varovati, kje ne in kje varovanja ne smemo izvesti.

• Zaveda se nevarnosti pri uporabi el. toka v električnih inštalacijah;
• sprejema odgovornosti za strokovne rešitve na področju električnih inštalacij;
• spremlja novosti in trende pri izbiri zaščitnih elementov;
• spoznava in upošteva zakonsko regulativo, ki določa uporabo posameznih vrst zaščit.

Prikaz vzorcev različnih elektroinštalacijskih materialov.

Vaja:

• Kontrola delovanja bimetalnega releja.

Priklopi električnih porabnikov:

• grafični simboli stikalnih naprav in električnih porabnikov,
• uporabniške kategorije in stopnje, zaščite električne opreme,
• vezja za razsvetljavo,
• klicne naprave,
• ročna stikala,
• elementi daljinskega krmiljenja,
• priklopi AM,
• priklopi termičnih naprav.

• Zna uporabiti simbole za označevanje stikalnih naprav in porabnikov v enopolnih in izvedbenih shemah po standardih;
• zna izbrati stikalni aparat glede na vrsto bremena in način obratovanja;
• zna narisati enopolne in izvedbene sheme različnih vezij za razsvetljavo, navesti uporabo le-teh;
• zna razložiti posebnosti razsvetljave stopnišč;
• razume namen, uporabo in vrste klicnih naprav;
• razloži namen, uporabo in vrste ročnih stikal;
• analizira namen, uporabo elementov daljinskega krmiljenja, kot so: tipkala, kontaktorji, releji, signalne naprave, mejna stikala, elektronska tipala, merilniki neelektričnih veličin, programibilna stikala;
• pojasni izvedbe priklopov 1f AM in nariše priključne sheme;
• analizira izvedbe priklopov 3f AM in nariše priključne sheme;
• pozna problematikoin zahteve pri priklopih termičnih naprav.

• Spoznava in sprejema princip učenja in razvoja delovnih navad za uspešno in strokovno izvajanje odgovornih nalog;
• razvija natančnost opazovanja za uspešnejše prepoznavanje elementov na področju priklopov električnih porabnikov;
• razvija odnos do skupinskega dela, odgovornost in solidarnost - pomoč med sošolci;
• zna primerjati pridobljena znanja v realnem okolju z opazovanjem;
• razvija motivacijo za samoizobra- ževanje.

Vaje:

• Risanje vezij za razsvetljavo.
• Uporaba računalnika pri izdelavi električnih shem (WS - CAD, Visio),
• izvedba vezja s programirljivimi releji (Easy, Logo, …),
• uporaba merilnega centra za meritve v sistemu, analiza dogajanja v omrežju, povezava s PC.

Osnovni pojmi varne uporabe električne energije:

• sistemi nizkonapetostnih omrežij glede na način ozemljevanja,
• delovanje električnega toka na človekovo telo,
• impedanca človeškega telesa,
• najpogostejši viri nevarnosti električnega toka,
• napetostna območja električnih inštalacij in meje nevarne napetosti dotika,
• ozemljitve in ozemljila,
• ozemljitveni vodi,
• zaščitni vodniki,
• izenačitev potencialov.

• zna narisati, razložiti in navesti uporabo TT, TN in IT sistemov;
• pozna učinke električnega toka na človeško telo;
• razume odvisnost impedance človeškega telesa od okolice in zna oceniti njeno vrednost;
• pozna najpogostejše vire nevarnosti električnega toka: neposredni dotik, posredni dotik, napetost koraka in dotika;
• pozna delitev električnih inštalacij na območja in razume meje nevarne napetosti dotika v različnih razmerah;
• pozna namen in vrste ozemljitev (zna navesti primere) in razume pojem ozemljila;
• zna opisati in dimenzionirati najpogosteje uporabljena ozemljila in pozna njihovo uporabo;
• pozna namen in uporabo ozemljitvenih vodov in zaščitnih vodnikov ter zna določiti njihov prerez;
• razume namen izenačitve potencialov ter vrste in pogoje za izvedbo.

• Zaveda se nevarnosti učinkov električnega toka na človeško telo;
• razvija občutek za varnost pri delu na področju električnih inštalacij;
• sprejema principe uporabe in namen ozemljil v električnih inštalacijah;
• sprejema princip permanentnega izobraževanja kot življenjsko nujo.

Vaja:

• Izračun ozemljila,
• kontrola neprekinjenosti zaščitnih vodnikov,
• preskus dodatnega izenačenja potencialov,
• merjenje ozemljitvene upornosti,
• merjenje specifične upornosti tal.

Zaščita pred električnim udarom in pri njem:

• zaščitna tokovna stikala,
• zaščita pred neposrednim dotikom,
• zaščita pri posrednem dotiku,
• istočasna zaščita pred neposrednim in posrednim dotikom,
• kontrola zaščite pred električnim udarom,
• delitev električnih naprav glede na zaščito pred električnim udarom.

• Pozna sestavo, delovanje, namen, uporabo in vrste zaščitnih tokovnih stikal (RCD);
• razume pojem neposredni dotik in pozna vrste zaščit pred njim;
• razume pojem posredni dotik in pozna vrste zaščit pri njem;
• zna narisati, razložiti in navesti pogoje za zaščito v posameznem razdelilnem sistemu;
• seznani se s sistemi za istočasno zaščito SELV in PELV;
• pozna namen in vrste kontrole zaščite pred električnim udarom (pregledi, meritve in preizkusi);
• zna razdeliti naprave glede na zaščito pred električnim udarom.

• Zaveda se nevarnosti posrednega in neposrednega dotika z deli pod napetostjo;
• prepoznava simbole električnih naprav, ki označujejo stopnjo in vrsto zaščite;
• zaveda se specifičnih zahtev na različnih področjih glede električne zaščite,
• zna povezovati znanja s področja zaščite z ostalimi strokovnoteoretičnimi predmeti,
• zaveda se pomena meritev na električnih inštalacijah za zagotavljanje varne uporabe učinkov električnega toka.

Vaje:

• Kontrola delovanja RCD stikala,
• kontrola zaščite pri posrednem dotiku v TN sistemu,
• kontrola zaščite pri posrednem dotiku v TT sistemu,
• merjenje impedance (upornosti) kratkostične zanke,
• merjenje na NN električnih inštalacijah (z univerzalnim namenskim instrumentom):
• neprekinjenosti zaščitnega vodnika,
• izolacijske in ozemljitvene upornost.

Sistem zaščite pred delovanjem strele:

• zunanji sistem zaščite,
• notranji sistem zaščite.

• Pozna vzroke in posledice udara strele;
• pozna elemente za zaščito pred udarom strele;
• zna razložiti princip delovanja sistema zunanje in notranje zaščite;
• pozna elemente za zaščito električnih naprav in razume njihovo delovanje.

• Razvija notranjo motivacijo za spremljanje informacij in za izobraževanje za zaščito pred škodljivimi učinki močnih električnih in magnetnih polj;
• se zaveda uporabnosti povezanih znanj za praktično delo.

• Demonstracija delovanja odvodnika prenapetosti.

Dijak

Dijak

Izvedbe elektroenergetskih inštalacij:

• priključek na zunanje omrežje,
• stikalni bloki,
• inštalacije v stanovanjskih zgradbah,
• inštalacije v kopalnicah,
• inštalacije v poslovnih prostorih,
• inštalacije v industriji,
• inštalacije v objektih s specifičnimi pogoji,
• inštalacije na gradbiščih,
• inštalacije v kmetijstvu,
• inštalacije v požarno ogroženih prostorih,
• inštalacije v eksplozijsko ogroženih prostorih,
• telekomunikacijske inštalacije,
• inteligentne inštalacije.

• Spozna možnosti in značilnosti priključkov inštalacije na zunanje električno omrežje;
• razume vlogo in delitev razdelilnikov ter pozna značilnosti razdelilnikov za razne objekte;
• zna določiti izvedbo inštalacije glede na vrsto gradnje in pozna značilnosti inštalacij v stanovanjskih zgradbah;
• pozna razdelitev kopalnice na cone in izvedbo električnih inštalacij v njih;
• pozna značilnosti in posebnosti električnih inštalacij v poslovnih prostorih;
• pozna značilnosti in posebnosti električnih inštalacij v industriji;
• pozna značilnosti in posebnosti električnih inštalacij v objektih s specifičnimi pogoji;
• pozna značilnosti in posebnosti električnih inštalacij na gradbiščih;
• pozna značilnosti in posebnosti električnih inštalacij v kmetijstvu;
• pozna značilnosti in posebnosti električnih inštalacij v požarno ogroženih prostorih;
• pozna značilnosti in posebnosti električnih inštalacij v eksplozijsko nevarnih prostorih;
• pozna značilnosti in posebnosti telekomunikacijskih inštalacij;
• spozna osnovne značilnosti inteligentnih inštalacij.

• Razvija sposobnost opazovanja različnih prostorov, ki zahtevajo različne izvedbe električnih inštalacij;
• pridobiva sposobnost opazovanja in prepoznavanja različnih izvedb inštalacij;
• spoznava načine in kriterije za izbiro sodobnih elektroinštalacijskih materialov in zaščite, ki jih določa veljavna tehnična regulativa;
• zaveda se pomena varnosti, funkcionalnosti in ekonomičnosti električne inštalacije.

Ogled izvedbe inštalacije v praksi ali ogled filma.

Demonstracija iz poglavja EIB inštalacij.

Vaja:

• Risanje shem inštalacij s programom WSCAD ali Visio.

Dimenzioniranje vodnikov za notranje inštalacije:

• termično dimenzioniranje,
• električno dimenzioniranje,
• mehansko dimenzioniranje,
• dimenzioniranje glede na gospodarnost.

• Razume namen določanja prereza vodnikov;
• zna določiti prerez vodnika glede na dopustno segrevanje na podlagi upoštevanja kriterijev;
• zna določiti dopustni padec napetosti glede na porabnika,
• s pomočjo enačb zna določiti prerez vodnikov za različna bremena in za penjalni vod;
• zna določiti ustrezni varovalni element danemu tokokrogu;
• pozna pogoje mehanskega dimenzioniranja;
• spozna dimenzioniranje z vidika energijskih izgub.

• Navaja se na vztrajnost in sprotno delo,
• razvija računske spretnosti;
• zaveda se pomena teorije v praktičnih aplikacijah;
• pridobiva občutek o izračunanih vrednostih;
• nauči se uporabe elektrotehniških priročnikov in podatkov v prospektih proizvajalcev opreme.

Vaja:

• Uporaba računalniškega programa ELIN.

Svetlobni viri:

• svetloba in fotometrija,
• nastanek umetne svetlobe,
• žarnice z žarilno nitko,
• sijalke,
• vrste razsvetljave.

• Razume pojem svetlobe in njene značilnosti;
• pozna osnovne fotometrične veličine in njihove enote;
• razume pomen in uporabo svetlobnega izkoristka, izkoristka razsvetljave in diagrama svetilnosti;
• spozna fizikalno sliko nastanka svetlobe na osnovi termičnega in luminiscenčnega sevanja;
• pozna značilnosti, sestavo in uporabo žarnic z žarilno nitko: standardne, halogenske in ksenonske;
• pozna značilnosti, sestavo, vezalne sheme, delovanje in uporabo sijalk;
• pozna razlike med vrstami razsvetljave in uporabo le-teh.

• Spreminja odnos zaradi prehajanja od idealiziranih do realnih pogledov na svet stroke in nasploh;
• zaveda se razlike termičnega in luminiscenčnega učinka sevanja v različnih svetlobnih virih;
• pozna sodobne svetlobne vire in njihovo ekonomično uporabo;
• zaveda se ekološke problematike pri uporabi umetnih svetlobnih virov.

Ogled filma.

Opazovanje obravnavanih svetlobnih virov v vsakdanjem življenju.

Svetilke:

• svetilke,
• svetlobnotehnične karakteristike svetilk,
• svetilke za notranjo razsvetljavo,
• svetilke za zunanjo razsvetljavo,
• zaščita svetilk.

• Analizira svetlobnotehnične, mehanske in električne elemente svetilk ter njihov namen;
• pozna razdelitev svetilk po različnih kriterijih;
• spozna osnovne svetlobnotehnične karakteristike svetilk: porazdelitev svetlobnega toka, svetilnosti, svetlosti in izkoristek svetilk;
• analizira kriterije in navodila za izbiro svetilk za notranjo razsvetljavo;
• pozna kriterije in navodila za izbiro svetilk za zunanjo razsvetljavo;
• pozna električno in mehansko zaščito svetilk.

• Razvija sposobnost opazovanja in ustvarjalnega mišljenja v povezavi s sorodnimi učnimi vsebinami;
• osvaja tehniški jezik stroke;
• prepoznava svetilke z sodobno optiko, ki omogoča kvalitetno in ekonomično razsvetljavo;
• zna pridobivati podatke iz različnega prospektnega materiala in ostalih medijev proizvajalcev svetilk.

Opazovanje obravnavanih svetilk v vsakdanjem življenju.

Notranja in zunanja razsvetljava:

• faktorji kvalitete notranje razsvetljave,
• svetlobnotehnični izračun,
• zunanja razsvetljava.

• Razume pomen in zna pojasniti faktor kvalitete;
• računsko zna določiti število in tip svetilk za določen prostor;
• zna izmeriti osvetljenost v prostoru;
• zna določiti potreben prerez vodnikov;
• spozna osnovne pojme javne razsvetljave, smernice za izvedbo javne razsvetljave, osvetlitev predorov, prometnic, prehodov za pešce in skladiščnih površin.

• Sprejema nujnost kriterijev za ločevanje fotometričnih lastnosti svetilk za različna področja uporabe;
• pridobiva računske spretnosti;
• sprejema računalniška orodja – programe kot obvezno orodje za projektiranje razsvetljave.
• Pridobiva občutek o določenih izračunanih vrednostih;
• razvija solidarnost in samopomoč do sošolcev.

Vaje:

• Merjenje osvetljenosti,
• svetlobnotehnični izračun brez in z uporabo računalniškega programa.

Projektiranje električnih inštalacij:

• tehnična dokumentacija,
• vrste projektne dokumentacije,
• projektna naloga,
• tehnično poročilo,
• tehnični izračuni,
• predračun stroškov električnih inštalacij,
• risbe.

• Seznani se z vsebino tehnične dokumentacije;
• pozna vrste projektne dokumentacije: idejni projekt, projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, projekt za razpis, projekt za izvedbo, projekt izvedenih del, projekt etažnih lastnikov;
• pozna pomen vsebine projektne naloge;
• spozna obseg in vsebino tehničnega poročila;
• zna uporabiti znanja, pridobljena pri dimenzioniranju vodnikov, izbiri zaščitnih naprav in projektiranju razsvetljave;
• seznani se z ocenitvijo stroškov investicije;
• zna izdelati risbe za načrt električnih inštalacij: enopolne sheme, tokovne sheme, risbe tlorisnih površin.

• Spoznava pomen dokumentacije pri gradnji objektov;
• zaveda se prednosti risanja enočrtne (enopolne) sheme razvodnih tokokrogov električnih inštalacij;
• navaja se uporabljati tabele v elektrotehniškem priročniku;
• razvija spretnosti za artikuliranje svoje misli.

Vaja:

• Izdelava načrta električnih inštalacij za enostavni objekt s pomočjo programa WS – CAD ali Visio.