INFORMATIVNI CILJI

FORMATIVNI CILJI

SOCIALIZACIJSKI CILJI

POSEBNOSTI V IZVEDBI

Dijak

Dijak

Merjenje enosmernih in izmeničnih veličin:

• merjenje napetosti,
• merjenje toka,
• posredno merjenje toka,
• merjenje z osciloskopom.

• Razlikuje med efektivno, srednjo in maksimalno vrednostjo električnih veličin;
• zna izmeriti enosmerno in izmenično napetost z analognim in digitalnim instrumentom;
• zna izmeriti enosmerni in izmenični tok z analognim in digitalnim instrumentom;
• zna izmeriti tok preko padca napetosti na znanem uporu;
• zna z osciloskopom izmeriti različne oblike napetost in toka.

• Spoznava in se zaveda nevarnosti pri delu pod napetostjo;
• sprejema in analizira organizacijo dela v laboratoriju;
• spoznava način dela v strokovnem delovnem okolju in širši družbi.

Vaja:

• merjenje napetosti;
• merjenje toka;
• merjenje toka preko padca napetosti.

Merjenje upornosti:

• direktno merjenje upornosti,
• merjenje upornosti z merjenjem napetosti in toka (U-I metoda),
• primerjalne metode,
• mostične metode.

• Ve, od česa je odvisna upornost in jo zna izmeriti z ohmmetrom;
• zna izmeriti majhne in velike upornosti preko merjenja napetosti in toka;
• zna izmeriti majhne in velike upornosti z napetostno in tokovno primerjalno metodo;
• zna izmeriti majhne in velike upornosti s Thomsonovim in Wheatsonovim mostičem.

• Razvija kooperativni odnos do sodelavcev;
• spoznava pomembnost dobre priprave za samostojno delo ali delo v skupini.

Vaja:

• merjenje upornosti po UI metodi;
• merjenje upornosti z nap. in tok. primerjalno metodo;
• merjenje z laboratorijskima mostičema in sestavljenim mostičem.

Merilni transformatorji:

• napetostni merilni transformator,
• tokovni merilni transformator.

• Pozna vrsto in uporabo merilnih transformatorjev;
• zna z napetostnikom izmeriti napetost;
• pozna razliko med tokovnikom za meritve in tokovnikom za zaščito;
• zna s tokovnikom izmeriti tok;
• ve, kako delujejo tokovne klešče in zna z njimi izmeriti električni tok.

• Razvija spretnosti za delo z merilnimi instrumenti;
• pridobiva pravilen odnos do merilnih instrumentov in merjencev v laboratoriju.

Vaja:

• merjenje napetosti z napetostnikom;
• merjenje toka s tokovnikom (če je na voljo na šoli);
• merjenje toka s tokovnimi kleščami.

Merjenje enosmerne moči:

• merjenje moči z merjenjem napetosti in toka (U-I metoda),
• merjenje moči z watmetrom.

• Zna uporabljati elektrodinamični watmeter;
• zna izmeriti moč porabnika (z majhno in veliko upornostjo) preko merjenja napetosti in toka (U-I metoda);
• zna z watmetrom izmeriti moč porabnika (z majhno in veliko upornostjo).

• Povezuje znanja s področja merjenja in avtomatike z ostalimi področji.

Vaja:

• merjenje moči po U-I metodi;
• merjenje moči z različnimi watmetri.

Merjenje izmenične moči:

• merjenje moči v enofaznih izmeničnih sistemih,
• merjenje navidezne moči,
• merjenje delovne moči,
• merjenje jalove moči,
• merjenje moči v trifaznih izmeničnih sistemih,
• merjenje delovne moči,
• merjenje jalove moči,
• računanje navidezne moči.

• Razlikuje navidezno, delovno in jalovo moč v enofaznih izmeničnih sistemih;
• zna izmeriti navidezno moč preko merjenja napetosti in toka (U-I metoda);
• zna izmeriti delovno moč z watmetrom (direktno, polindirektno, indirektno);
• zna izmeriti jalovo moč z varmetrom; pozna direktno, polindirektno in indirektno metodo;
• zna izmeriti delovno moč v štirivodnih in trivodnih sistemih (direktno, polindir., indirektno), (simetrična, nesimetrična obremenitev); razume Aronovo vezavo;
• zna določiti navidezno moč v trifaznih sistemih;
• zna izmeriti jalovo moč v štirivodnih in trivodnih (umetna nevtralna točka) sistemih z varmetri in watmetri (simetrična, nesimetrična obremenitev);
• pozna direktno, polindirektno in indirektno metodo.

• Razvija pozitiven odnos do racionalne rabe električne energije.

Vaja:

• merjenje navidezne moči po UI metodi;
• merjenje delovne moči z watmetrom;
• merjenje jalove moči z varmetrom;
• merjenje delovne moči z različnimi metodami (Aronova vezava);
• merjenje jalove moči z različnimi metodami.

Merjenje delovne energije:

• merjenje delovne energije v enofaznem sistemu,
• merjenje delovne energije v trifaznem sistemu.

• Pojasni razliko med navidezno, delovno in jalovo energijo;
• pozna sestavne dele in delovanje enofaznega indukcijskega števca delovne energije;
• zna zvezati števec delovne energije (direktno, polindirektno, indirektno);
• pozna sestavne dele in delovanje trifaznega indukcijsk. števca s tremi in z dvema merilnima sistemoma;
• zna zvezati trifazni števec delovne energije.

• Spreminja odnos do ekološke obremenitve okolja zaradi pretirane ali neracionalne rabe energije.

Vaja:

• merjenje delovne energije v enofaznem sistemu;
• kontrola števca z watmetrom in uro;
• merjenje delovne energije v trifaznem sistemu.

Merjenje jalove energije

• Zna razložiti delovanje števca jalove energije;
• zna zvezati števec jalove energije in izmeriti jalovo energijo.

• Razvija potrebo za aplikacijo znanja v praksi.

Vaja:

• merjenje jalove energije.

Posebne izvedbe števcev:

• dvotarifni števec delovne energije,
• elektronski števci moči,
• merilnik maksimuma.

• Zna razložiti delovanje in uporabo dvotarifnega števca;
• pozna elektronske števce moči, merilno garnituro delovne in jalove energije;
• pozna pomen in uporabo kazalnika maksimuma.

• Zaveda se uporabnosti znanj povezanih za praktično delo.

Vaja:

• merjenje z različnimi instrumenti (če so na voljo na šoli).

Meritve na električnih inštalacijah:

• merjenje izolacijske upornosti,
• merjenje ozemljitvene upornosti,
• določanje mesta zemeljskega stika,
• določanje mesta kratkega stika in prekinitve vodnika.

• Zna izmeriti izolacijsko upornost inštalacij;
• pozna metode in zna izmeriti ozemljitveno upornost;
• ve, zakaj je potrebna kompenzacija jalove energije;
• zna določiti ustrezno kapacitivnost za kompenzacijo jalove energije (enofazni in trifazni priključek);
• pozna tarifni sistem in pravilnik;
• zna razložiti razloge za optimizacijo porabe električne energije;
• pozna klasični način metode določanja mesta okvare v kablih;
• zna izbrati pravilno metodo in instrument za določitev mesta okvare.

• Spoznava smisel dobrega dokumentiranja merilnih protokolov in priloge komentarjev v zapisniku o meritvi.

Vaja:

• merjenje izolacijske upornosti inštalacij;
• merjenje ozemljitvene upornosti;
• merjenje upornosti kratkostične zanke;
• določanje mesta okvare v kablu.

Vzorci poškodovanih kablov.

INFORMATIVNI CILJI

FORMATIVNI CILJI

SOCIALIZACIJSKI CILJI

POSEBNOSTI V IZVEDBI

Dijak

Trendi na področju električnih meritev:

• različni analizatorji,
• računalniško podprte merilne naprave.

• Spozna novejše merilnike električnih veličin (analizatorji moči, kakovosti električne energije in višjih harmonikov);
• spozna računalniško podprte merilne naprave.

Vaja:

• merjenje z raznimi analizatorji;
• merjenje s programskim paketom.

Merjenje procesnih veličin:

• merilni pretvorniki.

• Spozna principe merjenja temperature, pretokov, višinskih razlik, vrtljajev;
• spozna nekaj merilnih pretvornikov.

• Spozna pomembnost dobre priprave za samostojno delo ali delo v skupini.

Vaja:

• merjenje procesnih veličin;
• uporaba merilnega pretvornika.

• osnovne definicije,
• osnovna področja,
• informacije in signali.

• Zna razložiti pojma avtomatika in avtomatizacija;
• pozna področja tehnike, ki so vključena v avtomatiko;
• zna razložiti pojma informacije in signala;
• razlikuje vrste signalov;
• pozna načine prenosa informacij.

• Spozna pomen in prednosti avtomatizacije industrije.

Krmilna tehnika:

• osnovne definicije,
• električna krmilja,
• hidravlična krmilja,
• pnevmatska krmilja.

• Zna razložiti blokovno shemo krmilja;
• pozna področja avtomatike, ki jih rešuje krmilna tehnika;
• pozna prednosti in slabosti električnih, hidravličnih in pnevmatskih krmilij;
• za določen krmilni problem zna izbrati ustrezen tip krmilja.

• Spozna pomen sprotnega učenja in delovnih navad.

Ogled primerov različnih vrst krmilij.

Digitalna krmilja:

• načrtovanje logičnih krmilij,
• načrtovanje koračnih krmilij,
• programirljivi releji,
• krmilniki,
• programiranje programirljivih relejev in krmilnikov.

• Zna osnovne in sestavljene logične funkcije;
• pozna zapis logične funkcije z mintermom (PDN oblika) in makstermom (PKN oblika);
• zna narediti sintezo in analizo logičnih vezij;
• zna minimizirati logična vezja
• zna uporabiti postopke za načrtovanje logičnih krmilij (algoritem, tabela,okrajšava, funkcija);
• zna uporabiti koračno verigo za načrtovanje koračnih krmilij;
• zna izbrati ustrezno tehnologijo za izvedbo logičnega in koračnega krmilja ter podati rezultate v ustrezni obliki (krmilni načrt, funkcijski načrt, …);
• zna analizirati prednosti krmilij s prostim programiranjem pred trajno ožičenimi krmilji;
• pozna krmilnike različnih izvedb in proizvajalcev;
• zna programirati programirljive releje in krmilnike za realne praktične primere.

• Spozna prednosti uporabe avtomatizacije glede racionalne porabe energije;
• razvija pozitiven odnos do racionalne rabe električne energije;
• razvija motivacijo za spremljanje informacij in za izobraževanje s področja avtomatike;
• spoznava nujnost razširjanja znanja za izvajanje aplikacij v praksi.

Vaja:

• načrtovanje logičnih krmilij s programom EWB;
• reševanje enostavnih primerov s programirljivimi releji;
• reševanje življenjskih primerov logičnih krmilij s krmilniki;
• reševanje življenjskih primerov koračnih krmilij s krmilniki.

Možnost izdelave samostojne seminarske naloge v okviru četrte izpitne enote pri poklicni maturi.

Regulacijska tehnika:

• osnovni pojmi regulacijske tehnike,
• prehodne funkcije in frekvenčni odzivi,
• nezvezni regulatorji,
• zvezni regulatorji,
• digitalni regulatorji,
• izbira ustreznega regulatorja,
• nastavljanje značilnih parametrov regulatorjev,
• krmilnik v vlogi regulatorja,
• izvršilni regulacijski sistemi.

• Zna pojasniti osnovne pojme regulacijske tehnike in osnovne regulatorje;
• zna razložiti prehodne funkcije in frekvenčne odzive regulatorjev;
• pozna delovanje in uporabo nezveznih, zveznih in digitalnih regulatorjev, kriterije izbire ustreznega regulatorja;
• spozna kriterije za nastavljanje parametrov regulatorjev;
• spozna pogone izvršilnih členov, krmiljenje koračnih motorjev, krmiljene zagone AC motorjev;
• zna opisati delovanje frekvenčnih pretvornikov;
• se seznani s Fuzzy (mehko) logiko.

• Spozna prednosti uporabe regulacije glede racionalne porabe energije;
• razvija potrebo za aplikacijo znanja v praksi;
• zaveda se uporabnosti znanj povezanih za praktično delo;
• spozna pomen avtomatizacije v proizvodnih procesih in na področjih prenosa, razdeljevanja in varčevanja električne energije.

Vaja:

• merjenje odzivov ter lastnosti členov in regulatorjev z vezij iz eksperimentalnih plošč;
• simulacija členov in regulatorjev s programom EWB;
• merjenje prehodne funkcije;
• merjenje frekvenčnega odziva;
• regulacija z digitalnim regulatorjem;
• regulacija vrtljajev ASM s frekvenčnim pretvornikom;
• regulacija z zveznim in nezveznim regulatorjem.

Sistemi za upravljanje, nadzor in vizualizacijo procesov:

• vrste sistemov,
• uporaba sistemov v praksi,
• uporaba avtomatike v energetiki.

• Spozna vrste sistemov;
• zna presoditi namen uporabe sistemov na področju merjenja in avtomatike;
• spozna način reševanja praktičnega primera;
• pozna področja avtomatizacije v energetiki pri proizvodnji, prenosu, razdeljevanju in varčevanju električne energije.

• Spozna pomen avtomatizacije v proizvodnih procesih in na področjih prenosa, razdeljevanja in varčevanja električne energije.

Vaja:

• merjenje in upravljanje procesa s programskim paketom (če je na voljo na šoli);
• merjenje z digitalnim instrumentom, ki omogoča povezavo z računalnikom.