INFORMATIVNI CILJI

FORMATIVNI CILJI

SOCIALIZACIJSKI CILJI

POSEBNOSTI V IZVEDBI

Dijak

Dijak

Uvod v programske jezike:

programski jezik,

prevajalnik, tolmač, povezovalnik, razhroščevalnik,

sintaksa in semantika jezika

IDE okolja.

• Opiše pojem programskega jezika in programa;
• našteje in opredeli vrste programskih jezikov;
• določi vlogo prevajalnika in tolmača;
• razloži postopek prevajanja in tolmačenja;
• spozna in nauči se uporabljati programski paket za pisanje, prevajanje, popravljanje in dokumentiranje programov;
• pridobi spretnosti za uporabo grafičnega okolja programskega paketa;
• uporabi urejevalnik, prevajalnik, razhroščevalnik, povezovalnik in pomoč.

• Razvija občutek za vrednotenje programskih jezikov;
• primerja programske jezike med seboj in ugotavlja razlike;
• primerja prevajalnik in tolmač ter ovrednoti primernost izbire pri danem problemu;
• spremlja razvoj programskih jezikov.

• Glede na izkušnje z uporabo računalnika razlikuje in razdeli vrste problemov, ki jih le-ta rešuje.
• Našteje programske jezike, ki jih pozna in jim določi glavne značilnosti.
• Uporabi programski paket za pisanje, popravljaje, prevajanje, povezovanje programa.

ALGORITEM:

zapis algoritma,

gradniki algoritmov,

lastnosti algoritma.

• Formulira pojem algoritma in našteje obvezne in želene lastnosti algoritma;
• predstavi različne načine podajanja algoritma;
• našteje osnovne elemente algoritma;
• opiše osnovno zgradbo algoritma.

• Razvija sposobnost algoritmičnega reševanja problemov;
• zapisuje algoritme z diagrami poteka;
• primerja kakovost reševanja problemov brez in s pomočjo računalnika.

• Poišče enostavne primere strukturiranih problemov v okolju.
• S pomočjo diagrama poteka napiše rešitev za izbrani problem.
• Dokaže ustreznost napisane rešitve.

PROGRAMIRANJE:

program,

spremenljivka, konstanta,

podatkovni tip,

prireditev,

aritmetične, logične in bitne operacije,

krmilni stavki,

zanke,

podprogrami,

argumenti podprogramov,

tabelarični tipi,

nizi znakov.

• Razloži strukturo programa;
• loči med enostavnimi in sestavljenimi tipi;
• deklarira spremenljivke in konstante enostavnih podatkovnih tipov;
• inicializira spremenljivke;
• uporabi prireditveni stavek:
• našteje aritmetične, logične in bitne operatorje in jih razvrsti po prioriteti;
• spozna vhodne in izhodne operacije in jih uporabi pri reševanju problemov;
• oblikuje izpis podatkov;
• našteje krmilne stavke in jih uporabi pri reševanju problemov;
• navede vrste zank;
• razvrsti zanke glede na značilnosti delovanja;
• oceni primernost izbire določene zanke pri posameznem primeru;
• formulira strukturo podprograma;
• našteje vrste podprogramov in določi njihove glavne značilnosti;
• opiše možnosti za prenos parametrov;
• prepozna potrebo po uporabi sestavljenih podatkovnih tipov;
• definira in uporabi lastne podatkovne tipe;
• navede podprograme za delo z nizi znakov;
• napiše postopke za izvedbo osnovnih operacij na tabelaričnih podatkih.

• Razmisli o vrstah in obliki podatkov, ki jih obdeluje računalnik;
• primerja in vrednoti zaloge vrednosti;
• usklajuje izbiro operacije z ustreznim podatkovnim tipom;
• odloča se za izbiro ustrezne zanke pri reševanju problemov;
• primerja kvaliteto in hitrost izvajanja programa;
• dokazuje pomen razčlembe programa na manjše module;
• utrjuje logiko reševanja problemov in pisanja programov;
• argumentira prednosti tehnike 'deli in vladaj'.

• Spozna konstrukte programa.
• Vsebino programa, napisanega v umetnem jeziku interpretira v naravnem jeziku.
• Napiše sled izvajanja programa.
• Zagovarja oziroma kritizira uporabo določenih ukazov.
• Naloge, rešene v poglavju algoritmov, implementira v programskem jeziku, jih prevede, popravi in izvede.

INFORMATIVNI CILJI

FORMATIVNI CILJI

SOCIALIZACIJSKI CILJI

POSEBNOSTI V IZVEDBI

SESTAVLJENI TIPI PODATKOV.

zapisi,

gnezdeni zapisi,

zapisi z možnostjo izrabe le nekaterih delov zapisov, (record - case oziroma union),

tabele bitov/množice,

tabele zapisov in zapisi tabel.

• Prepozna sestavljene podatkovne strukture;
• razstavi sestavljene podatkovne strukture na osnovne prvine;
• iz osnovnih prvin zna sestaviti in deklarirati sestavljene nehomogene tipe podatkov;
• nauči se uporabljati sestavljene nehomogene podatkovne tipe;
• spozna uporabnost hierarhične sestave podatkovnega tipa;
• z izbiro ustreznega podatkovnega tipa se nauči varčevati s pomnilniškim prostorom;
• zna deklarirati in uporabljati poljubne kombinacije sestavljenih podatkovnih tipov;
• za podano problemsko nalogo poišče, deklarira, izpelje in argumentira izbrano podatkovno strukturo.

• Razvija sistematičnost pri povezovanju enostavnih podatkovnih struktur v kompleksnejše;
• razvija občutek za varčevanje s pomnilniškim prostorom;
• z reševanjem nalog razvija delovne navade in se navaja na uporabo različnih oblik literature in gradiv;
• razvija sodelovanje s sošolci za skupni nastop pri reševanju problemskih nalog.

• V svojem okolju poišče primere sestavljenih podatkov.
• Za izbrani primer predlaga in deklarira ustrezno podatkovno strukturo.
• Oceni porabo pomnilnika za določeno podatkovno strukturo.
• Deklarira in uporablja poljubne kombinacije sestavljenih podatkovnih struktur.

TESTIRANJE IN DOKUMENTIRANJE:

navodila za inštalacijo programa,

navodila za uporabo programa,

opis podatkovnih struktur,

opis modulov in podprogramov,

testni podatki.

• Spozna pomen in načine testiranja programskega izdelka;
• za podano programsko rešitev zbere ustrezne testne podatke;
• nauči se izdelovati načrt za testiranje programskega izdelka;
• predstavi način in potek testiranja programske opreme;
• sestavi obrazec, na katerem dobi opombe (obvestila) o nepravilnosti v delovanju programa;
• napiše popolno programsko dokumentacijo.
• Sprejema in obravnava poročila testnih uporabnikov;
• pretehta in razvrsti pripombe in se odloča o ukrepih.

• Navaja se na skupinsko preverjanje programske rešitve in na sodelovanje pri odpravljanju napak;
• navaja se na uporabo standardnih obrazcev;
• spoštljivo sprejema pripombe in upošteva mnenje testnih uporabnikov.

• Za podano aplikacijo napiše programsko dokumentacijo.
• Za podano programsko rešitev se sestavi skupina dijakov, ki poišče oziroma sestavi smiselne testne podatke in načrt testiranja aplikacije. Vsak posameznik opravi del preverjanja rešitve in izpolni obrazec pripomb. Na osnovi pridobljenih ocen/mnenj in tehnične dokumentacije dijaki vpišejo potrebne popravke v aplikacijo.

VIZUALNO PROGRAMIRANJE:

okolje za razvoj okenskih aplikacij,

komponente,lastnosti komponent,

dogodki,

obravnava dogodkov na tipkovnici,

obravnava dogodkov, ki si sproža miška,

obravnava dogodkov, ki jih sproža ura,

gumbi,

meniji,

vnosna polja,

sporočila,

izjeme in obravnava izjem,

delo s tekstovnimi datotekami,

enodokumentne in večdokumentne aplikacije,

izpis podatkov,

osnove računalniške grafike,

dinamična rezervacija pomnilnika,

sistem interaktivne pomoči (help).

• Spozna sodobno orodje za razvoj okenskih aplikacij;
• zna opredeliti sestavo okenskega programa: obrazce in gradnike;
• s pomočjo nadzornika nastavi lastnosti gradnikov;
• pregleda in razvrsti uporabniške vmesnike glede na namen in uporabnost;
• izdela uporabniški vmesnik;
• predstavi vmesnik in argumentira izbor komponent;
• navede osnovne lastnosti vidnih predmetov (položaj, razsežnost, vidnost, dostopnost, dejavnost predmeta, vidna ploskev predmeta);
• izdela in uporabi obrazec (videz obrazca, tip obrazca, dogodki obrazca);
• razlikuje med gumbi in stikali, spozna zvrsti stikal;
• obravnava dogodke, ki jih sproži miška;
• obravnava dogodke, ki jih sproži tipkovnica;
• obravnava dogodke, ki jih sproži ura;
• izdela enostavne in sestavljene menije;
• imenuje načine za prikazovanje sporočil;
• nauči se uporabljati predmete za delo z besedilom (vnosno polje, besedilo v vrsticah, besedilo v vrsticah in stolpcih);
• nauči se uporabljati vgrajene podprograme za konvertiranje znakovnih podatkov v numerične in obratno.
• demonstrira uporabo standardnih pogovornih oken.
• izdela lastna pogovorna okna.
• v aplikaciji uporabi gradnik za delo s tiskalnikom.
• prepozna problem programskih izjem, jih razvrsti in ustrezno obravnava.
• opredeli posebnosti večdokumentnih aplikacij.
• zgradi zaslonsko pomoč in jo poveže z lastno aplikacijo.
• razlikuje načine risanja in slikanja po vidni ploskvi gradnika.
• predstavi postopek izdelave računalniške animacije.
• dinamično rezervira in sprosti pomnilnik.
• razloži vzroke za težave pri dinamični rezervaciji pomnilnika. Dokaže pomen pravilne obravnave tovrstnih težav.

• Navaja se na sistematičnost pri reševanju problemov;
• navaja se na delo v skupini;
• pridobiva izkušnje na področju komuniciranja znotraj delovne skupine;
• razvija izkušnje na področju komuniciranja z uporabniki, ki naročajo aplikacijo;
• navaja se na upoštevanje standardov, ki veljajo za obliko uporabniškega vmesnika;
• tehta ustreznost programske rešitve;
• navaja se na pravilno izbiro barv za prikaz podatkov;
• pridobiva občutek za strokovno rokovanje z RAD orodjem;
• oblikuje kriterije za strokovno in estetsko vrednotenje oblikovanega izdelka;
• razvija spretnosti in inovativnost pri reševanju problemov sestave modulov v uporabni izdelek.
• Razvija sposobnost iskanja, urejanja in vrednotenja informacij.

• UUporabi sodobno orodje za izdelavo aplikacij in spozna kompleksnost in možnosti RAD orodja.
• Za podani problem pripravi načrt, v katerem opredeli sestavine in funkcije enodokumentne okenske aplikacije, realizira posamezne sestavine in jih poveže v celoto, preveri rešitev in napiše dokumentacijo. Za aplikacijo napiše še interaktivno pomoč in jo poveže z aplikacijo. Izdelek predstavi v oddelku.
• Za podani problem pripravi načrt, v katerem opredeli sestavine in funkcije večdokumentne okenske aplikacije, realizira posamezne sestavine in jih poveže v celoto, preveri rešitev in napiše dokumentacijo. Za aplikacijo napiše še interaktivno pomoč in jo poveže z aplikacijo. Izdelek predstavi v oddelku. Pri tem dijak praviloma uporablja le standardne komponente RAD orodja.
• RRešuje enostavne primere iz okolja.

RAZVRŠČANJE PODAKTOV:

razvrščanje z izbiranjem,

razvrščanje z vstavljanjem,

razvrščanje s premenami,

shellsort,

quicksort,

kompleksnost algoritma, primerjava in ocenjevanje kompleksnosti algoritma.

• Opredeli postopek razvrščanja z izbiranjem in napiše algoritem za razvrščanje z izbiranjem;
• opredeli postopek razvrščanja z vstavljanjem in napiše algoritem za razvrščanje z vstavljanjem;
• opredeli postopek razvrščanja s premenami in napiše algoritem za razvrščanje s premenami;
• oceni izboljšane postopke sortirnih algoritmov: shellsort in quicksort;
• razume pomen kompleksnosti algoritma in oceni kompleksnost posameznega algoritma za razvrščanje podatkov.

• Opazuje kompleksnost algoritmov za razvrščanje;
• zaznava vpliv časovne in prostorske kompleksnosti algoritma pri veliki količini podatkov;
• navaja se na ocenjevanje (vrednotenje) različnih rešitev nekega problema.

• Z vizualnim orodjem napiše aplikacijo, ki demonstrira posamezne postopke razvrščanja podatkov. Pripravi testne podatke, opravi testiranje in napiše programsko dokumentacijo.

ISKANJE PODATKOV:

zaporedno iskanje,

binarno iskanje.

• Opredeli postopek zaporednega iskanja in oceni njegovo kompleksnost;
• opredeli postopek binarnega iskanja in oceni njegovo kompleksnost;
• napiše program za demonstracijo primerjave med zaporednim in binarnim iskanjem.

• Utrjuje spoznanje o pomenu sistematičnosti in natančnosti pri reševanju problemov;
• razvije občutek za pomen pravilne izbire iskalne metode.

• Za podani problem izbere najustreznejši način iskanja podatkov in ga z vizualnim orodjem realizira. Pripravi testne podatke, opravi testiranje in napiše programsko dokumentacijo

INFORMATIVNI CILJI

FORMATIVNI CILJI

SOCIALIZACIJSKI CILJI

POSEBNOSTI V IZVEDBI

BINARNE DATOTEKE:

struktura in deklaracija binarne datoteke,

dodajanje podatkov v binarno datoteko,

iskanje podatkov,

spreminjanje podatkov,

brisanje podatkov,

razvrščanje podatkov.

• Opredeli strukturo binarne datoteke,
• loči med datotekami z zaporednim in direktnim dostopom;
• deklarira zapis binarne datoteke,
• razume vlogo datotečnega kazalca in ga zna prestavljati po datoteki,
• bere in zapisuje podatke binarne datoteke;
• uporablja vgrajene podprograme za delo z datotekami;
• raztolmači postopek brisanja podatkov iz datoteke;
• našteje algoritme za razvrščanje podatkov v datotekah;
• vrednoti uporabnost algoritmov razvrščanja podatkov glede na problemsko področje.

• Analizira okolje in prepoznava področja, ki potrebujejo računalniško podporo;
• prepoznava probleme prakse, ki zahtevajo uporabo binarnih datotek;
• predvidi pozitivne rezultate uporabe računalniške podpore;
• utrjuje sistematičnost pri reševanju problema.

• V okolju poišče problemsko področje, ki potrebuje podporo informacijske tenologije.
• Za izbrani problem deklarira podatkovno strukturo binarne datoteke. Z RAD orodjem napiše aplikacijo, ki omogoča izvedbo osnovnih operacij nad podatki: pregledovanje, iskanje, filtriranje, dodajanje, spreminjanje in brisanje podatkov.
• Z lastnim programom realizira nekatere ukaze operacijskega sistema (kopiranje, preimenovanje, brisanje datoteke, iskanje datoteke ali niza znakov znotraj datoteke, krčenje datoteke).

VRSTA IN SKLAD:

delovanje vrste,

delovanje sklada.

• Predstavi FIFO princip delovanja vrste;
• deklarira vrsto in realizira postopke dodajanja in brisanja elementov vrste;
• predstavi LIFO princip delovanja sklada;
• deklarira sklad in realizira postopke dodajanja in brisanja elementov s sklada.

• Indicira primere iz okolja, v katerih se spoštujejo pravila vrste ali sklada.

• Za podani problem izbere in realizira rešitev z uporabo vrste ali sklada.

DELO S PODATKOVNIMI BAZAMI:

gradniki za dostop do zbirke,

gradniki za prikaz podatkov,

gradniki za izdelavo poročil,

obravnava izjem pri delo z zbirko podatkov.

• Oceni vlogo gradnikov, ki omogočajo dostop do podatkov;
• opiše pomembne lastnosti vidnih in nevidnih gradnikov, ki omogočajo uporabo zbirk podatkov;
• izdela enostavne in sestavljene izpise podatkov;
• izpelje izračunane podatke;
• vključi SQL ukaze v kodo programa;
• zna pripraviti podatke za prikaz na spletu;
• spozna probleme, do katerih lahko pride pri delu s podatkovnimi zbirkami; nauči se ustrezno obravnavati tovrstne izjeme.

• Selekcionira probleme, pri katerih je smiselna uporaba podatkovne baze;
• razlikuje delo z datotekami in delo z zbirkami podatkov;
• vrednoti različne rešitve danega problema.

• Uporabi gradnike za prikaz in gradnike za delo s podatki.
• Uporabi indekse tabel.
• Filtrira podatke.
• Povezuje tabele.
• Za definirano zbirko podatkov napiše aplikacijo, ki omogoča izvedbo osnovnih operacij: pregledovanje, iskanje, filtriranje, dodajanje, spreminjanje in brisanje podatkov.

REKURZIJE:

definicija rekurzije,

neposredne rekurzije,

posredne rekurzije,

lastnosti rekurzivne tehnike.

• Definira in implementira neposredno in posredno rekurzijo;
• opredeli prednosti in pomanjkljivosti rekurzivne tehnike programiranja;
• za podani problem izbere med rekurzivno in iterativno inačico rešitve;
• oceni in zagovarja ustreznost izbora.

• Zazna rekurzivno zasnovane probleme in podatkovne strukture ter jih ustrezno obravnava;
• med že realiziranimi iterativnimi rešitvami poišče neustrezne in za le-te izvede rekurzivno realizacijo.

• Realizira postopek razvrščanja, iskanja in izpisa podatkov z rekurzijo.
• Napiše in implementira rekurzivno definicijo podanega aritmetičnega ali geometrijskega zaporedja.

OBJEKTNO PROGRAMIRANJE:

razred,

lastnosti, metode razreda,

skrivanje podatkov,

dedovanje,

polimorfizem.

• Formulira statične in dinamične lastnosti predmeta;
• napiše deklaracijo razreda in demonstrira uporabo metod razreda;
• spozna prednosti in načine skrivanja podatkov;
• oceni možnosti in uporabo dedovanja;
• predstavi deklaracijo in uporabo virtualnih funkcij;
• opiše postopek, ki omogoča uporabo lastnih komponent.

• Navaja se na abstrakcijo podatkov;
• pomaga pri skupinskem reševanju problemov in pri preverjanju rešitev;
• primerja zanesljivost in uporabnost lastnih gradnikov s standardnimi gradniki.

• Za podani problem zna deklarirati bazni in izpeljane razrede.
• Zna izrabiti prednosti objektnega programiranja.
• Seznani se s postopkom izdelave lastnih komponent: kreira lastnosti, dogodke, metode.
• Uporabi grafične zmogljivosti in obravnava sporočila drugih predmetov.

INŠTALACIJSKI PROGRAMI

• Navede obvezne in želene sestavine inštalacijskega programa;
• pripravi sestavine in izdela inštalacijski program;
• preveri delovanje inštalacijskega programa.

• Predstavi delovanje značilnih inštalacijskih programov;
• zagovarja pomen in spoštuje izjavo o licenčni klavzuli pri inštalacijskem programu.

• S pomočjo sodobnega orodja izdela inštalacijski program za aplikacijo.
• Dokaže pomen posamezne sestavine inštalacijskega programa za uporabnika.