INFORMATIVNI CILJI

FORMATIVNI CILJI

SOCIALIZACIJSKI CILJI

POSEBNOSTI V IZVEDBI

Dijak

Dijak

Osnove električnih instalacij:

splošni pojmi v električnih instalacijah,

materiali v elektrotehniki prevodniki, izolatorji, polprevodniki,

zaščita pri delu z električnimi napravami,

standardi in predpisi s področja elektrotehnike,

elektroinstalacijski materiali,

značilnosti el. instalacij, vrste napajalnih sistemov –izvorov,

instalacijski tokokrogi,

izvajanje električnih instalacij – pravila,

priklop in varovanje električnih porabnikov – varovanje in predpisi,

vezja za razsvetljavo.

• Spozna vlogo elektroenergetskega sistema in način napajanja porabnikov z električno energijo;
• spozna položaj električnih instalacij v elektroenergetskem sistemu;
• spozna osnovne značilnosti in pojme v električnih instalacijah: mrežna fazna in medfazna napetost, frekvenca, barve izolacij vodnikov, način priključevanja porabnikov na mrežo, …;
• spozna osnovno delitev materialov v elektrotehniki in njihove osnovne značilnosti, uporabnost prevodnikov, izolatorjev in polprevodnikov;
• spozna možne vplive in škodljive posledice električnega toka in napetosti na človekovo telo;
• pozna dovoljene maksimalne vrednosti el. toka in napetosti;
• zna pravilno rokovati z najpogostejšimi el.napravami in pripravami (vtikač, vodniki, podaljški, popravilo el. naprav, …);
• spozna zaščitne in varnostne ukrepe pri delu z električnimi napravami;
• spozna osnove prve pomoči pri poškodbi z električnim tokom oziroma napetostjo;
• loči pojma standard in predpis z elektrotehniškega vidika, dobi pregled nad najpogosteje uporabljenimi elektrotehniškimi standardi in predpisi (Zaščita pred električnim udarom, Pravilnik o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka, …);
• spozna osnovne elektroinstalacijske materiale in njihove značilnosti: vodniki in kabli, instalacijske cevi, razvodnice, pribor in pomožni material za spajanje in pritrjevanje vodnikov in cevi, vtično spojne naprave, sponke, …;
• spozna tri osnovne sisteme napajanja nizkonapetostnega omrežja (TN, TT, IT);
• seznani se s pomenom ozemljila, zaščitnega vodnika in povezovanja prevodnih delov (izenačitev potenciala);
• pozna pomen glavnega hišnega priključka z merilnim mestom in hišno – stanovanjski razdelilnik z instalacijskimi odklopniki oziroma varovalkami;
• spozna tokokroge stalno priključenih porabnikov v gospodinjstvu, tokokroge vtičnic in tokokroge razsvetljave;
• spozna osnove izdelave (montaže) električnih instalacij v različnih objektih: stanovanjskih zgradbah, mokrih prostorih (kopalnicah), poslovnih in industrijskih prostorih, kmetijstvu in gradbiščih;
• spozna možnosti priključevanja porabnikov na električno omrežje (instalacijska in ročna stikala, tipkala, kontaktorji, releji);
• spozna vrste, možnosti in uporabnost varovanja električnih porabnikov (varovalke, instalacijski odklopniki, motorska zaščitna stikala, bimetalni releji, RCD zaščitna stikala);
• spozna možnosti izvedb klasičnih razsvetljavnih tokokrogov (serijsko, križno in menjalno stikalo) in uporabo senzorike (senzor gibanja, senzor osvetljenosti).

• Pridobi občutek za pomen in vlogo električne energije in omrežja v vsakdanjem življenju;
• pridobiva vpogled v sistematsko rešen problem distribucije električne energije do končnega porabnika;
• razvije odnos do uporabnosti različnih materialov, ki jih srečamo v elektrotehniki;
• navaja se na varno delo in upoštevanje predpisov in standardov;
• pridobi občutek morebitne nevarnosti pred električnim udarom;
• razvije občutek za previdno ravnanje z električnimi napravami.
• Razvije sposobnost prepoznavanja različnih napajalnih sistemov glede na izvedbo ozemljitev;
• razvije sposobnost prepoznavanja pomena posameznih elementov hišne električne instalacije;
• razvije sposobnost prepoznavanja pomena posameznih tokokrogov hišne električne instalacije;
• razvije sposobnost tehničnega opazovanja;
• pridobi občutek nadzora in kontrole nad izvedenimi deli (opazovanje izvedbe domače električne hišne instalacije);
• pridobi občutek različnosti izvedb stanovanjskih instalacij (suhi – mokri – kletni prostori);
• navadi se na uporabo priloženih navodil za uporabo, tehničnih navodil, električnih načrtov, …;
• razvije motorične spretnosti pri izvajanju priključitev porabnikov;
• navadi se na red in disciplino pri delu.

Vaja:

Vezave različnih porabnikov v enostavnih električnih tokokrogih

(izvor, porabnik, stikalo, zaščita, 24 V, kratek stik, zaščitno vezje, stikalo, porabnik, žica, elektrolit, telo, zemlja, …).

Vaja:

Priklop različnih porabnikov preko instalacijskih in ročnih stikal, tipkal, relejev in kontaktorjev. Poudarek na parametrih: segrevanje porabnika, moč, vzporedna in zaporedna vezava porabnikov, presek vodnika (določljiv iz tabel).

Vaja:

Vezave osnovnih vezij za razsvetljavo, serijski stik, križna in izmenična vezava;

poudarek: povezovanje žice, banane, razumevanje logike.

Trening povezovanja, sistematike , doslednosti, …

Splošne meritve v elektrotehniki:

splošni pojmi v meroslovju,

splošno o električnih merilnih instrumentih – digitalni in univerzalni instrumenti,

merilni pogreški,

merjenje osnovnih električnih veličin U, I, R,

podajanje merilnih rezultatov, osnovne merilne metode,

osciloskop in njegova uporaba.

• Seznani se s splošnimi pojmi v merilni tehniki, standardi, meroslovjem in certificiranjem;
• seznani se z organizacijo in delovanjem Urada za standardizacijo in meroslovje v državi;
• spozna pojme: občutljivost, preciznost, konstanta, referenčni pogoji, preskusna napetost merilnih instrumentov;
• spozna načine izvajanja meritev el.veličin z digitalnim in analognim instrumentom, odčitavanje s konstanto skale in direktno odčitavanje;
• zna uporabljati univerzalne analogne in digitalne instrumente in izbirati ustrezna merilna območja;
• spozna vrste merilnih pogreškov in njihovo upoštevanje pri podajanju merilnih rezultatov;
• zna umeriti obratovni merilni instrument (V-m in A-m)
• zna določiti, ali instrument kaže v razredu svoje točnosti;
• spozna tipe merilnih protokolov, seznani se z vrednotenjem merilnih rezultatov;
• usposobi se za ustrezno izbiro in praktično uporabo merilnih postopkov in metod (direktno merjenje, U-I metoda merjenja U, I in R);
• seznani se z osciloskopom in možnostmi uporabe;
• pozna postopek kalibracije merilne sonde (1:10) in pripraviti osciloskop za merjenje in opazovanje signalov;
• zna uporabiti funkcijski generator (v kombinaciji z osciloskopom).

• Razvije občutek za organizacijo meroslovja na splošno;
• navadi se rokovanja z merilno opremo in razvije občutek tehnične natančnosti;
• navadi se na delo v skupini;
• razvije čut odgovornosti za ravnanje z opremo;
• navadi se samostojnega dela in samostojnih odločitev;
• razvija delovne navade;
• pridobiva izkušnje za večanje učinkovitosti in iznajdljivost;
• razvije previdnost pri uporabi električne opreme;
• pridobi čut kreativnosti, zlasti na področju izpeljave merilnih postopkov in izdelave pisnih merilnih protokolov;
• zna povezovati teoretična spoznanja s praktičnimi izkustvi.

Vaja:

Merjenje enosmernih napetosti v električnih vezjih z uporabo analognih in digitalnih merilnih univerzalnih instrumentov, ugotavljanje rezultata in razlike v merilnih rezultatih.

Primerjava rezultatov in pogreškov, odstopanje v %, določanje ustreznosti merilnega rezultata v odvisnosti od razreda instrumenta.

Merjenje upornosti z digitalnim in analognim ohmmetrom.

Vaja:

Merjenje toka, merjenje temperaturne odvisnosti- npr. segrevanje navitja tuljave.

Umerjanje V-metra in A-metra in razširjanje napetostnega ali tokovnega območja in določanje razreda točnosti novo nastalemu instrumentu.

Vaja:

Prikaz funkcije osciloskopa in možnosti merjenja – prikazovanje oblike signalov.

Samostojno merjenje in opazovanje signalov funkcijskega generatorja na osciloskopu – samostojno umerjanje osciloskopa.

Elementi elektronskih vezij:

linearni elektronski elementi – upori in kondenzatorji,

linearni elektronski elementi – tuljave, dušilke, transformatorji,

nelinearni elektronski elementi,

polprevodniški elementi dioda in tranzistor,

usmerniško vezje,

tiristor, triak,

osnovna elektronska vezja.

• Razume pojem upornost in ima občutek za red velikosti uporov;
• loči med raznimi vrstami uporov: upor kot element, upornost grelca, upornost tuljave, upornost kondenzatorja;
• loči med pojmoma upornost in prevodnost in pozna enote;
• zna izmeriti upornost neznanega elementa s pomočjo ohmmetra;
• zna izmeriti upornost neznanega elementa po UI metodi;
• razume proces polnjenja in praznjenja kondenzatorja;
• loči med stalnim magnetom in elektromagnetom;
• razume delovanje releja;
• pozna pojav inducirane napetosti in zna približno oceniti njeno velikost pri opredeljenih pogojih;
• zna razložiti delovanje transformatorja, ki je priključen na enosmerno napetost in pozna razliko med priklopom na izmenično napetost;
• zna posneti UI karakteristiko danega elementa;
• loči med linearnimi in nelinearnimi elementi;
• ve, da je dioda nelinearni element;
• pozna uporabo diode v usmerniških vezjih;
• zna razložiti delovanje polvalnega in polnovalnega usmernika;
• pozna vlogo gladilnega kondenzatorja v usmerniških vezjih;
• loči med pojmi: napajalna napetost, napajalni tok, vhodna napetost, izhodna napetost, vhodni tok, izhodni tok;
• loči med pojmom izvor energije in krmiljenje energije,
• loči med pojmom izvor toka in krmiljenjem toka;
• razume delovanje tranzistorja kot elektronskega ventila;
• razume pojem ojačanje napetosti, toka in moči (npr. primerjava transformatorja in tranzistorja);
• pozna delovanje tranzistorja kot enosmernega ojačevalnika;
• zna opisati razliko med stikalnim tranzistorjem in tranzistorjem kot ojačevalnikom;
• sposoben je opisati delovanje vezja z enim tranzistorjem;
• na danem vezju je sposoben napraviti zahtevane meritve in opisati postopek merjenja;
• razume tipično vlogo RC členov v vezjih;
• razume povezavo med shemami in realnim vezjem.

• Navaja se na varno delo;
• s timskim delom se navaja na komuniciranje v skupini;
• pridobiva sposobnosti izražanja in opisovanja opažanj;
• navaja se na uporabo slovenskega jezika na tehničnem področju;
• pridobiva občutek za merjenje fizikalnih veličin;
• razvija sposobnost opazovanja;
• razvija sposobnost povezovanja rezultatov več izmerjenih veličin in medsebojno odvisnost;
• navaja se na sistematični pristop k meritvi in opazovanju pojavov v naravi;
• navaja se razmišljati in povezovati več dejstev v novo ugotovitev;
• povezuje pojme, ki jih usvoji pri različnih predmetih - OET, MAT;
• spoznava, da je možnih več pogledov na eno lastnost.

Vaja:

Merjenje upornosti upora po U-I metodi in z mostičem.

Merjenje upornosti elementov, R,L,C,D,T.

Karakteristike U-I, U(t), R(T), karak diod, … , upora, prebojna napetost, moč, kolenska, … drugi tehnični podatki iz priročnika, razlog za hlajenje.

Vaja:

(Nalašč pred teorijo pri OET.)

Elektromagnet, inducirana napetost, transformator, (toroid in EI) tujava, rele,

priklop na enosmerno, prehodni pojav (Ui), brez magnetilne krivulje transformator na enosmerni in na izmenični napetosti, prestava, uporaba,

kondenzator, polnjenje praznjenje, izmenični tok,

integrator (diferenciator) opazovanje z osciloskopom.

Praznjenje kondenzatorja preko vžigalne tuljave.

Merjenje na usmerniku:

• enovalni usmernik,
• dvovalni usmernik,
• dodajanje gladilnega člena.

Vaja:

Realizacija krmilnega vezja s tranzistorjem (in relejem) napovedana analogija z drugimi krmilnimi elementi:

• krmiljenje temperature NTK upor ali KTY 10,
• krmiljenje svetlobe foto upor,
• svetlobni krmilnik,
• krmiljenje motorja..

Vaja:

Analiza astabilnega multivibratorja s pomočjo bipolarnega tranzistorja, transistor kot stikalo, LED v kolektorskem tokokrogu, nizka frekvenca, pokazati polnjenje in praznjenje C.

Glede na zahtevano frekvenco – izračun elementov.

Uvod v digitalne sisteme:

preklopna algebra in

logične funkcije, funkcijske enačbe IN ALI NE,

realizacija,

realizacija IC osnovne log.- funkcije in enostavna logična vezja.

• Razume dogajanje v električnem tokokrogu, ki je sestavljen iz izvora, stikala in porabnika;
• loči med delovnim tokom in kratkim stikom;
• zna opisati dogajanje v poljubno sestavljenem enostavnem tokokrogu;
• razume zaporedno vezavo dveh stikal;
• razume delovanje vezja z vzporedno vezavo dveh in več stikal;
• loči med delovnimi in mirovnimi kontakti stikal;
• zna razložiti delovanje releja kot invertorja;
• zna izračunati tok v vezjih z več stikali;
• vezja zna opisati z ustreznimi izrazi in iz opisa sestaviti logično enačbo vezja;
• loči med tokovno logiko in napetostno logiko;
• razume delovanje IN in ALI vrat z diodami;
• zna opisati delovanje invertorja;
• ve, kateri so osnovni logični gradniki - logična vrata;
• loči med lastnostmi TTL in CMOS vezij;
• zna zapisati logično enačbo iz danega opisa delovanja vezja;
• zna izdelati vezje iz podane logične enačbe;
• v danem vezju zna slediti potek logičnih signalov in razložiti delovanje vezja.

• Navaja se na logična sklepanja;
• pridobiva sposobnosti sistematičnega pristopa k reševanju problemov;
• povezuje različna gledišča v eno dejstvo;
• iz različnih zornih kotov opazuje in opisuje isti problem;
• navaja se na zapisovanje opažanj;
• nenatančne opise problema poskuša sistematizirati in jih povzeti v logičen zaključek;
• spoznava, da logični pristop k reševanju problema ni posledica človekovih sposobnost, ampak posledica sistematike;
• loči med intuicijo, dejstvom in dokazom.

Vaja:

Realizacija osnovnih logičnih vezij s pomočjo:

• stikal in relejev,
• diod,
• tranzistor za negacijo.

Vaja:

Izvedba osnovnih logičnih funkcij s TTL in CMOS integriranimi vezji (spoznavanje lastnosti in merjenja na digitalnih integriranih vezjih).

Vaja:

Realizacija enostavnega logičnega vezja (tri vhodne spremenljivke) s TTL ali CMOS integriranimi vezji.

INFORMATIVNI CILJI

FORMATIVNI CILJI

SOCIALIZACIJSKI CILJI

POSEBNOSTI V IZVEDBI

Dijak

Dijak:

Digitalni sistemi in krmilja:

binarni številski sistem,

kode in kodirniki,

posebna logična vezja:

kodirnik, multiplekser, primerjalnik (izvedba z IC),

osnovna sekvenčna vezja, registri, števci,

pomnilniki,

osnove računalniških sistemov PC, programirljivi releji,

uporaba digitalnih sistemov v praksi.

• Loči med analognim in digitalnim signalom;
• zna izračunati tok v električnem tokokrogu;
• razume potrebo po binarnem zapisu v digitalnih sistemih;
• dano število zna pretvoriti iz desetiškega v binarni sistem in obratno;
• razume pojem kode;
• loči med binarnim in BCD zapisom;
• iz kataloga zna izbrati ustrezno vezje kodirnika, prekodirnika ali dekodirnika;
• pozna 7-segmentni prikazovalnik;

• razume delovanje relejskega vezja za daljinski vklop;
• razume delovanje RS flip-flopa;
• razume delovanje JK , T in D flip flopa;
• zna narisati časovne diagrame za osnovne vrste flip-flopov;
• zna opisati delovanje vezja, ki je sestavljeno iz več T flip-flopov;
• zna narisati časovni diagram delilnika frekvence in razložiti njegovo delovanje;
• razume mehanizem nesinhronega reseta vezja;
• zna realizirati binarni števec do poljubnega modula štetja;
• zna opisati delovanje pomikalnega registra;
• zna izdelati časovni diagram danega pomikalnega registra;
• zna narisati shemo izhodnega zadrževalnika (registra);
• pozna uporabo ROM in RAM pomnilnikov;
• zna uporabiti EPROM kot pomnilniško vezje.

• Navaja se na posplošen pogled na postavljen problem;
• spoznava, da so nam povsem logična dejstva rezultat dogovorov;
• loči med statičnimi dejstvi in časovno spremenljivimi pojavi;
• časovno spremenljiv pojav skuša zapisati v obliki urejene tabele;
• navaja se na serijski način mišljenja;
• iz katalogov zna povzeti pomembne informacije in jih uporabiti, kot pomoč pri reševanju svojega problema;
• navaja se pristopa k reševanju kompleksnih problemov;
• iz kompleksnega vezja zna izluščiti gradnike, ki predstavljajo že znana dejstva;
• iz poznanih gradnikov zna sintetizirati kompleksnejše vezje.

Realizacija logične funkcije z uporabo logičnih vezij, minimizacija, samodržni kontakti, logike vklopov in izklopov, uporaba relejev.

Vaja:

Realizacija posebnega logičnega vezja.

BCD seštevalnik,

kodirnik,

primerjalnik,

dekodirnik.

Vaja:

Realizacija enostavnega krmilnega vezja s sekvenčnim elementom.

Vaja:

Realizacija prekodirnika.

Vaja:

Uporaba pomnilnikov.

Vaja:

Realizacija števnika za poljubni modul štetja.

KRMILJA:

Krmilje,

krmilni proces,

zajem podatkov,

obdelava podatkov,

posredovanje podatkov,

proces.

• Formulira pojem krmilja in krmilnega procesa;
• našteje dele krmilnega procesa;
• opiše vlogo in namen delov krmilnega procesa.

• Medsebojno primerja procesa krmiljenja in regulacije in ugotavlja razlike med njima;
• razvije občutek za umeščanje krmilja v proizvodni proces;
• dokazuje pomen razčlembe krmilnega procesa na posamezne dele.

Po navodilu zgradi enostavno krmilno vezje in opazuje njegovo delovanje.

Vrste krmilij:

logična,

koračna,

trdo-ožičena,

programabilja.

• Spozna možne delitve krmilij;
• loči med logičnimi in koračnimi krmilji;
• prepozna trdo-ožičene in programabilna krmilja;
• našteje prednosti, ki jih nudijo programabilna krmilja v procesu krmiljenja.

• Razvija občutek za izbiro krmilnemu procesu ustreznega krmilja.

Oceni izbiro krmilnika glede na dani primer krmilnega vezja.

Načini opisovanja krmilij:

pravilnostna tabela,

algoritem krmilja,

diagram stanj,

časovni diagram,

kontaktni načrt,

krmilni načrt,

tabela vhodov in izhodov,

funkcijski načrt,

koračna veriga,

programski modul.

• Definira vhode, izhode krmilja in funkcijske povezave med njimi;
• nauči se določiti karakteristične enačbe enostavnega logičnega krmilja;
• spozna opis krmilja s pomočjo pravilnostne tabele, diagrama prehajanja stanj, časovnega diagrama, krmilnega načrta, funkcijskega načrta;
• sestavi algoritem krmilja;
• definiran koračno verigo koračnega krmilja;
• prepozna programski modul programabilnega krmilnika.

• Razvije občutek za izbiro ustreznega postopka;
• selekcionira ustreznost posameznih postopkov;
• korelira načine opisovanja krmilij z vrsto krmilja.

Opiše dani krmilni proces z izbrano formalno.

Realizacija krmilja:

opis problema,

formalizacija problema,

realizacija krmilja,

testiranje krmilja,

odpravljanje napak.

• Zna opisati enostaven problem;
• formalizira problem z zahtevano metodo;
• nauči se realizirati krmilje;
• analiza realizacijo krmilja in skuša poiskati boljšo rešitev;
• testira krmilje v danih pogojih delovanja;
• lokalizira, prepozna in odpravi morebitne napake;
• dopolni krmilje z zahtevano dodatno funkcionalnostjo.

• Utrjuje spoznanja o pomenu sistematičnosti, doslednosti in natančnosti pri opisu problema;
• razvije občutek za pomen pravilne izbire načina opisovanja problema;
• argumentira prednosti izbrane rešitve;
• selekcionira ustrezen postopek realizacije in testiranja krmilja;
• navaja se na vrednostenje različnih rešitev pri realizaciji problema.

Dopolni dani krmilni proces z manjkajočimi koraki.

Razčleni dopolnjen proces in ga formalizira.

Realizira enostaven primer krmilja.

Izbira krmilnika

• Zna poiskati proizvajalce krmilnikov;
• primerja cene in karakteristike in zmožnosti različnih krmilnikov;
• izbere ustrezen krmilnik glede na zahteve in razpoložljive zmožnosti;
• oceni ustreznost izbranega krmilnika;
• analizira izbiro in jo primera z izbiro ostalih dijakov.

• Razvije sposobnost iskanja informacij;
• selekcionira izbiro in vrednoti rezultate iskanja;
• navaja se na delo v skuini, organizacijo, vodenje in analizo skupinskega dela.

Analizira enostaven krmilni proces.

Vrednoti izbiro krmilnika.