SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE

Izobraževalni program: ELEKTROTEHNIK RAČUNALNIŠTVA

KATALOG ZNANJ

Sprejeto na 58. seji Strokovnega sveta RS za poklicno in strokovno izobraževanje, dne 7. 6. 2002

1. IME PREDMETA

OSNOVE ELEKTROTEHNIKE

2. ŠTEVILO UR

Po posameznih letnikih in oblikah izobraževalnega dela:

Letnik

Oblike izobraževalnega dela

 

Teorija (ur)

Vaje (ur)

Skupaj (ur)

1.

105

 

105

2.

105

 

105

skupaj

210

 

210

3. USMERJEVALNI CILJI PREDMETA (globalni cilji)

Dijak:

4. OPERATIVNI CILJI PREDMETA

1. letnik

INFORMATIVNI CILJI

FORMATIVNI CILJI

SOCIALIZACIJSKI CILJI

POSEBNOSTI V IZVEDBI

 

Dijak

Dijak  

Osnove merskega sistema:

  • osnovne in izpeljane veličine,
  • predpone enot.
  • Pozna osnovne merske veličine, oznake in enote;
  • zna navesti primere izpeljanih merskih veličin;
  • pozna in razume pomen predpon enot in jih zna pretvarjati.
  • Razvija sposobnost logičnega razmišljanja in sistematike pri urejanju novih informacij;
  • razvija računske spretnosti, sposobnost analize in vrednotenja podatkov in rezultatov ter rutine za uporabo žepnega kalkulatorja;
  • spoznava urejenost v svetu naravoslovja in samostojno ugotavlja analogije;
  • razvija delovne navade.
  • Primeri pretvarjanja;
  • uporaba tehničnih poročil z namenom uporabe merskih enot in pretvarjanja.

Osnovni pojmi elektrike:

  • električni naboj,
  • električna napetost in potencial,
  • električni tok,
  • električna upornost in prevodnost.
  • Zna razložiti fizikalni pomen električnega naboja in opredeliti nosilce;
  • pozna oznako in enoto;
  • loči pojma električni. potencial in električna napetost;
  • zna razložiti fizikalni pomen napetosti in pokazati analogijo z drugo fizikalno veličino, oznako in enoto;
  • zna našteti tipične izvore el. napetosti in simbole;
  • zna razložiti električni tok in definicijo smeri toka;
  • zna razložiti pojem električnae upornosti in prevodnosti snovi, pozna oznake in enote;
  • razume in zna razložiti upornost kot snovno geometrijsko lastnost materialov in njeno odvisnost od temperature;
  • zna uporabiti zapisane odnose med veličinami, razume logičen pomen zapisa in zna sklepati v primeru naloge iz prakse.
  • Pridobiva občutek za ustrezno natančnost pri računanju primerov za praktične aplikacije;
  • z rednim delom domačih nalog osvaja delovne navade za ponavljanje in predvsem sprotno odpravljanje odprtih vprašanj.
  • Demonstracija naboja;
  • prikaz izvorov napetosti in uporov;
  • preskus merjenja upornosti različnih vodnikov;
  • računski primeri.

Lastnosti in zakonitosti električnih krogov:

  • enostavni električni krog,
  • merjenje toka in napetosti,
  • vzporedni električni krog,
  • zaporedni elelektrični krog,
  • sestavljeni električnikrog,
  • transformacija trikot – zvezda.
  • Pozna linearne elemente električnega kroga;
  • razume funkcionalno vzporedno in zaporedno povezavo;
  • zna zapisati in razložiti Ohmov zakon;
  • zna razložiti princip merjenja napetosti in priključiti V – m k izvoru in k porabniku;
  • razume električni tokokrog, zna pokazati smer električnega toka, namen A-metra in način priključitve;
  • razume 1. Kirchhoffov zakon in ga zna uporabiti pri izračunih;
  • razume 2. Kirchhoffov zakon in ga zna uporabiti pri izračunih;
  • razume logiko poenostavljanja sestavljenih električnih krogov in jo zna uporabiti pri izračunu nadomestne upornosti;
  • zna uporabiti Ohmov in Kirchhoffova zakona pri računanju veličin v sestavljenih električnih krogih;
  • zna razložiti pojem notranje upornosti izvorov;
  • zna razložiti pomen večje ali manjše notranje upornosti izvora in oceniti realno notranjo upornost izvora iz nekaterih tehniških podatkov (P, Umax, Imax,…);
  • zna razložiti zaporedno in vzporedno vezavo galvanskih členov in analizirati posledice različnih pravilnih in nepravilnih povezav izvorov;
  • zna uporabiti transformacijo trikot – zvezda v enostavnejših el. krogih (mostiči).
  • Spoznava postopnost pri osvajanju novega znanja in prednosti sprotnega učenja in delovnih navad;
  • razvija natančnost opazovanja za uspešnejše prepoznavanje elementov in tudi delovnih – merilnih postopkov;
  • razvija odnos do skupinskega dela, odgovornost in solidarnost - pomoč sošolcem;
  • pridobiva računske spretnosti in rutino za uporabo žepnega kalkulatorja.
  • Prikaz praktičnih primerov električnega kroga: enostavni električni krog, vzporedna vezava, zaporedna vezava, merjenje napetosti in toka;
  • izračun veličin v sestavljenih električnih krogih.

Električno delo in moč:

  • električno delo,
  • električna moč,
  • vrednotenje električnega dela,
  • spreminjanje električne energije.

  • Razlikuje naravne oblike energije;
  • zna dokazati, da se celotna energija ohranja v zaprtem sistemu;
  • pozna fizikalni pomen, oznako, enote ter osnovne enačbe el. dela;
  • pozna fizikalni pomen, oznako, enote ter osnovne enačbe el. moči;
  • pozna osnovne zakonitosti obremenitve energetskega omrežja, pomen tarifnih postavk ter varčevanja z energijo;
  • zna izračunati strošek za el. energijo, ki jo porabimo;
  • pozna fizikalni pomen izkoristka, oznako in odnose med vrednostmi;
  • zna računsko analizirati primere s praktičnimi vrednostmi električnega dela, električne moči ter izkoristka.
  • Razvija pozitiven odnos do racionalne rabe električne energije;
  • spreminja odnos do ekološke obremenitve okolja zaradi pretirane ali neracionalne rabe energije.
  • Računanje električnega dela in moči na primerih iz prakse;
  • računanje relativnega in procentualnega izkoristka in vrednotenje rezultatov s primerjanjem z realnimi tehničnimi podatki iz prakse.

Električno polje:

  • splošne lastnosti električnih polj,
  • veličine električnega polja,
  • prevodna in neprevodna snov v električnem polju
  • kapacitivnost in kondenzator,
  • vezave kondenzatorjev,
  • energija električnega polja.
  • Ve, kaj je električno polje ter zakaj in kje nastane;
  • pozna oblike ter ponazoritve električnih polj;
  • pozna veličine električnega polja in enote (E, D, e );
  • zna razložiti obnašanje prevodne in neprevodne snovi v električnem polju;
  • pozna učinek Faradayeve kletke;
  • analizira, kdaj in zakaj nastane preboj dielektrika;
  • pozna električni kondenzator in razume pojem kapacitivnost;
  • zna izračunati kapacitivnost ploščnega kondenzatorja;
  • zna izračunati nadomestno kapacitivnost, porazdelitev elektrin in padce napetosti za sestavljeno vezavo kondenzatorjev;
  • zna razložiti shranjevanje električne energije v električnem polju in od česa je odvisna.
  • Spoznava in se zaveda nevarnosti električnega polja;
  • razvija notranjo motivacijo za spremljanje informacij in za izobraževanje s področja uporabe zaščit pred škodljivimi električnimi polji;
  • razvija potrebo za aplikacijo znanja v praksi.
  • Poskusi z napetostnim izvorom in dvema kovinskima ploščama;
  • demonstracijska vaja izračuna kapacitivnosti ploščnega kondenzatorja in kondenza-torjev v enostavni sestavljeni vezavi.

Magnetno polje:

  • splošne lastnosti magnetnih polj,
  • magnetne lastnosti električnega toka,
  • magnetni krog,
  • magnetilne karakteristike,
  • magnetni učinki in njihova uporaba,
  • induktivnost,
  • energija magnetnega polja.
  • Zna razložiti pojav magnetnega polja, njegov izvor in opisati vrste magnetov;
  • zna narisati obliko magnetnega polja trajnih magnetov, tokovodnika, tokovne zanke in tuljave;
  • pozna osnovne veličine magnetnega kroga, pomen, oznake in enote (Q , f , B, H, m);
  • pozna magnetilno krivuljo in histerezno zanko in razume razlike med magnetnimi materiali na osnovi različnih magnetilnih krivulj;
  • zna zapisati odnose med veličinami v enostavnem magnetnem krogu in računsko rešiti enostavne problemske naloge;
  • pozna fizikalno sliko in uporabo sile na feromagnetno telo, silo na tokovodnik in sile med dvema vzporednima tokovodnikoma;
  • zna dokazati pojav indukcije v tuljavi in praktično uporabo indukcije v elektrotehniki;
  • razume pojem induktivnosti tuljave in njeno funkcijsko odvisnost od snovno geometrijskih lastnosti tuljave;
  • zna razložiti tuljavo kot energijski akumulator in odvisnost nakopičene energije v tuljavi.
  • Spoznava pomembnost strokovnega pristopa in profesionalnosti dela, ki temelji na zahtevnem in kvalitetnem izobraževanju in funkcionalnem usposabljanju;
  • razvija notranjo motivacijo za spremljanje informacij in izobraževanje za zaščito pred škodljivimi učinki močnih magnetnih polj;
  • vse bolj se zaveda uporabnosti povezave znanj za praktično delo.
  • Vaja: določanje oblike konkretnega magnetnega polja elektromagneta;
  • demonstracije magnetnih učinkov;
  • izračun sile in inducirane napetosti ter določitev smeri.

2. letnik


INFORMATIVNI CILJI

FORMATIVNI CILJI

SOCIALIZACIJSKI CILJI

POSEBNOSTI V IZVEDBI

 

Dijak

Dijak

 

Osnovni pojmi izmeničnih
električnih veličin:

  • oblike električnih veličin,
  • parametri sinusne izmenične veličine,
  • kazalčni diagram sinusne veličine,
  • fazne razmere.
  • Zna opisati razliko med enosmernimi in izmeničnimi veličinami ter med periodičnimi in neperiodičnimi veličinami;
  • zna opredeliti pojme trenutna, maksimalna, srednja in efektivna vrednost, perioda, frekvenca, krožna frekvenca ter njihove oznake in enote;
  • zna narisati časovni in kazalčni diagram sinusnih veličin, zapisati matematično enačbo in pokazati zvezo med načini zapisa periodične veličine;
  • pozna fazne razmere med dvema električnima veličinama in jih zna prikazati z matematično enačbo, kazalčnim in časovnim diagramom;
  • zna seštevati veličine v kazalčnem in časovnem diagramu.
  • Ugotavlja enakovrednost in prednosti različnega opisovanja izmeničnih veličin;
  • razvija sposobnost izražanja in predstavljanja v matematičnem jeziku;
  • razume matematiko kot uporabno vedo in orodje za analizo in opisovanje fizikalnega delovanja.
  • Poskus: opazovanje izmenične napetosti na osciloskopu;
  • risanje časovnih in kazalčnih diagramov za različne fazne razmere;
  • vaja: seštevanje veličin in primerjava z vrednostmi, pridobljenimi z eksperimentom.

Osnovne lastnosti in zakonitosti
izmeničnih krogov:

  • idealni elementi R, L in C v
    izmeničnem krogu,
  • zaporedne vezave elementov
    R, L in C,
  • vzporedne vezave elementov
    R, L in C,
  • resonanca RLC vezij,
  • mešane vezave elementov R, L in C.

  • Pozna pojme ohmska, induktivna, kapacitivna upornost in njihovo frekvenčno odvisnost;
  • pozna fazne razmere v vezju z idealnimi RLC elementi,
  • ve, kaj so delovna, jalova in navidezna moč, pozna oznake in enote;
  • zna narisati kazalčni diagram toka, napetosti, upornosti in moči za posamezne R, L in C elemente in za kombinacije RL, RC in RLC vezij v zaporedni in vzporedni vezavi;
  • zna izračunati vrednosti električnih veličin v enostavnih zaporednih in vzporednih RLC vezavah;
  • razume faktor delavnosti toka in način kompenzacije,
  • zna opisati pojem in pomen resonance v RLC vezju.
  • Razvija vztrajnostno motivacijo kot pogoj za reševanje problemov;
  • sprejema način skupinskega dela kot prednost,
  • sprejema osebno odgovornost za uspeh skupine;
  • razvija natančnost in doslednost pri šolskem, domačem in praktičnem delu.
  • Poskus: opazovanje faznih razmer na osciloskopu;
  • računanje veličin v izmeničnem krogu z idealnimi elementi R, L in C.

Izmenični krogi v praksi:

  • realni elementi R, L in C v
    izmeničnem krogu,
  • medsebojna induktivnost,
  • vezave induktivnosti,
  • kompenzacija jalove energije,
  • frekvenčno odvisni delilniki napetosti,
  • mostična vezja v izmeničnih
    tokokrogih.
  • Zna analizirati odstopanje med idealnimi in realnimi upori, tuljavami in kondenzatorji z omskimi, induktivnimi in kapacitivnimi komponentami;
  • pozna vpliv nizkih in visokih frekvenc na RLC realnih elementih;
  • pozna pojma kvalitete kondenzatorja in tuljave;
  • zna razložiti medsebojno induktivnost in njeno odvisnost;
  • zna izračunati induktivnost zaporedne, vzporedne in mešane vezave tuljav;
  • zna pojasniti osnovne frekvenčno odvisne delilnike napetosti;
  • pozna princip izmeničnih mostičnih vezij in pogoja za ravnovesje.
  • Razume odločitev obravnave idealiziranih ali realnih predstav, slik o obravnavanih temah;
  • zaznava parazitne lastnosti elementov RLC in vpliv na realno obnašanje elementov v praksi in na celovito kvaliteto naprav;
  • razume nujnost natančnejše analize elementov, sistemov, previdnosti in strokovnosti pri izvajanju eksperimetov in meritev z upoštevanjem pogojev merjenja in lastnosti merilnih instrumentov.
 

Prehodni pojavi:

  • osnovni pojmi prehodnih pojavov,
  • prehodni pojavi v RC in RL
    krogih,
  • uporaba in neželeni učinki
    prehodnih pojavov.
  • Zna razložiti prehodni pojav med dvema stacionarnima stanjema;
  • zna narisati časovni potek toka in napetosti v RC in RL vezju ob vklopu oziroma izklopu na idealni tokovni ali napetostni generator;
  • ve, kaj je časovna konstanta in zna razložiti njen vpliv na delovanje naprav pri različnih frekvencah;
  • zna izračunati časovno konstanto RC in RL vezja,
  • zna presoditi neželene učinke prehodnih pojavov;
  • zna dokazati pomen prehodnih pojavov za uporabo v praksi.
  • Razvija sposobnost opazovanja in ustvarjalnega mišljenja v povezavi s sorodnimi učnimi vsebinami;
  • osvaja tehniški jezik stroke;
  • razvija sposobnost zaznavanja specifičnosti ožjega strokovnega delovnega okolja;
  • razvija rutino za delo z električnimi elementi in napravami, posebej pa sprejema instrumente in merila kot glavni način zaznavanja sveta elektrotehnike.
  • Poskus: opazovanje prehodnih pojavov na osciloskopu.

Nihajni krogi:

  • idealni električni nihajni krogi,
  • realni električni nihajni krog,
  • zaporedni in vzporedni električni nihajni krog,
  • uporaba nihajnih krogov v
    praksi.
  • Zna razložiti nihanje energije v LC vezju med kondenzatorjem in tuljavo;
  • zna izračunati lastno frekvenco nihanja energije;
  • razume pojem dušenega nihanja in zna ugotoviti pogoj nihanja;
  • presodi, kaj vpliva na kvaliteto nihajnega kroga,
  • zna narisati frekvenčno odvisnost toka v zaporednem in vzporednem nihajnem krogu;
  • razume princip električnih filtrov;
  • pozna praktično uporabo nihajnih krogov.
  • Spoznava in sprejema analogijo med mehanskim, zvočnim in električnim nihanjem;
  • razvija strokovnost v pristopu k delu z resonančnimi napravami;
  • spreminja odnos do načina dela z vezji in napravami, ki izkoriščajo resonančne pojave.
  • Poskus: opazovanje resonančnih pojavov na osciloskopu;
  • poskus: merjenje frekvenčne odvisnosti zaporednega in vzporednega RLC vezja;
  • računski reševanje praktičnih primerov z realnimi podatki.

Trifazni sistemi:

  • osnovni pojmi trifaznih sistemov,
  • vezave v trifaznih sistemih,
  • moč in delo trifaznih sistemov,
  • uporaba trifaznih sistemov.
  • Pozna lastnosti in prednosti trifaznih sistemov pred enofaznimi;
  • pozna definicije linijskih in medlinijskih napetosti ter linijskih in faznih tokov;
  • zna narisati kazalčni diagram tokov in napetosti v trifaznem sistemu;
  • zna analizirati vezavo trifaznega sistema v povezavi z vrsto obremenitve;
  • zna izračunati moč porabnika, tokove, napetosti ter upornosti v zvezdni in trikotni vezavi;
  • zna razložiti vrtilno magnetno polje in njegovo uporabo;
  • pozna princip delovanja trifaznega motorja in generatorja.
  • Sprejema varnostne ukrepe pri delu z napravami pod visoko napetostjo;
  • zaznava visokonapetostne in energijske naprave že po izvedbi ohišja, teži, izvedbi izolacije in poleg predpisanih varnostnih ukrepov dopolnjuje dodatno mero previdnosti;
  • prepoznava elemente in naprave trifaznega sistema.
  • Demonstracija vrtilnega magnetnega polja;
  • izračun tokov in napetosti v obeh vezavah;
  • računanje električne moči, toka, napetosti in upornosti trifaznih porabnikov.

OPOMBE:

5. OKVIRNI SEZNAM LITERATURE IN DRUGIH VIROV

6. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA

Preverjanje znanja pri predmetu je ustno in pisno. Pisno se preverja s šolskimi nalogami. Poudarek je na preverjanju spretnosti in tehnik reševanja realnih problemskih nalog po računski poti, ocenjevanju rezultatov ob uporabi splošne literature in priročnikov.

Pri ustnem preverjanju pa se preverja razumevanje pojmov, odnosov, tehničnih podatkov. Pomembno je navajanje primerov iz prakse in njihova pravilna razlaga.

7. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI

Znanja

Povezava s predmetom

 

Predmet

Znanja

  • Osnove merskega sistema.

Elektrotehnika

Matematika

Fizika

  • Poznavanje fizikalnih veličin in enot,
  • pretvarjanje enot.
  • Osnovni pojmi elektrike.

Elektrotehnika

Tehnologija s kemijo

  • Poznavanje zgradbe snovi,
  • poznavanje in razumevanje, osnovnih elektrotehniških veličin.
  • Lastnosti in zakonitosti električnih krogov.
  • Električno delo in moč.

Elektrotehnika

Praktični pouk

Matematika

Fizika

  • Reševanje enačb pri elektrotehniških primerih in uporaba kalkulatorja,
  • merjenje in računanje I, U, R, P in W,
  • povezovanje pojma notranje upornosti, dela in moči s primeri iz fizike.
  • Električno polje.
  • Magnetno polje.

Tehnologija s kemijo

Elektrotehnika

Praktični pouk

  • Poznavanje dielektričnih in feromagnetnih materialov,
  • uporaba kondenzatorjev in tuljav v elektrotehniški praksi,
  • poznavanje fizikalnih lastnosti in uporabo elektromagnetnih naprav.
  • Elementi r, l in c v izmeničnem tokokrogu ter njihove vezave.

Tehnologija s kemijo

Elektrotehnika

Praktični pouk

Matematika

  • Poznavanje kotnih funkcij: sin, cos, tan, risanje časovnih in kazalčnih diagramov,
  • razumevanje sestave elementov R, L in C in vpliv parazitnih lastnosti,
  • poznavanje uporabe elementov v praktičnih primerih,
  • uporaba osciloskopa.
  • Prehodni pojavi.
  • Nihajni krogi.

Elektrotehnika

Praktični pouk

Matematika

  • Izvajanje meritev na RC in RL vezjih, ki predstavljajo delilnik napetosti ali nihajni krog,
  • računanje dolžine prehodnih pojavov in kakovosti nihajnih krogov,
  • poznavanje uporabe prehodnih pojavov in nihajnih krogov.
  • Trifazni sistemi.

Elektrotehnika

Praktični pouk

  • Priključevanje trifaznih porabnikov,
  • uporaba A-m in V-m v trifaznem tokokrogu.