INFORMATIVNI CILJI

FORMATIVNI CILJI

SOCIALIZACIJSKI CILJI

POSEBNOSTI V IZVEDBI

Dijak

Dijak

Računalniški sistemi:

arhitektura računalniških sistemov,

gradniki računalniških sistemov,

vodila,

centralno-procesna enota,

pomnilnik,

vhodno-izhodne naprave,

superračunalniki,mainframe, srednji, majhni,mini,mikro,ročni računalniki,

skalarni računalniški sistemi,

vektorski računalniški sistemi,

CISC, RISC, CISC z RISC jedrom, VLIW.

• Spozna pojem računalniškega sistema.
• Opredeli tipične arhitekture in se seznani z njihovimi gradniki.
• Oceni prednosti in slabosti posameznih arhitektur.
• Določi vlogo posameznih gradnikov računalniških sistemov.
• Našteje vrste vodil glede na njihovo vlogo v računalniškem sistemu.
• Opiše vrste pomnilnikov, njihove glavne značilnosti in namen uporabe.
• Loči med superračunalniki, mainframe, srednjimi, majhnimi, mini, mikro, ročnimi računalniki.
• Navede glavne značilnosti skalarnih, vektorskih računalnikov.
• Seznani se z značilnostmi CISC, RISC, CISC z RISC jedrom, VLIW centralno procesnimi enotami.

• Oceni vpliv, ki ga je imel izum in razvoj rač. sistemov na razvoj današnje družbe.
• Določi pomen, ki ga imajo računalniški sistemi v današnjem času.
• Opredeli računalniški sistem kot nepogrešljivo orodje vseh nivojev bivanja in ustvarjanja

• Loči vrste računalniških sistemov.
• Pozna razliko med mini, mikro, ročnimi računalniki, dlančnimi računalniki.

Mikrokontrolerji:

mikroračunalnik, mikroprocesor, mikrokontroler,

uporaba in vrste mikrokontrolerjev.

• Osvoji pojem mikrokontrolerja.
• Prepozna vlogo mikrokontrolerja v krmilnem procesu.
• Naveže znanje o strukturi programabilnega krmilnika z mikrokontolerjem.
• Spozna osnovno zgradbo mikrokontroliranega sistema.
• Diskutira o možnih področjih uporabe in pretehta smiselnost uporabe mikrokontrolerja v primerjavi s programabilnim krmilnikom.

• Ocenjuje vzročno posledične povezave v naravi in jih poskuša aplicirati.
• Spozna ekonomsko ustreznost uporabe mikrokontrolerjev in prednosti med mikrokrmilniki.
• Utrjuje znanje poznavanja računalniških sistemov.
• Diskutira o možnosti uporabe mikrokontrolerja v vsakdanjem življenju.

• Dokazuje smiselnost uporabe mikrokontroliranih sistemov.

Zgradba in delovanje mikrontrolerja:

CPE,

RAM,

registri,

vhodno-izhodni vmesnik,

časovnik,

notranje vodilo.

• Spozna vlogo posameznih delov mikrokontrolerja.
• Razlikuje med registri vhodno-izhodnih enot, podatkovnimi in naslovnimi registri.
• Ogleda si strukturo notranjega vodila in spozna pomen posameznih signalov.
• Ugotovi vlogo časovnikov in vhodno izhodnih vrat.
• Zna ugotoviti organizacijo in velikost notranjega pomnilnika.
• Opredeli vlogo CPE in prepozna vlogo njenih internih delov.

• Primerja zgradbo mikrokontroliranega sistema z organizacijo moderne družbe.

• Navede nekaj mikrokontroliranih sistemov.

Programski model in

analiza delovanja mikrokontrolerja:

programski model mikrokontrolerja,

izvajanje programa,

bus protokol,

naslavljanje pomnilnika,pomnilniški dekoderji.

• Spozna programski model mikrokontrolerja in osvoji vlogo posameznih delov.
• Analizira način izvajanja programa skozi posamezne faze.
• Loči med fazami prevzema, analize in izvedbe ukaza.
• Osvoji način naslavljanja pomnilnika in se seznani s pojmom velikosti naslovnega prostora.
• Zna razdeliti razpoložljiv pomnilniški prostor na pomenske module.
• Uporabi obstoječe znanje o dekoderjih za realizacijo delitve pomnilniškega prostora.

• Razvija občutek za komunikacijo med napravami in jih primerja s komunikacijami v realnem življenju.

• Analizira izvedbo ukaza.
• Razdeli pomnilniški prostor.

Ukazi mikrokontrolerja:

ukaz,

format ukaza,

načini naslavljanja,

ukazi za prenos podatkov,

aritmetični ukazi,

logični ukazi,

ukazi za delo s skladom,

vejitve,

ponavljanja,

vhodno-izhodni ukazi.

• Osvoji pojem ukaza.
• Spozna zgradbo ukazov, zna ločiti polje operacijske kode in polj operandov.
• Prepozna prednosti ortogonalne zgradbe ukazov.
• Loči posamezne načine naslavljanja in raziskuje njihove načine uporabnosti.
• Prepozna vsebovano, takojšnje, neposredno naslavljaje in jih zna ločiti od indeksnih naslavljanj.
• Ugotovi, kateri načini naslavljanja omogočajo pozicijsko neodvisnost programov.
• Simulira delovanje aritmetičnih in logičnih ukazov.
• Uporabi ukaze za vejitve, brezpogojne in pogojne skoke ter realizira enostavna ponavljanja.
• Opredeli posebnosti vhodno-izhodnih ukazov in jih uporabi v enostavnih primerih.

• Odkriva smotrnosti posameznih skupin ukazov.
• Korelira število operandnih polj ukaza z načinom naslavljanja.
• Diskutira o moči in hitrosti izvedbe posamezna ukaza.
• Spoznava vpliv kompleksnosti ukaza na čas njegovega izvajanja.

• Prepozna vrsto uporabljenega naslavljanja.
• Našteje vrste naslavljanj.
• Opiše splošno zgradbo ukazov.
• Loči ukaze glede na vrsto naslavljanja.

Sklad in podprogrami:

sklad,

vrh in dno sklada,

skladovni kazalec,

dodajanje in odvzemanje s sklada,

prekoračitev obsega sklada,

podprogrami.

• Spozna pojem sklada in njegov mehanizem delovanja.
• Zna ločiti med strukturama sklada in vrste.
• Odkriva uporabnost sklada v zvezi z realizacijo podprogramov in prekinitev.
• Simulira mehanizem delovanja sklada.
• Opredeli problem prekoračitve obsega sklada in poda predloge reševanja problema.
• Definira pojem podprograma in opiše njegove značilnosti.
• Zna povezovati programe s podprogrami.

• Odkriva uporabo sklada v vsakdanjem življenju in vleče vzporednice s programsko in strojno realizacijo strukture.
• Pretehta smotrnost uporabe podprogramov glede na porabo izvajalnega časa in potrošnjo pomnilnika.
• Razvija občutek za strukturo danega problema in osvaja drobitev kompleksnih problemov na lažje rešljive podprobleme.

• Realizira in simulira delovanje sklada s pomočjo knjig v šolski knjižnici.
• Realizira podprogram za dani problem.

Prekinitve:

zunanje in notranje prekinitve,

maskirane in nemaskirane prekinitve,

prekinitveni vektorji in vektorske prekinitve,

prekinitveni signali,

prekinitveni servisni program,

servisiranje prekinitev,

prioriteta prekinitve.

• Seznani se s pojmom prekinitve.
• Spozna vzroke za prekinitev normalnega načina delovanja CPE.
• Opredeli procese, ki nikoli ne smejo biti prekinjeni in spozna načine onemogočanja prekinitev.
• Zna ločiti med prekinitvenim vektorjem in vektorsko prekinitvijo.
• Spozna prekinitvene signale/linije zunanjih prekinitev.
• Loči med notranjimi in zunanjimi prekinitvami.
• Pozna zakonitosti izvajanja prekinitvenega servisnega programa
• Navede načine izvedbe prioritete prekinitve.
• Napiše enostaven prekinitveni servisni program.

• Razvije občutek za protokol prekinitve in vleče vzporednice s procesi v vsakdanjiku (npr. telefonski nagovor, ...).
• Selekcionira primere, kjer je smotrno uporabiti prekinitve.
• Vrednoti različne načine prepoznavanja naprav, potrjevanja in servisiranja prekinitev.

• Opiše potek izvajanja prekinitve.
• Loči nemaskirne od maskiranih prekinitev.
• Onemogoči dano maskirno prekinitev.

Priključevanje vhodno-izhodnih naprav:

vhodno-izhodni sistem,

struktura paralelnega vmesnika,

načini delovanja paralelnega vmesnika,

serijski komunikacijski vmesnik,

osnove serijskega prenosa,

EIA/TIA 232C standard,

priključevanje zunanjih vhodno- izhodnih vmesnikov na mikrokontroler.

• Analizira zmožnosti komuniciranja mikrokontrolerja preko vhodno-izhodnega sistema.
• Spozna strukturo paralelnega vhodno-izhodnega vmesnika.
• Razloži režime delovanja paralelnega vmesnika in opiše postopek nastavljanja vmesnika za poljuben režim delovanja.
• Pozna vlogo časovnika in ga zna uporabiti na danem primeru.
• Razloži delovanje serijskega komunikacijskega vmesnika in ga zna pripraviti za želeni način delovanja.
• Loči serijski način prenosa od paralelnega ter zna opisati njune prednosti in slabosti.
• Spozna osnove serijskega načina prenosa.
• Določi pomen standarda EIA/TIA 232C in opiše njegove mehanske, električne in časovne značilnosti.
• Zna definirati okvir podatkov pri EIA/TIA 232C standardu in pozna pomen start, stop in paritetnega bita.
• Spoznava razloge za priključevanje zunanjih vhodno-izhodnih vmesnikov na mikrokontroler.
• Napiše in testira enostaven komunikacijski program.
• Simulira priključitev poljubne vhodne, izhodne ali vhodno-izhodne naprave in napiše enostaven komunikacijski protokol, ki omogoči njeno delovanje.

• Pridobiva občutek za sodelovanje med različnimi napravami v sestavljenem mikroprocesorskem sistemu in odnosu med njimi.
• Sistematizira pridobljeno znanje o potrebi po komuniciranju oziroma prenosu podatkov in ga implicira na moderno družbo.
• Razširi pridobljeno znanje o sodelovanju na strojnem nivoju na delo v skupini.

• Nastavi serijski komunikacijski vmesnik.
• Opiše razliko med serijskimi in paralelnimi komunikacijami.

INFORMATIVNI CILJI

FORMATIVNI CILJI

SOCIALIZACIJSKI CILJI

POSEBNOSTI V IZVEDBI

Dijak

Dijak

Fizična zgradba osebnega računalnika:

ohišje,

notranje komponente/naprave,

periferne naprave.

• Se seznani s kratko zgodovino razvoja osebnih računalnikov.
• Zna našteti vodilne proizvajalce osebnih računalnikov.
• Pozna pojme: blagovna znamka, lastno ime, klon.
• Našteje tipe ohišij in zna oceniti smiselnost uporabe določenega tipa.
• Spozna pojem napajalnika, loči vrste napajalnikov in pozna njihove prednosti oziroma slabosti.
• Zna našteti tipične notranje in zunanje komponente osebnega računalnika.
• Pozna namen uporabe posameznih komponent in jih prepozna po njihovi obliki.
• Spozna pojem sistemske programske opreme.
• Razloži vlogo bralnih pomnilnikov pri sistemski programski opremi za inicializacijo sistema, POST, BIOS.
• Zna našteti vodilne proizvajalce BIOS matičnih plošč s področja osebnih računalnikov.

• Spoznava vlogo proizvajalcev računalniških sistemov v razvoju stroke.
• Ocenjuje vpliv razvoja programske opreme na strojno.
• Utrdi poznavanje von Neumannovega modela in umesti spoznane naprave v model.

• Našteje naprave v ohišju osebnega računalnika.
• Prepozna vlogo posamezne naprave.
• Loči posamezne tipe ohišij.

Vodila:

primarna vodila,

sekundarna vodila.

• Spozna namen povezovalnih struktur v računalniškem sistemu.
• Zna našteti vrste vodil glede na vrsto prenašane informacije.
• Osvoji pojme širine vodila, takt vodila, prepustnost vodila, sinhrono vodilo, asinhrono vodilo.
• Zna opisati probleme, ki lahko nastopijo pri prenosu podatkov po vodilu, razloge za njihovo pojavitev in morebitne rešitve.
• Pozna razlike med primarnimi in sekundarnimi vodili ter zna oceniti, katere vrste naprav povezujemo z določeno vrsto vodila.
• Osvoji pojem lokalnega vodila.

• Spozna pomen povezovalnih struktur.
• Analizira probleme, ki lahko nastanejo zaradi pomanjkanja komuniciranja in komunikacijskih zmožnosti med entitetami.

• Identificira vodilo znotraj računalniškega sistema.
• Pozna posebnosti v izvedbi vodil.
• Loči primarna vodila od sekundarnih, lokalna od glavnih.

Vhodno-izhodna vodila:

aktualna vodila (primer:

ISA,

EISA,

VESA,

MCA,

SCSI,

PCI,

PCI-X,

AGP,

USB,

FireWire),

serijsko vodilo,

paralelno vodilo.

• Seznani se z razvojem in vrstami lokalnih vodil v PC sistemih.
• Spozna različne arhitekture vodil in njihove splošne lastnosti.
• Zna razvrstiti vodila po širini, možni hitrosti prenosa podatkov in taktu vodila.
• Prepozna fizične oblike priključnih vmesnikov posameznega priključnega standarda.
• Zna oceniti prednosti in slabosti posameznih vodil in opredeliti vrsto naprav, ki jih povezujemo s posameznimi vrstami vodil.
• Primerja značilnosti konkurenčnih standardov; npr. USB in FireWire.
• Spozna standard EIA-TIA RS232/C.
• Seznani se s paralelnimi vrati in vrsto naprav, ki jih nanje priključujemo.

• Pridobi občutek za odnos med hitrostjo naprave, hitrostjo prenosa podatkov, vrsto vodila in kvaliteto življenja.

• Spozna naprave, ki se priključujejo z določenim tipom povezovalne strukture.
• Usposobi se za prepoznavanje posameznih povezovalnih struktur in njihovih priključnih konektorjev.
• Zaveda se namena uporabe posameznega tipa vodila.

Periferne naprave:

tipkovnica,

miška, sledilna kroglica, sledilna,

površina,

igralna palica,

zaslon,

tiskalnik,

optični bralnik,

zunanje naprave za masovno,

shranjevanje podatkov.

• Zna našteti periferne naprave in jih razdeliti na vhodne oziroma izhodne.
• Spozna osnovne principe delovanja posameznih naprav.
• Zna opredeliti področje uporabe posamezne naprave.
• Seznani se z možnostmi priključevanja naprav na centralni del osebnega računalnika.
• Zna oceniti prednosti določenega povezovalnega standarda izbrane naprave.
• Pozna vlogo gonilnikov naprav v povezavi z operacijskim sistemov osebnega računalnika.

• Zna oceniti ekonomsko in uporabno vrednost naprave.
• Oceni razmerje med kvaliteto,in ceno naprave ter njeno tržno uspešnostjo.
• Ugotovi vpliv globalizacije na ceno periferne naprave.

• Vizualno prepozna periferno napravo.
• Poda predlog rešitve pri izboru nakupa naprave.
• Opiše namen gonilnika naprave.

Pomnilniki

• Pozna vlogo pomnilnika v von Neumannovem modelu.
• Pozna notranje zunanje pomnilnike.
• Pozna bralne/bralno pisalne pomnilnike.
• Pozna statično/dinamične bralne/pisalne pomnilnike.
• Pozna glavni pomnilnik.
• Pozna pomnilniške module (primer: DRAM, SRAM, EDO, SDRAM, DDR, RAMBUS, ...).
• Vizualno prepozna vrsto pomnilniškega modula.
• Našteje podatke, ki jih proizvajalec podaja za posamezen tip pomnilniškega modula.
• Zna vstaviti pomnilniški modul v ustrezno režo matične plošče.

• Oceni vlogo pomnjenja informacije.
• Selekcionira informacije glede na potrebo trajnosti pomnjenja.
• Ugotovi vpliv multimedijksih tehnologij na pomnjenje, količino in kvaliteto informacije.

• Razume smisel delitve pomnilnikov.
• Usposobi se za prepoznavo tipa pomnilniškega modula.
• Primerja različne pomnilniške tehnologije.

Naprave in mediji za masovno shranjevanje podatkov:

magnetni trak,

disketni pogon,

disk (fiksni, izmenljivi),

optični pomnilniki (CD, DVD),

flash pomnilniki (CF, MMC, SD).

• Spozna osnovne principe magnetnega zapisovanja in branja podatkov.
• Opiše vlogo, ki jih zavzemajo magnetni trakovi v zgodovini razvoja računalniških sistemov in dandanes.
• Pozna mehanizem delovanja ter logično razdelitev površine diskete in trdega diska.
• Zna izračunati kapaciteto neformatiranega medija.
• Osvoji postopke priprave trdega diska za normalno uporabo.
• Spozna princip delovanja in format zapisa informacije na optičnih medijih.
• Spozna novejše pomnilniške tehnologije in njihov princip delovanja.
• Loči med npr. CF, MMC, SD pomnilniki in pozna prednosti posameznih tehnologij.
• Zna za poljuben medij oceniti hitrost dostopa do informacije in kapaciteto medija glede na trende, ki so prisotni na tržišču.

• Ugotovi vpliv razvoja tehnologije na potrošniško miselnost.
• Zna oceniti lastne potrebe.
• Zagovarja vpliv potrebe po večjem pomnilniškem mediju.

• Izračuna kapaciteto neformatiranega diska.
• Loči med zaporednih in direktnim načinom dostopa do informacije na pomnilniškem mediju.

Pomnilniške organizacije:

pomnilniške hierarhije,

predpomnilnik,

navidezni pomnilnik,

pomnilniško prepletanje.

• Spozna pojem pomnilniške hierarhije.
• Oceni hitrost dostopa do podatkov pri večnivojskih hierarhijah.
• Spozna pojem lokalnosti pomnilniških dostopov.
• Opiše princip delovanja predpomnilnika.
• Loči in pozna razliko med asociativnimi, set-asociativnimi in direktnimi predpomnilniki.
• Ocenjuje verjetnost zadetka pri različnih realizacijah predpomnilnikov.
• Spozna pojem navideznega pomnilnika in naslavljanja navideznega prostora.
• Loči vrste navideznih pomnilnikov in zna opisati njihove glavne značilnosti.
• Razloži principe preslikovanja navideznih naslovov v fizične.
• Razlikuje med notranjo in zunanjo fragmentacijo, pozna razloge za njun nastanek in postopke za njuno zmanjševanje oziroma odpravljanje.
• Spozna prednosti pomnilniškega prepletanja kot eno izmed metod pospeševanja dostopa do informacije v pomnilniku.

• Razume hierarhijo pomnilnikov in jo aplicira na ustroj družbe.
• Poišče primere lokalnosti v svoji okolici.

• Loči tipe pomnilnikov in jih porazdeli po pomnilniški hierarhiji glede na hitrost dostopa do podatkov.
• Določi skupni dostopni čas.
• Pozna prednosti predpomnilnikov in idejo navideznega pomnilnika.

Osnovna plošča osebnih računalnikov

• Vizualno prepoznava naprave in elemente osnovne plošče.
• Zna razložiti vlogo nabora vezij osnovne plošče.
• Spozna glavne proizvajalci naborov vezij osnovne plošče.
• Razišče možnosti nastavitve delovanja naprav osnovne plošče z danimi kratkostičniki.
• Razloži vlogo BIOS in ga zna locirati na osnovni plošči.
• Prepozna fizične konektorje posameznih vodil.

• Ponazori relacije med elementi osnovne plošče z odnosi med subjekti v družbi oziroma družini.

• Razloži možnosti nastavitev osnovne plošče.
• Našteje naprave na dani osnovni plošči.

Centralna procesna enota:

registri,

podatkovni in naslovni vmesniki,

aritmetično-logična enota,

kontrolna enota,

ukazi.

• Razloži vlogo CPE v von Neumannovem modelu računalniškega sistema.
• Našteje glavne sestavne dele centralnih procesnih enot in opiše njihov namen.
• Opiše vlogo kontrolne enote.
• Loči med namenskimi in splošnonamenskimi registri.
• Spozna vpliv urine frekvence na hitrost izvajanja ukazov.
• Spozna paralelizme znotraj CPE; več funkcijskih enot, cevovodno procesiranje.
• Oriše vlogo predpomnilnika (L1) znotraj CPE.
• Razišče metode za primerjave različnih in istovrstnih CPE in vrednoti rezultate primerjav.
• Našteje vrste CPE glede na nabor in moč ukazov.

• Primerja vlogo centralne procesne enote s patriarhalno družbo.
• Prepozna vpliv zgodovinskih dejstev na trenutne razmere v družbi.
• Primerja delovanje predpomnilnika s hitro poštno dostavo.

• Opiše vlogo delov centralne procesne enote.
• Predstavi prednosti, ki jih v strukturo CPE vnašajo paralelizmi.

Ergonomija delovnega mesta:

osvetlitev prostora,

drža,

deformacije udov,

onesnaževanje.

• Oceni kvaliteto osvetlitve prostora in izvora svetlobe.
• Zna pravilno sedeti.
• Pazi na zračnost prostora.
• Se zaveda sevanja CRT zaslonov in pozna norme TCO.
• Pridobi občutek za pravilno držo na delovnem mestu.
• Izmeri zvočna onesnaženost prostora.
• Se zaveda vpliva klimatiziranih prostorov na svoje zdravje.

• Oceni vpliv tehnologije na zdravje in dobro počutje človeka.
• Diskutira o vplivu zasvojenosti s tehnologijo.
• Primerja vlogo centralne procesne enote s patriarhalno družbo.

• Zna ustrezno opremiti delovno mesto.
• Pokaže na morebitne napake v ergonomiji delovnega mesta.

Grafični podsistem:

prikazovalniki (npr. CRT, LCD, plazma),

grafični vmesniki.

• Pozna pojme: osveževalna frekvenca, globina barve, video pomnilnik, resolucija zaslona, multisync, multiscan.
• Našteje video standarde, npr.: VGA, SVGA, XGA, VESA.
• Opiše video kartico z njenimi najbolj osnovnim komponentami, kot so video nabor vezij,video pomnilnik.
• RAMDAC.
• Pozna vlogo video pospeševalnikov in video gonilnikov.
• Primerja video kartice glede na namen uporabe : 2D grafika, 3D grafika, igre, DVD pospeševanje, DVI vmesnik.

• Razbija stereotip očala-računalnikar.
• Selekcionira video kartice glede na kompleksnost operacij.
• S testiranjem dokaže vpliv osveževalne frekvence CRT zaslona na utrujenost oči.

• Našteje proizvajalce grafične opreme.
• Nariše diagram odvisnosti velikosti zaslona od izbrane resolucije.

INFORMATIVNI CILJI

FORMATIVNI CILJI

SOCIALIZACIJSKI CILJI

POSEBNOSTI V IZVEDBI

Dijak

Dijak

Osnove informatike:

informatika,

informacija,

količina informacije,

bit,

analogno-zvezno,

digitalno-diskretn,

kodiranje,

številski sestavi,

predstavitev števil,

Booleaova algebra.

• Spozna pojme informatika, informacija.
• Pozna način merjenja informacije in enoto za količino informacije.
• Predstavi informacijo na različne načine (analogna in digitalna predstavitev informacije).
• Loči med dvojiškim zapisom, bitom, zlogom, besedo, dvojno besedo.
• Kodira števila:
• cela števila: naravno dvojiško, BCD, Grayev kod,
• realna števila: s fiksno in plavajočo vejico.
• Kodira znake, logične vrednosti, nize znakov.
• Obnovi in uporabi logične operacije (nad biti, nad števili).

• Prepozna vrste informacije.
• Vadi zapis v posebnosti izvedbe.
• Spozna raznolikost v načinu zapisa informacije, ki izvira iz različnih kulturnih okolij.

• Primerja različne zapise iste informacije.
• Kodira števila.
• Pretvarja med številskimi sitemi.
• Predstavi dano število v formatu s plavajočo vejico.
• Izvaja aritmetične in logične operacije na številih v dvojiškem sestavu.
• Našteje osnovne operacije booleove algebre in napiše njihove pravilnostne tabele.

Integracija v elektroniki:

integracija,

elementi integracije,

integrirana vezja,

integracijski moduli,

procesne enote,

mikroprocesorji,

fiksno-ožičena logika,

programabilna logika.

• Spozna pomen integracije v elektroniki.
• Zna opisati lastnosti osnovnih integracijskih elementov in vezij (tranzistorjev, logičnih vrat, seštevalnikov, pomnilniških celic, registrov, ...).
• Seznani se s pojmoma integrirano vezje in integracijski modul.
• Opredeli vlogo procesne enote, procesorja, centralne procesne enote.
• Oriše osnovno arhitekturo mikroprocesorja.
• Primerja fiksno-ožičeno s programabilno logiko in se zave prednosti in slabosti posamezne kategorije.
• Spozna ekvivalentnost strojne in programske opreme.
• Razvrsti nivoje programiranja mikroprocesorja od mikroprogramiranja do programiranja v višjih programskih jezikih.

• Izpopolnjuje sposobnost sledenju razvoja sistemov od mikro do makro nivoja.
• Integracija, manjšanje naprav, manjšanje cen.
• Razume pomen integracije na povečevanje proizvodnje, ceno in dostopnost elektronskih vezij.
• Zave se pomena komunikacij na vseh nivojih zgradbe kompleksnih elektronskih vezij.

• Pozna lastnosti sestavnih elementov naprav.
• Osvoji zgradbo načelno zgradbo naprav.
• Loči programirne od neprogramirnih komponent.
• Zaveda se nivojske delitve programskih jezikov.

Vhodni in izhodni signali elektronskih integriranih vezij:

analogni, digitalni signali,

označevanje signalov,

lastnosti signalov,

družine integriranih vezij,

izvedbe vhodov in izhodov,

integriranih vezij.

• Loči med analognimi in digitalnimi signali.
• Opiše lastnosti in pozna označevanje signalov (pomen signala, smer, napetostni oziroma tokovni nivoji, kasnitev, standardno breme, obremenljivost izhodov).
• Spozna razlike med posameznimi družinami integriranih vezij (npr. TTL in CMOS).
• Razlikuje med izvedbami izhodov (push-pull, open collector, open drain, 3-State).

• Razume povezavo med analognim in digitalnim svetom.
• Pridobiva sposobnost opazovanja in prepoznavanja oblik in vrste signalov.

• Opazuje spremembe signalov.
• Opisuje signale na standardiziran način.

Vezja komunikacijskih naprav:

logična vezja,

medpomnilniki,

zapahi,

multipleksor,

selektor,

dekodirnik,

generator/kontrolor parnosti,

pomnilniška vezja,

naslov, lokacija, vsebina,

krmilni signal,

protokol,

linijski vmesnik,

nivojski vmesnik,

prilagoditvena vezja.

• Našteje logična vezja ( negator, vrata, medpomnilnik, zapah, transceiver, multiplekser, kodirnik, selektor, dekodirnik, generator/kontrolor bita parnosti).
• Analizira ožičeno in programirljivo logiko.
• Našteje pomnilniška vezja.
• Razlikuje: arhitektura, lokacija, naslov, vsebina.
• Se seznani s pomnilniškimi tehnologijami: RAM, NVRAM, ROM, EPROM, EEPROM, Flash.
• Opredeli paralelno in serijsko izvedbo pomnilnika.
• Pozna načine krmiljenje paralelnih in serijskih pomnilnikov (krmilni signali, protokoli).
• Zna razširiti pomnilnik (daljše lokacije) in podaljšati pomnilnik (več lokacij).
• Spozna druga vezja (linijski vmesniki, nivojski vmesniki, prilagoditvena vezja za prilagajanje moči, impedance, nivojev).

• Zaveda se pomena integracije logičnih vezij in jih primerja z integracijskimi procesi v družbi.
• Oceni vlogo pomnjenja informacije.
• Selekcionira informacije glede na potrebo trajnosti pomnjenja.
• Teoretizira potrebo po prilagajanju v povezavi s prilagajanjem posameznika družbenim normam.

• Primerja funkcijo realizirano s fiksno-ožičeno logiko z enako programabilno.
• Našteje tipe pomnilniških vezij.
• Loči pojme lokacija, naslov, vsebina.
• Spozna vlogo linijskih in nivojskih vmesnikov.
• Zaveda se pomena prilagoditvenih vezij.

Vnos in vizualizacija podatkov:

mehanski aktuator,

rele,

optični spojnik,

svetleča dioda,

tipkovnica,

zaslon,

LCD prikazovalnik.

• Pozna elemente, ki omogočajo vnos in vizualizacijo podatkov (mehanska stikala, optični elementi, prilagodilna vezja, optični spojnik, rele, LED, prikazi, tipkovnice).
• Zna opisati funkcijo in vlogo posameznega elementa.

• Oceni razmerje med kvaliteto, ceno elementa in njegovo tržno uspešnostjo.
• Ugotovi vpliv globalizacije na ceno elementa.

• Našteje vhodne in izhodne elemente.
• Opiše delovanje danega elementa.
• Primerja smiselnost uporabe elementa v danem primeru.

Prenos podatkov:

komunikacijski kanal,

kapaciteta kanala,

način, smer, sočasnost

prenosa,

informacijska vsebina,

hitrost prenosa (bitrate, baud

rate),

moč signala,

slabljenje,

razmerje signal/šum.

• Opiše splošni model prenosa podatkov (gradniki, vloge).
• Loči organizacije komunikacijskega kanala (serijski in paralelni prenos podatkov, smer in sočasnost prenosa).
• Vrednosti signale pri prenosu podatkov (splošne lastnosti (analogni in digitalni signali, informacijska veličina, enosmerni, izmenični, sestavljeni signali, frekvenca, perioda, faza, fazni skok), moč signala, slabljenje, dB, S/N, hitrost prenosa podatkov , baudrate, kapaciteta kanala).
• Spozna zahteve po hitrostih prenosa za govor, zvok, video, prenos podatkov.

• Razvija sposobnost funkcioniranja v urbanem okolju.
• Osvaja sposobnot analize časovne odvisnosti dogodkov.

• Nariše povezovalni model.
• Opiše razlike med serijskim in vzporednim prenosom.
• Primerja pojme: analogen, zvezen, digitalen, diskreten.
• Razčleni dogajanja med prenosom.

Prenos informacij z digitalnimi signali:

binarni in digitalni prenosi,

kodiranje signala pri prenosu,

modulacija.

• Zna opisati prenos z osnovnim digitalnim signalom, slabosti takšnega prenosa.
• Pozna možnosti preoblikovanje digitalnega signala (NRZ, RZ, Manchester, diferencialno Manchester, bipolarno kodiranje).
• Spozna idejo modulacije (nosilni signal, mudulacijski in modulirani signal).
• Opiše modulacije z analognim nosilnim signalom (amplitudna, frekvenčna, fazna), modulacije s pulznim nosilnim signalom (pulzno-amplitudna, širinska, kodna modulacija).

• Določi pomen revolucije, ki so jo v komunikacije uvedle digitalne komunikacije.
• Opredeli probleme, ki jih je potrebno rešiti za realizacijo digitalnih prenosov.

• Opiše binarni prenos.
• Razlikuje med digitalnim in binarnim prenosom.
• Kodira dani signal.
• Primerja različne kode iste informacije.
• Loči različne načine modulacije in opiše njihove značilnosti.

Sinhroni in asinhroni prenos podatkov:

sprejemna, oddajna ura,

sinhronizacija,

sinhroni prenos,

asinhroni prenos.

• Loči med sinhronim in asinhronim.
• Spozna pomen sinhronizacije in posledice slabe sinhronizacije.
• Zna opisati sinhronizacijo z dodatnimi (sinhronizacijskimi) linijami.
• Pozna sinhronizacija iz signala.
• Opiše načelna zgradba podatkovnega okvirja.
• Osvoji principe asinhronega prenosa podatkov.
• Spozna začetni bit, končni bit, parnostni bit.
• Našteje in opiše komunikacijske parametre in format znaka.

• Spoznava prednosti sinhronskih oziroma usklajenih komunikacij.
• Diskutira možnosti usklajevanja toka informacij pri nesinhronskih penosih.

• Opiše razliko med asinhronim in sinhronim penosom.
• Našteje primere asinhronega prenosa.
• Primerja sinhrone prenosne načine.
• Opiše format okvirja sporočila.

Linije:

realni model linije,

poenostavljen model linije,

odboj,

presluh,

interferenca,

disperzija.

• Opiše nadomestno električno vezje realne linije.
• Pozna referenčni vodnik in ozemljitveno zanko.
• Spozna simetrične in nesimetrične povezave.
• Razume vpliv dolžine povezave na obliko signala.
• Zna opisati vpliv obremenitve na obliko signala.
• Spozna induktivni in kapacitivni sklop.
• Opiše pojave, ki lahko nastopijo na liniji.
• Spozna problem odboja na liniji((ne)pravilna zaključitev linije).
• Osvoji pojem šuma, občutljivost na motnje.
• Predstavi tok kot informacijsko veličino: tokovna zanka.

• Razume povezavo med modelom in realno situacijo.
• Spoznava koristnost modela in ocenjuje vpliv njegovih poenostavitev.

• Modelira linijo.
• Opiše elemente modela linije.
• Našteje vzroke za napako na linijah.
• Pozna načine za odpravljanje oziroma zmanjšanja vpliva za pojav napak na linijah.

Prenosni mediji:

parametri prenosnih medijev,

omejeni in neomejeni mediji,

vodnik,

parica,

koaksialni kabel,

optični kabel,

brezžični mediji.

• Zna našteti osnovni parametre prenosnih medijev: pasovna širina, slabljenje, S/N, ...
• Spoznava bakrene povezave (vodnik, oklopljena in neoklopljena parica, koaksialni kabel).
• Zna opisati optično vlakno (način potovanja žarka, popolni odboj, slabljenje, disperzija, valovna dolžina).
• Opiše brezžične prenose (z mikrovalovi, satelitski).

• Opredeli pomen komunikacijskih medijev.
• Oceni vpliv razvoja komunikacijskih medijev na hitrost razvoja družbe.

• Našteje lastnosti danega prenosnega medija.
• Razvrsti dane prenosne mediji po hitrosti prenosa podatkov in ceni medija.
• Opredeli neomejene prenosne medije.

Primeri vodil in prenosa podatkov:

(SPI, I2C, RS232 ,RS422, RS423, RS485, IEEE488, Centronics, ISA,PCI,USB, Ethernet, ...).

• Spozna idejo vodila.
• Opiše paralelno in serijsko vodilo.
• Zna opisati enostavno komunikacijo preko vodila.
• Seznani se s potrebo po identifikaciji uporabnikov vodila oziroma naprav.
• Našteje vrste dostopna vodil in njihovih spojnikov (konektorjev).
• Spozna primere vodil (npr. ISA, PCI, USB, Ethernet, I2C, industrijska vodila RS422, RS423, RS485, IEEE488, tiskalniški vmesnik).

• Opredeli vodilo kot komunikacijksi medij.
• Zagovarja smiselnost identifikacije subjektov komuniciranja.

• Primerja dani vodili.
• Našteje lastnosti serijskega vodila.
• Opiše paralelna vodila.
• Prepozna dano vodilo in opiše njegov priključni spojnik.

Napake pri prenosu podatkov:

pomen napak,

viri napak,

odkrivanje in odpravljanje,

napak.

• Zna opisati pomen napak pri prenosu podatkov.
• Odkriva vire napak (frekvenčno odvisno slabljenje, fazno popačenje, drgetanje faze, presluh, odboj, šum) in spozna njihove značilnosti.
• Pozna metode za odkrivanje in odpravljanje napak pri prenosu podatkov (bit parnosti, BCC, kontrolna vsota, CRC, FEC, ARQ).

• Razume povezavo med napako in napačno informacijo.
• Ocenjuje vpliv napačne informacije in posledice, ki zaradi le-te lahko nastanejo.

• Našteje vire napak.
• Opiše metode za odkrivanje napake.
• Primerja zmožnosti paritetnega bita s CRC oziroma FEC kodo.
• Izračuna CRC za dani primer.
• Opiše ARQ.
• Našteje vrste ARQ.

Standardi in dogovori:

organizacije,

standard,

dogovor,

priporočilo,

protokol,

OSI model.

• Spozna organizacije za standarde na področju prenosa podatkov (ANSI, ISO, CCITT, ITU, IEEE).
• Seznani se s tipi standardov (de iure, de facto, priporočila).
• Osvoji pojem protokola.
• Opiše dani protokol.
• Spozna OSI referenčni model model.
• Opišuje funkcije posameznih plasti OSI modela.

• Oceni vpliv organizacij za standardizacijo na popularizacijo standardov, priporočil.
• Primerja protokole informacijske tehnologije s splošnimi normami, ki vladajo v družbi.
• Spoznava hierarhični ustroj v OSI modelu in ga aplicira na možja področja uporabe.

• Našteje organizacije za standardizacijo.
• Poda razliko med standardom in priporočilom.
• Opiše protokol.
• Našteje funkcije dane plasti OSI.

Osebni računalnik v informacijski elektroniki:

načelna zgradba PC,

možnosti povezovanja,

periferni vmesniki,

komunikacijski vmesniki.

• Spozna vlogo osebnega računalnika.
• Poda funkcionalni opis zgradbe osebnega računalnika.
• Našteje možnosti, ki jih za povezovanje nudi osebni računalniki: serijski in paralelni vmesnik, USB.
• Seznani se s perifernimi vmesniki (registri, naslavljanje).
• Osvoji pojme: merilni, komunikacijski, omrežni vmesnik.
• Zna opisati prekinitveni krmilnik, DMA.

• Oceni možnosti uporabe osebnega računalnikom kot komunikacijske naprave.
• Analizira vpliv osebnega računalnika na razvoj novih informacijskih tehnologij, hitrost sprejemanja informacij in dosegljivost družbenega subjekta.

• Našteje dele računalniškega sistema.
• Opredeli dele rač. sistema, namenjene izmenjavi informacij.
• Opiše periferne vmesnike.
• Primerja možnosti priključevanja naprav.
• Predstavi vlogo DMA.

DTE, DCE:

modem,

vzpostavljanje povezave,

null-modem povezava.

• Osvoji pojem in namen modema.
• Zna opisati modemi, naprave DTE, DCE.
• Opiše vzpostavljanje povezave z oddaljeno DTE.
• Spozna značilnosti analogne (govorne) telefonske povezave.
• Opiše null-modem povezavo.
• Zna opisati osnovne principe multipleksiranj: časovni, frekvenčni, statistični.

• Spoznava polpreteklo in sedanjo vlogo povezovalnih naprav.
• Diskutira o zmožnostih komunikacij preko obstoječih telefonskih linij.

• Definira pojem DTE.
• Loči med DTE in DCE.
• Opiše vlogo DCE v komunikacijskem sistemu.
• Izvede null-modem povezavo.
• Vzpostavi dano povezavo.
• Opiše multipleksirne metode.

Računalniška omrežja:

povezovanje v omrežja,

topologija,

preklapljanja v omrežjih,

omrežne naprave,

povezave,

spojni elementi.

• Spozna prednosti povezovanja v omrežja.
• Zna opredeliti naloge omrežja.
• Opiše osnovne omrežne topologije.
• Zna opisati osnovne principe komutiranja, kot so npr. preklapljanje v omrežjih (povezav, sporočil, paketov).
• Spozna in opiše omrežne naprave.
• Našteje vrste povezav, medijev, spojnih elementov.

• Spoznava možnosti, ki jih nudi povezovanje komunikacijskih naprav v omrežja.
• Diskutira o prednostih povezovanja in njegovem vplivu na hitrejši in sistematiziran pretok informacij.

• Našteje in opiše dano topologijo.
• Primerja izbrani topologiji.
• Opiše vlogo preklapljanja.
• Našteje omrežne naprave.
• Opiše spojnike za dani medij.

Delo v realnem času:

pojem 'realnega časa',

A/D in D/A pretvorba,

vmesniki za delo v realnem

času,

programska oprema.

• Zna opredeliti pojem "v realnem času".
• Pozna smisel A/D in D/A pretvorbe.
• Osvoji principe pretvorbe.
• Opiše vplive ločljivost, hitrosti, točnost pretvorbe.
• Spozna vmesnike za delo v realnem času.
• Našteje in opredeli programsko opremo, ki omogoča delo v realnem času.

• Oceni vpliv hitrega odzivanja na prihajajoče informacije.
• Korelira hitrost sprejemanja podatkov s hitrim odzivanjem in odločitvami v družbi.

• Opiše pojem realnega časa.
• Opredeli probleme, ki jih je potrebno reševati v realnem času.
• Razloži izbrani princip A/D pretvorbe.

Industrijske komunikacije:

industrijsko okolje,

primeri industrijskih

komunikacij.

• Seznani se z industrijskim okolje in posebnimi zahtevami okolja (vlaga, temperatura, tresljaji, motnje, ...).
• Spozna nekatere rešitve (industrijska vodila, zmožnosti povezovanja, ...).
• Primerja podatkov nekaterih danih primerov industrijskih povezovanj (CAN, Fieldbus, ...).

• Spoznava pomen povezovanja naprav v industriji.
• Oceni vlogo zajemanja podatkov, krmiljenja in regulacije na proizvodnem mestu.

• Opiše značilnosti industrijskih okolij.
• Opredeli pomen povezovanja industrijskih naprav.
• Primerja izbrana tipa industrijskih vodil.

Trendi v razvoju komunikacij novejše rešitve:

ISDN,

XDSL,

ATM,

UMTS.

• Spozna trende v razvoju novih komunikacijskih tehnologij.
• Oceni prednosti ISDN pred POTS.
• Našteje DSL tehnologije in njihove značilnosti.
• Primerja hitrosti posameznih tehnologij.
• Diskutira o združevanju tehnologij in zmožnostih UMTS.
• Spozna prednosti univerzalne tehnologije pri prenosu vseh vrs podatkov.
• Zazna prihodni razvoja komunikacij.

• Analizira dosedanji razvoj komunikacij.
• Opredeli vlogo novejših standardov na hitrost prelivanja informacij v družbi.
• Diskuti o zmožnostih enovitnega prenosa in povezave vseh vrst prenosnih naprav z enovitih prenosnim standardom.

• Našteje slabosti PSTN.
• Opiše prednosti celičnih pred paketnimi prenosi.
• Primerja zasnovo UMTS z današnjimi tehnologijami.