INFORMATIVNI CILJI

FORMATIVNI CILJI

SOCIALIZACIJSKI CILJI

POSEBNOSTI V IZVEDBI

Dijak

VARSTVO PRI DELU – 2 tedna

• Delovno okolje, sredstva za delo in osebno zaščito,
• pravice in dolžnosti delavcev,
• nevarnosti pri delu z orodji, stroji in napravami, s tekočinami, električnim tokom in varstvo pred požari,
• postopki za preprečevanje nesreč in prva pomoč.

• Spozna delovno okolje in pravila obnašanja v delavnici – hišni red,
• pozna in razume pomen in način upoštevanja predpisov za varno delo in osebno zaščitno opremo,
• seznani se in zna varno delati z nevarnimi tekočinami, ki se uporabljajo v delovnem procesu in zna upoštevati navodila za varno delo pri napravah z električnim tokom,
• seznani se s postopki prve pomoči.

• Spoznava pomen predpisov o varstvu pri delu,
• pristopa previdno k novemu delu,
• opazuje, razmišlja in z vzgledom vpliva na odgovorno ravnanje pri delu,
• spreminja odnos do dela in delovnih sredstev.

• Definiranje delovne obleke,
• predstavitev zaščitnih ukrepov in osebnih zaščitnih sredstev,
• ogled opozorilnih panojev,
• predstavitev nezgodnega lista.
• Preskus znanja – test: Poznavanje ukrepov, predpisov varnosti pri delu in hišnega reda.

MEHANSKA OBDELAVA MATERIALOV – 7/9tednov

• Materiali, preverjanje in merjenje, standardi,
• orodja za obdelavo,
• delavniške risbe,
• obdelovalni postopki,
• spajanje: razstavljive in nerazstavljive zveze.

• Prepozna različne materiale iz proizvodnih procesov, njihove lastnosti in način priprave za uporabo (zaščite, preoblikovanje, skladiščenje, uničenje, ...),
• zna izbrati in uporabiti merila, se zaveda, da izbira merila vpliva na točnost in zanesljivost merilnih rezultatov (primejalna merjenja, meter - kovinski, lesen, pomično merilo, mikrometrom, merilne letve),
• spozna osnove delavniških risb,
• po delavniški risbi zna izdelati enostavne predmete izkovinskih, plastičnih in ostalih materialov,
• zna uporabiti različna orodja in postopke za obdelavo in preoblikovanje materialov: žaganje, piljenje, brušenje, krivljenje, rezanje, rezanje navojev, barvanje, lepljenje, toplotna obdelava, sušenje, ...
• spozna elemente za spajanje (krivine, vijačni spoji – predpisi in standardi, ozemljila, ...).

• Razvija ročne spretnosti in išče racionalnost svojih delovnih operacij v okviru pravil normalne rabe orodja,
• navaja se na pravilno rabo strokovne terminologije,
• razvija občutek in previdnost za varen in učinkovit pristop k novim delovnim nalogam,
• razvija in oblikuje odnos do urejenega delovnega mesta, čistega okolja in ekologije,
• spoznava merila za kvaliteto, odgovorno in zanesljivo delo.

Naloge:

Izdelava ohišja in/ali prednje plošče,

uporabne elektrotehniške naprave za lastne potrebe, vključevanje različnih delovnih operacij,

analiza delovnih operacij in izdelavnega časa,

upoštevanje merila za oceno kvalitete dela in izdelkov,

alternativne rešitve, iskanje, izbira in nabava na prostem trgu.

SESTAVLJENI ELEKTRIČNI TOKOKROGI – 12/21tednov

Načini medsebojnega povezovanja elektrotehniških elementov v električne tokokroge:

• žično–spojne zveze (načrti električnih instalacij, elementi in orodja za izvedbo in oblikovanje žično–spojnih povezav),
• spajkanje (orodja, materiali in pravilni delovni postopki za spajkanje),
• stikalni blok z instalacijskim odklopnikom in ZNDT (v TN in TT sistemu),
• tiskano vezje (standardi, materiali, načini projektiranja in izdelave tiskanega vezja).

• Spozna elemente električnih tokokrogov (spoznavanje standardov) in zna določiti pomen kvalitetne izvedbe in zahteve za preverjanje in preizkušanje delovanja zaščit oziroma strokovnega in pooblaščenega pristopa,
• prepozna elemente (simbole) v načrtu in osvoji rabo simbolov po veljavnih standardih,
• prepozna elemente v razdelilni omarici,
• spozna elemente in orodja za pravilno izvedbo trdo- in mehkožičnih povezav,
• spozna standarde in predpise, ki opredeljujejo varno gradnjo naprav za različna področja,
• spozna meje dovoljenega pristopa in zna poiskati oziroma strokovno zamenjati pokvarjen element,
• zna pravilno izdelati enostavne žično–spojne zveze,
• spozna orodja in materiale za pravilne postopke spajkanja,
• spozna način povezave elektronskih elementov na tiskanem vezju in postopke izdelave,
• spozna načine projektiranja tiskanih vezij,
• spozna različne postopke za izdelavo tiskanih vezij s poudarkom na ekologiji in ekonomiki pri serijski proizvodnji,
• po električni shemi zna ročno načrtovati in izdelati enostavno tiskano vezje (postopki, varstvo pri delu in ekologija),
• spozna pravilne postopke za spajkanje ali montažo elektronskih elementov na tiskano vezje,
• z montažo in demontažo utrjuje poznavanje tehnoloških znanj.

• oblikuje odnos do varnostnih predpisov na inštalacijskem področju,
• spreminja odnos do tujega znanja, vrednoti kompetence in sposobnosti,
• oblikuje pozitiven odnos do timskega dela in razvija tolerantnost do kolegov,
• si prizadeva za strokovnost dela in odkriva osebno poklicno sliko,
• sreča in spoznava področje industrijskega oblikovanja z zagotavljanjem popolne funkcionalnosti naprav,
• razvija odnos do ekološko obremenjujočih tehnologij,
• spoznava interdisciplinarnost pristopov pri kvalitetnih izdelkih: funkcionalnost, varnost, ergonomičnost, kakovost oblikovanja, zanesljivost, standardizacija, predpisi, primerljivost in konkurenčnost, pogostost odpovedi in popravljivost, organiziranost in preglednost, ...

Uporaba demonstracijskega panoja s primeri električnih instalacij in simulacijo napak.

• pregled predpisov s področja nevarnosti pred dotikom visoke napetosti,
• analiza šolske delovne mize glede varovanja pred previsoko napetostjo dotika (z ločilnimi transformatorji),
• demonstracija varnega dela v primernih pogojih za jedkanje z upoštevanjem standardov in predpisov,
• posebno pozornost je potrebno posvetiti analizi usklajenosti ravnanja z odpadki pri jedkanju v delavnicah zavoda,
• prikaz pravilne nevtralizacije, shranjevanja in deponiranje odpadkov,
• pregled delovnega lista za vodenje ali spremljanje tehnološkega postopka.

Projektna naloga:

Vključuje znanje o elementih, iskanje, vrednotenje in primerjanje tehničnih (kataloških) podatkov, uporabo in določanje mejnih vrednosti, preverjanje ali merjenje tipskih vrednosti in karakteristik.

Izdelava ohišja:

• izdelava enofaznega in trifaznega kabelskega priključka,
• priklop gospodinjske naprave, pravila in ukrepi za zagotavljanje varnosti, …
• napajalno vezje,
• vezje za signalizacijo,
• krmilno vezje.

PASIVNI ELEKTROTEHNIŠKI ELEMENTI – 8/29 tednov

• Upori,
• kondenzatorji,
• tuljave in transformatorji,
• stikala,
• releji, kontaktorji.

• Prepoznava vrsto pasivnega elektronskega elementa, skladnost ohišij s tehničnimi značilnostmi, možne načine montaže in priključevanja elementov,
• zna poiskati tipične tehniške podatke pasivnega elementa v katalogih proizvajalcev in se nauči pazljivo prebrati tehnično dokumentacijo in prepoznati za uporabo pomembne podatke,
• iz oznak in zunanjih znakov zna določiti vrsto elementa in iz dokumentacije (katalog, spletne strani) poiskati želene vrednosti – tehnične podatke,
• zna oceniti uporabnost elementa vizualno in z instrumentom (dober/slab),
• spozna sestavo in postopek izdelave tuljave in transformatorja,
• pozna namen, izvedbe, posebnosti tehnologij in razume tehnične podatke stikal,
• pozna način uporabe, izvedbe, posebnosti tehnologij in razume tehnične podatke relejev,
• zna izvesti osnovna ali enostavna logična vezija (IN, ALI, NE, samodržni kontakt) s stikali in releji.

• Razširja zaznavnost novih področij, kakovosti rešitev, proizvodnje, tehnoloških postopkov, zanesljivosti, standardizacije, atestiranja in preizkušanja,
• razvija sposobnosti za hitro razumevanje tehničnih podatkov in razbiranje podatkov prikazovanih na različne načine (tabele, grafi, enačbe, …),
• razvija sposobnost uporabe interneta za potrebe stroke,
• razvija in oblikuje strokovni pristop in sposobnost za reševanje konkretnih problemskih nalog,
• spoznava interdisciplinarnost pristopov pri kvalitetnih izdelkih: funkcionalnost, varnost, ergonomičnost, kakovost oblikovanja, zanesljivost, standardizacija, predpisi, primerljivost in konkurenčnost, pogostost odpovedi in popravljivost, organiziranost in preglednost, ...

Prikaz zbirke elementov različnih proizvajalcev in katalogov proizvajalcev.

Projektna naloga:

Prepoznavanje elementov, tehničnih in kataloških podatkov, preverjanje želenih karakteristik, uporaba posameznih elementov z upoštevanjem varnih mejnih vrednosti uporabe.

Praktična izdelava ali izbira transformatorja/dušilke in preverjanje karakteristik z meritvami za:

• napajalno vezje,
• stabilizacijsko vezje.

POLPREVODNIŠKI ELEMENTI IN NJIHOVA UPORABA - 6/35 tednov

• Polprevodniška dioda,
• bipolarni tranzistor,
• stikalni polprevodniški elementi,
• usmerniška vezja,
• elektronska stikala s tranzistorji,
• krmiljenje moči z polprevodniškimi elementi (tiristor, triak).

• Spozna vrste in osnovne karakteristike polprevodniških elektronskih elementov, možne načine priključevanja in montaže elementov, razume osnovne tehnične podatke in karakteristike v katalogih,
• zna poiskati vrednosti polprevodniškega elementa (katalog, spletne strani) proizvajalcev in se nauči tehnično dokumentacijo pazljivo prebirati in poiskati za uporabo pomembne podatke,
• zna ugotoviti uporabnost elementa (dober/slab),
• zna realizirati osnovna logična vezja (IN, ALI, NE) na več načinov,
• spozna različne vrste polprevodniških diod in njihovo uporabo (usmerniška vezja, signalizacija, ...),
• spozna različne vrste bipolarnih tranzistorjev in njihovo uporabo (tranzistor kot stikalo, tranzistor kot tokovni ojačevalnik v usmerniških vezjih, ...),
• spozna različne vrste polprevodniških krmilnih elementov in njihovo uporabo (usmerniška in krmilna vezja, ...),
• v enostavnem elektronskem vezju ugotovi uporabnost elektronskega elementa (dober/slab).

• Razvija sposobnost uporabe interneta za potrebe stroke.

Realizacija enostavnih digitalnih logičnih operacij (stikala in releji, diode in tranzistorji, …) in osnovnih logičnih vezij (IN, ALI, NE).

Projektne naloge vključujejo znanje o elementih, njihove tehnične in kataloške podatke, uporabo, preverjanje želenih karakteristik.

Praktična izdelava:

• vezje za signalizacijo,
• krmilna vezja, …
• vezje za preverjanje in merjenje karakteristik elementov.

INFORMATIVNI CILJI

FORMATIVNI CILJI

SOCIALIZACIJSKI CILJI

POSEBNOSTI V IZVEDBI

Dijak

Dijak

DIGITALNA TEHNIKA – 8 tednov

• Lastnosti signalov in digitalnih tokokrogov,
• osnovna logična vezja (IN, ALI, NE),
• realizacija digitalnih logičnih operacij (stikala in releji, diode in tranzistorji, …),
• digitalna integrirana vezja, lastnosti, označevanje, kataloški podatki,
• posebna logična vezja (kodirniki, multipleksorji, primerjalniki, izvedbe integriranih vezij),
• osnovna sekvenčna vezja, registri, števci,
• pomnilniki.

• Zna razložiti lastnosti in prednosti digitalnih signalov, definicije nivojev,
• zna našteti standardne vrednosti nivojev pogostejših družino digitalnih vezij, zna poiskati in razložiti pomen posameznih parametrov,
• zna realizirati osnovna logična vezja na različne načinezna poiskati ustrezne ekvivalentne zamenjave in ugotoviti uporabnost elementa ( dober/slab ),
• razume problemsko zastavljeno nalogo in zna izdelati preprosto digitalno vezje (definicija optimalne funkcije, izbira tehnologije glede delovnih pogojev, realizacija, zagon in preverjanje.

• Razvija sistemski pristop in algoritmično razmišljanje, osvaja spretnosti za uporabo aktualnih delovnih pripomočkov in orodij (programska orodja, protoboard, logična sonda, …),
• razvija motivacijo,
• razvija sposobnost logičnega sklepanja na osnovi izkušenj pri reševanju praktičnih primerov iz žive prakse.

Spoznavanje delovnega okolja, orodij in pripomočkov, programskega okolja za lažje delo z digitalnimi napravami.

Projektna naloga

Uporaba relejev, kontaktorjev in elektronskih digitalnih komponent za krmilno vezje:

• enostavni časovni avtomat s prikazovalnikom,
• enostavno vezje z EPROM elementom …

KRMILJA – 6 tednov

• Fiksno ožičena krmilja,
• elektronska krmilja (polprevodniški krmilni elementi tiristor, triak, ...),
• osnove računalniških sistemov PC, programirljivi releji.

• Spozna lastnosti krmilnih tokokrogov in signalov, primere uporabe in analizirati osnovne zahteve na enostavnejših primerih,
• po predlogi zna realizirati osnovna krmilna vezja na več načinov, razložiti delovanje ter ugotoviti in odpraviti manj zahtevne napake,
• na profesionalni napravi zna poiskati elemente sistema, zna analizirati delovanje in določiti meje osebnega pristopa za varen in strokovne poseg v napravo,
• razume osnovna krmilna vezja s tiristorji in triaki in zna realizirati manj zahtevna vezja po tehnični dokumentaciji,
• zna poiskati potrebne podatke in ustrezne zamenjave elementov v katalogih proizvajalcev ali na spletu,
• ugotovi uporabnost elementa (dober/slab),
• spozna uporabo programirljivih relejev.

• Sprejema logiko krmilnih in nadzornih sistemov in oblikuje princip pristopa pri realizaciji praktičnih nalog,
• razvija sposobnost opazovanja in logičnega sklepanja iz konkretnih primerov k splošnim pravilom,
• na osnovi logičnega sklepanja izključuje tehnično nemogoče rešitve,
• pri sprejemanju nalog se odloča le po uspešni analizi postavljene naloge,
• razvija sposobnosti za učinkovito iskanje in vrednotenje informacij.

Projektna naloga:

Izdelava ali zahtevnejše servisiranje:

• krmilnega vezja z releji in kontaktorji (krmiljenje elektromotorjev levo-desno, Z/T, ...),
• krmilno vezje s polprevodniškimi krmilnimi elementi (vezje za krmiljenje moči žarnice, spajkalnika, vrtalnega stroja, ...),
• enostavni krmilno vezje s PLC, …).

• Senzorji (temperature, vrtljajev, svetlobne zapore, ...).

• Spozna uporabo prilagojenih elementov za zaznavanje vpliva fizikalnih veličin ,
• pozna primere izvedb industrijskih pretvornikov, načine uporabe, montaže in priklopa za uporabo.

• Spoznava povezanost osvojenega znanja in razume poenostavitve pri osvajanju novega,
• sprejema razliko med elektronskim elementom in senzorjem kot elementom za aplikacije, ki vsebuje še tehnološke in tehniške dopolnitve.

• Pregled tehnično tehnoloških rešitev nekaterih merilnih senzorjev in pretvornikov,
• primer tehnološke in tehnične rešitve svetlobne zapore, induktivnega ali kapacitivnega senzorja, preverjanje meje in občutljivosti.

NAPAJALNIKI IN PRETVORNIKI - 9 - tednov

• Usmerniška vezja, glajenje napetosti,
• premik napetostnih nivojev in spreminjanje polaritete,
• stabilizacija enosmerne in princip stabilizacije izmenične napetosti,
• linearni stabilizatorji, integrirana vezja za stabilizacijo (78XX in 79XX 78XX, LM 317 in LM 337, L 200),
• stikalni stabilizatorji napetosti.

• Zna glede na podatke porabnika izbrati, dimenzionirati in izdelati usmerniško napravo (omrežni transformator, vrsto in elemente usmerniškega vezja, določiti gladilne člene, hladilno telo in zaščito),
• razume in zna razložiti delovanje vezja za stabilizacijo napetosti ali toka,
• zna ugotoviti in strokovno odpraviti napako v enostavnem stabilizatorju,
• stabilizacijski element - Zener diodo spozna kot merilno referenco.

• Pridobiva občutek za strokovno rokovanje s elektronskimi elementi in elektronskimi vezji,
• oblikuje kriterije za strokovno in estetsko vrednotenje oblikovanja elektronskih vezij in naprav,

razvija spretnosti in inovativnost pri reševanju problemov montaže, dimenzioniranja in industrijskega oblikovanja.

Projektna naloga

• Vključevanje širokega znanja o elementih,
• tehnologiji povezav, hlajenja, montaže,
• upoštevanju standardov in predpisov o varnosti.

Praktični izdelki:

• enosmerni izvor s konstantno ali regulirano izhodno napetostjo,
• enosmerni izvor s stikalnim stabilizatorjem,
• presmernik napetosti.

OJAČEVALNIKI IN OSCILATORJI - 6 tednov

Tranzistor,

tranzistor kot stikalo,tranzistor kot ojačevalnik,

analogna integrirana vezja – operacijski ojačevalnik,

povratne vezave,

oscilatorji.

• Po katalogu loči različne vrste tranzistorjev in zna poiskati ustrezne ekvivalentne zamenjave,
• zna ugotoviti uporabnost elementa vizualno in z instrumentom (dober/slab),
• v vezju zna z meritvijo ugotoviti slab element in ga strokovno zamenjati,
• razume pojem nastavitve delovne točke tranzistorja in jo zna na osnovi merilnih rezultatov definirati in opisati,
• pozna zahteve za izbiro stikalnega transistorja in loči transistorje za ojačanje majhnih signalov(utripalniki, krmilniki moči, ...),
• pozna lastnosti, označevanje in kataloge integriranih vezij,
• zna po načrtu izdelati enostavno elementarno vezje (enosmerni ali izmenični ojačevalnik, harmonični oscilator, ...).

• Razvija potrebno rutino za delo z elektronskimi elementi in napravami,
• preizkuša in uporablja razpoložljive pripomočke in orodja (računalnik za simulacije in dimenzioniranje, …),
• razvija motivacijo za spremljanje novosti, tehniških rešitev in optimizacijo rešitev,
• povezuje in ureja delovne izkušnje in izpopolnjuje logiko sklepanja.

Naloge vključujejo:

• znanje o elementih, iskanje karakterističnih podatkov,
• urjenje spretnosti prepoznavanja povezav s tiskanega vezja ali sistema,
• merjenje parametrov elektronske naprave,
• preverjanje nastavitev, odkrivanje in odpravljanje napak,
• preizkušanje pravilnosti delovanja in prestavitve delovnih režimov,
• predstavitve rezultatov postavljenih nalog sošolcem, vabljenim (na spletu ?).

Praktični izdelki:

• mikrofonski predojačevalnik,
• NF močnostni ojačevalnik,
• NF ali VF sito z operacijskim ojačevalnikom,
• Generator pravokotnih impulzov (tranzistorji, NE 555, ...),
• sinusni – tonski oscilator (s tranzistorji ali IC-eji, ...).

ELEKTRIČNE INSTALACIJE

Osnovni instalacijski stiki za razsvetljavo:

• Vezava fluorescentnih sijalk:

• induktivna vezava,
• kompenzirana vezava,
• kapacitivna vezava,
• duo vezava,
• tandem vezava,
• vezava z elektronskimi predstikalnimi napravami.

• Priklopi električnih porabnikov:

• raznih vrst elektromotorjev,
• termične porabnike.

• Izenačevanje potencijala:

• v zgradbah,
• na el. napravah.

• Zna dimenzionirati in določiti elemente za posamezne instalacijske stike ter jih tudi izvesti,
• na osnovi zahtev zna pravilno izbrati in izvesti pravo vezavo in tip FC sijalk,
• zna dimenzionirati krmilne elemente za vklop/izklop različnih porabnikov in priklope tudi pravilno izvesti,
• spozna standarde in predpise, ki opredeljujejo varno gradnjo naprav za različna področja; spozna, zakaj se izvaja izenačevanje potencijalov.

• Zaveda se pomembnosti in nujnosti upoštevanja predpisov ter drugih ukrepov za zaščito naprav,
• razvija zavest o strokovni odgovornosti,
• prizadeva si za pogoje samoizobraževanja, za zagotavljanje virov informacij, urejenost lastnih dokumentov.

• Nevarnost dotika nizke napetosti (230, 400V).

Projektne naloge vključujejo znanje o elementih, njihove tehnične in kataloške podatke, uporabo, preverjanje želenih karakteristik.

Praktično izdelajo:

• dokumentacijo za posamezne instalacijske stike (načrt, kosovnico, cenovno specifikacijo, …) in jih tudi praktično izvedejo na učnih panojih oziroma učnih »boksih«,
• zvežejo vse vezave FC sijalk ter primerjajo in ugotavljajo razlike med klasičnimi in elektronskimi predstikalnimi napravami,
• priklope različnih porabnikov preko različnih krmilnih naprav (stikal, relejev, kontaktorjev, …),
• povezave za izenačevanje potencijala na el. omarah med deli el naprav, …

INFORMATIVNI CILJI

FORMATIVNI CILJI

SOCIALIZACIJSKI CILJI

POSEBNOSTI V IZVEDBI

Dijak

Dijak

UVAJANJE V PROJEKTNO DELO PRI PRAKTIČNEM POUKU

• Navodila za projektno delo pri praktičnem pouku.
• Obveznosti dijakov, mentorjev in učiteljev za uspešno projektno delo, vloga mentorja, učiteljev.
• Obseg projektne naloge in metode dela.
• Pravila in obveznosti članov tima ali skupine.
• Definiranje rokov.
• Kriteriji za uspešno izdelavo projektnih nalog.
• Predstavitev tipične projektne naloge.
• Ponudba, izbira, zamenjava projektnih nalog.
• Sodelovanje socialnih partnerjev pri ponudbi projektnih nalog.

• Dijak v šolskem letu izdela najmanj tri projektne naloge.
• Projektne naloge naj vključujejo področja iz telefonije, elektronike in kablov.
• Dijak pripravi ustrezno dokumentacijo za posamezen del projekta po navodilih, v vsakem letniku pa izdela primer montažne, tehnološke in tehniške dokumentacije, energijsko bilanco naprave – izkoristek, moč, popačenje, cos Ć, kalkulacijo materialnih in izdelavnih stroškov, navodilo za uporabo, pogoje za normalno rabo.
• Naloge iz istega področja se izbirajo tako, da jih lahko razvrstimo na nivo analize elementarnega vezja in na sistemski nivo (uporaba standardiziranih industrijskih enot).
• V začetnem obdobju so naloge krajše, manj zahtevne in številnejše, kasneje pa so naloge obsežnejše.
• Projektna naloga vključuje spoznavanje in spoštovanje predpisov in standardov, predpisov o varnosti pri delu.
• Vsaka projektna naloga se poleg predpisane vsebine zaključi tudi z splošnim poročilom in predstavitvijo pred oddelkom ali na šoli ali pred socialnim partnerjem, na Internetu, lokalni skupnosti ali staršem, na osnovni šoli ali, …

Telefonski aparati

Vrste telefonskih aparatov,

sestavni sklopi telefonskih aparatov,

EODI 06 (DEC),

TG 03 (MFC),

številčnik,

napake na telefonskih aparatih,

servisni merilnik,

meritve na telefonskih aparatih,

vzdrževanje telefonskih aparatov.

• Pozna vrste telefonskih aparatov,
• pozna sestavne sklope telefonskih aparatov,
• zna brati in uporabljati tehnično dokumentacijo,
• zna odkrivati in odpravljati napake na telefonskih aparatih,
• pozna delovanje in uporabo servisnega merilnika,
• zna izmeriti in ovrednotiti rezultate meritev na telefonskih aparatih.

• Razvije natančnost in vztrajnost pri reševanju delovnih nalog,
• pridobi sposobnost praktičnega reševanja problemov.

• Pregled vrste in sestavnih delov telefonskih aparatov,
• meritve na telefonskem aparatu - odkrivanje in odpravlja napak,
• uporablja tehnično dokumentacijo.

Mobilna telefonija

Mobilno omrežje,

NMT, GSM.

• Pozna organizacijo in delovanje mobilnega omrežja.

• Razvije natančnost in vztrajnost pri reševanju delovnih nalog.

• Spoznavanje delovanja mobilnega omrežja.

Digitalna tehnika

Generator pravokotnih napetostnih

impulzov,

množilnik frekvence,

D/A in A/D pretvorniki,

Vhodno-izhodni vmesniki,

časovno programabilni avtomat.

• Sestavi ustrezno digitalno vezje,
• analizira delovanje vezja,
• izmeri ustrezne veličine,
• pozna kompleksna integrirana vezja,
• zna odpravljati motnje v vezjih,
• zna povezovati računalnik in periferijo.

• Razvija spretnosti za delo z digitalnimi vezji,
• razvije natančnost in vztrajnost pri reševanju delovnih nalog,
• upošteva varnostne postopke pri spajkanju občutljivih elementov.

• Sestavljanje, analiza in meritve na konkretnem vezju.

Prenosna tehnika

AM modulacija,

AM demodulacija,

FM modulacija,

FM demodulacija,

Fazna modulacija.

• Spozna vrste modulacij,
• razume delovanje in zna z meritvijo pokazati pravilnost razlage,
• zna uporabljati tehniške kataloge.

• Razvija praktične spretnosti za reševanje,
• upošteva varnostne postopke pri spajkanju občutljivih elementov.

• Praktično izdela vezja z različnimi načini modulacij.

Spoznavanje instrumentov za meritve na TK kablih in delo z njimi.

• Razume in zna razložiti princip delovanja posameznih instrumentov,
• zna uporabiti določenih instrumentov za ugotavljanje napak na TK kablih,
• zna ločiti na podlagi meritev dober in slab kabel.

• Zaveda se pomena posameznih instrumentov za pravilno izbiro določenega tipa kabla,
• pridobi čut natančnega opazovanja in analiziranja dogajanj.

• Uporaba specifičnih merilnih instrumentov za testiranja in meritve na kablih.

Označevanje TK kablov in kabelskega žilja.

• Spozna osnovne oblike kabelskega žilja (snopasto, koncentrično in kombinirano),
• zna opisati razlike med snopastim, koncentričnim in kombiniranim kabelskim žiljem (glede na namen uporabe),
• spozna osnovne oblike kabelskih plaščev,
• zna določiti vrsto kabelskega plašča glede na mesto polaganja kabla,
• pozna mednarodno veljavne oznake za posamezne telekomunikacijske kable.

• Spoznava uporabnost katalogov kot glavni vir nekaterih informacij,
• razvije sposobnost prepoznavanja pomena pravilne izbire kabelskega žilja glede na vrsto omrežja ,
• razvija občutek opazovanja za odkrivanje razlik med posameznimi kabelskimi vrstami,
• razvija smisel za prepoznavanje pomena in vloge posameznih sestavnih delov v TK omrežju.

• Primerjava kataloških podatkov z rezultati opazovanja in primerjanja kablov.

Odpiranje TK kablov in izdelava kabelske rože.

• Zna samostojno odpreti različne vrste kablov,
• zna pravilno uporabljati ustrezno orodje,
• zna pravilno odstraniti kabelsko armaturo in kabelski plašč,
• zna izvesti kabelsko rožo na kablih z vodniki z različno vrsto izolacije (termoplastična, papirnozračna).

• Oblikuje rutine praktičnega dela,
• zaveda se povezanosti različnih elementov v skupno kabelsko celoto,
• se navaja na spretno rabo katalogov in strokovne literature,
• razvije občutek za natančnost pri delu,
• razvije pomen uporabe osnovnih pravil iz varstva pri delu.

• Demonstracija odpiranja in izvedbe kabelske rože.

Izdelava ravne in razcepne kabelske spojke, zaključevanje kablov s spojkami.

• Loči med različnimi vrstami kabelskih spojk,
• zna pravilno razporediti spojišča četvork v spojki,
• zna izvesti ravno in razcepno spojko,
• zna izvesti meritev za ugotavljanje kvalitete kabelske spojke.

• Se navaja na pravilno uporabo katalogov,
• razvije občutek za delo v skupini,
• osvaja in sprejema tehniško natančnost pri uporabi predpisov in mednarodno dogovorjenih vrednosti in oznak.

• Izdelava kabelske spojke.

Spajanje kabelskega žilja s spojnimi moduli in konektorji.

• Loči med različnimi vrstami kabelskih končnikov,
• spozna ustroj različnih vrst kabelskih končnikov,
• zna pravilno namestiti kabelski končnik za notranjo montažo,
• zna pravilno namestiti kabelski končnik za zunanjo montažo,
• zna izvesti spajanje žil v kabelskem končniku.

• Oblikuje rutine praktičnega dela,
• zaveda se povezanosti različnih elementov pri kvalitetni izdelavi vaje,
• se navaja na spretno rabo katalogov in strokovne literature,
• razvije občutek za natančnost pri delu,
• razvije pomen uporabe osnovnih pravil iz varstva pri delu.

• Spajanje kabelskega žilja s spojnimi moduli in konektorji.

Zaključevanje TK kablov na priključnih letvicah.

• Spozna pomen priključnih letvic,
• loči med različnimi vrstami priključnih letvic,
• samostojno izvede zaključek različnih kablov na različnih priključnih letvicah.

• Spozna delovno odgovornost,
• spozna pomen natančnosti pri delu.

Ranžiranje v Kr, Krv in RO omaricah.

• Spozna pomen ranžiranja,
• loči med različnimi vrstami kabelskih omaric,
• samostojno izvede izvede ranžiranje v različnih tipih kabelskih omaric.

• Sprejema principe logičnega mišljena,
• razvije občutek za natančnost pri delu.

INFORMATIVNI CILJI

FORMATIVNI CILJI

SOCIALIZACIJSKI CILJI

POSEBNOSTI V IZVEDBI

Dijak

Dijak

Telefonske centrale - analogne

Telefonska garnitura

(SELECOM Ľ , 2/8)

Zgradba in delovanje,

montaža, priključitev, zaščita,

programiranje,

uporaba in vzdrževanje,

projektiranje.

• Razume zgradbo in delovanje telefonske garniture,
• zna postopek montaže, priključitve in zaščite, pri tem upošteva tehnične in varnostne predpise,
• zna postopek programiranja in vnašanja programa,
• pozna uporabo, vzdrževanje in projektiranje.

• Razvija natančnost in vztrajnost pri reševanju delovnih nalog,
• pridobi sposobnost praktičnega reševanja problemov,
• spozna povezanost med teoretičnimi in praktičnimi znanji.

• Praktično spozna vrste in sestavne dele telefonske garniture,
• projektiranje in izvedba projekta za stanovanjsko hišo ali manjše podjetje.

Telefonska garnitura

(ISICOM – 80)

Komutacijska omarica,

napajalnik,

sistemski telefonski aparati,

montaža,priključitev in zaščita,

programiranje,

uporaba in vzdrževanje,

projektiranje.

• Pozna zgradbo in delovanje telefonske garniture,
• zna postopek montaže, priključitve in zaščite, pri tem upošteva tehnične in varnostne predpise,
• zna postopek programiranja in vnašanja programa,
• zna svetovati, uporabljati,vzdrževati in projektirati.

• Spozna povezanost med teoretičnimi in praktičnimi znanji.

• Projektiranje in izvedba projekta za podjetje.

Telefonske centrale - digitalne

(ISDN)

Vrste telefonskih central

delovaje,

priključitev in zaščita,

programiranje,

vzdrževanje,

projektiranje.

Telefonski aparat - ISDN

• Pozna različne vrste telefonskih aparatov in central,
• pozna delovanje,
• pozna priključevanje in zaščito,
• pozna programiranje,
• zna vzdrževati,
• zna projektirati.

• Upošteva tehnične in varnostne predpise.

• Praktično delo na centrali,
• projektiranje.

Faksimilne naprave

(skupine G3)

Avtomatski telefonski odzivnik .

• Pozna delovanje in uporabo faksimilnih naprav,
• pozna priključitev in zaščito naprav, pri upoštevanju tehničnih predpisov.

• Povezuje teoretična znanja s praktičnimi izkušnjami,
• upošteva tehnične in varnostne predpise.

• Praktično spoznavanje z napravami.

Antene

Antene in antenski sistemi,

satelitske antene in sistemi,

kabelska televizija.

• Spozna vrste anten, antenske sisteme,
• pozna satelitske antene in sisteme,
• pozna kabelsko televizijo.

• Razvije natančnost in vztrajnost pri reševanju delovnih nalog,
• pridobi sposobnost praktičnega reševanja problemov,
• spozna povezanost med teoretičnimi in praktičnimi znanji.

• Izdela projektno nalogo.

Druge TK storitve

Elektronski prenos sporočil,

CENTREKS.

Nove tehnologije

• praktično spozna prenos sporočil,
• pozna delovanje in uporabo sistema.

• Razvija željo po novih znanjih in sledi razvoju tehnologije in storitev na področju telekomunikacij.

Spoznavanje instrumentov in delo z njimi:

• fotometer,
• reflektometer.

• Zna razložiti princip delovanja fotometra in metodo meritve s fotometrom,
• zna ločiti na podlagi meritev s fotometrom med dobrim in slabim optičnim kablom,
• zna razložiti princip delovanja reflektometra,
• spozna pomen predvlakna za uspešno meritev z reflektometrom,
• zna ločiti na podlagi meritev z reflektometrom med dobrim in slabim optičnim kablom,
• zna izmeriti slabljenje in dolžino vlakna.

• Ugotavlja pomen obeh instrumentov za pravilno izbiro svetlobnega vlakna,
• poglablja interese za natančnost opazovanja in analiziranja dogajanj.

• Demonstracija in uporaba fotometra in reflektometra.

Spajanje optičnih vlaken:

osnovna pravila za varno delo s svetlobnimi vlakni,

spoznavanje potrebnega pribora,

spoznavanje delovanja varilnika,

priprava vlakna za varjenje,

varjenje vlaken,

zaščita zvara,

meritve kvalitete spoja z reflektometrom.

• Zna pravilno ravnati s svetlobnimi vlakni, da se ne poškoduje,
• pozna princip delovanja varilnika za svetlobna vlakna,
• zna pravilno pripraviti svetlobni vodnik za mesto zvara,
• zna pravilno in kvalitetno izvesti spajanje dveh vlaken,
• zna razložiti pomen natančne izdelave spoja za dosego čim manjšega slabljenja,
• pozna pomen toplotno skrčne cevke za zaščito mesta zvara,
• zna pravilno izvesti meritev kvalitete spoja.

• Zaveda se pomena varnega rokovanja z elektonskimi napravami in svetlobnimi vlakni,
• zaveda se posledic nekvalitetnega opravljanja dela,
• razvije spretnost pri rokovanju s svetlobnimi vlakni.

• Demonstracija in urjenje.

Svetlobni konektorji:

tipi konektorjev,

spoznavanje metode montaže konektorjev na svetlobno vlakno,

uporaba metode “krimpanja” in meritev kvalitete z reflektometrom,

uporaba metode vroče lepljenje in meritev kvalitete z reflektometrom.

• Zna ločiti med posameznimi tipi konektorjev,
• zna določiti razliko med posameznimi metodami montaže konektorjev,
• zna pravilno pripraviti vlakno za montažo konektorja,
• zna pravilno odmeriti dolžino in izvršiti rez svetlobnega vlakna,
• zna uporabljati ustrezen pribor za montažo konektorja glede na metodo montaže konektorja,
• zna natančno namestiti konektor,
• razume pomen meritve z reflektometrom po koncu montaže konektorja na vlakno.

• Razvija in oblikuje ustvarjalnost pri delu z svetlobnimi vlakni,
• povezuje med posameznimi metodami montaže konektorjev,
• spozna zahteve po previdnosti pri uporabi različnih metod,
• se zaveda pomena pravilne izvedbe montaže konektorjev,
• spozna pomen pravilnega zaporedja faz v poteku dela.

Analiza posameznih faz za kvalitetno montažo konektorja.

Svetlobni delilnik:

tipi svetlobnih delilnikov,

elementi svetlobnega delilnika,

priprava kabla za priključitev na svetlobni delilnik,

spajanje svetlobnih vlaken na zaključne kable,

ranžiranje svetlobnih vlaken v kaseti,

priključitev svetlobnega kabla na svetlobni delilnik.

• Loči med posameznimi delilniki glede na izvedbo,
• zna razločiti sestavne dele delilnika,
• pozna pomen posameznih sestavnih delov,
• pozna pravila pravilne razmestitve svetlobnih vodnikov znotraj delilnika,
• zna razložiti pomen zaključnih kablov, spojnikov,
• zna izvesti priključitev kabla na delilnik.

• Povezuje med teoretičnimi znanji in praktičnimi spretnostmi,
• razvije spretnost pri montaži kablov na svetlobni delilnik,
• razmišlja o strokovnih rešitvah pri načrtovanju svetlobne trase,
• razvije občutek za red in natančnost pri delu.

Demonstracija in urjenje.

Spajanje svetlobnih kablov:

odpiranje svetlobnega kabla,

vrste kabelskih spojk za svetlobne kable,

ranžiranje svetlobnih vlaken v kaset,i

meritev kvalitete spoja.

• Zna pravilno pripraviti svetlobni kabel,
• razume pomen ranžiranja svetlobnih vlaken v kaseti,
• zna pravilno izvesti meritev po zaključku spajanja svetlobnih kablov,
• uredi svoje znanje o varjenju svetlobnih vodnikov.

• Spozna nujno povezanost med teoretičnimi in praktičnimi znanji,
• zaznava razlike in povečuje natančnost opazovanja pri delu,
• spoznava delovno odgovornost in pomen samodiscipline,
• spremlja in analizira delovne operacije.

• Demonstracija in urjenje.

Ranžiranje v priključni TK omari.

• Zna pravilno razvrstiti kable v priključni omari,
• loči med uvodnimi in ranžirnimi kabli,
• spozna ustroj ranžirne omare,
• loči med potrebnim priborom za ranžiranje.

• Oblikuje občutek za natančnost,
• se zaveda pomena strokovnosti in urejenosti pri nameščanju svetlobnih vodnikov v priključni omari.