SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE

Izobraževalni program: GOSTINSKI TEHNIK

KATALOG ZNANJ

Sprejeto na 35.seji SS za poklicno in strokovno izobraževanje, dne 14. 1. 2000

1. IME PREDMETA

NEMŠČINA – 2. tuji jezik

2. ŠTEVILO UR

Po posameznih letnikih in oblikah izobraževalnega dela.

Letnik

Oblike izobraževalnega dela

 

Teorija (ur)

Vaje (ur)

Skupaj (ur)

1.

60

10

70

2.

55

15

70

3.

85

20

105

4.

80

22

102

skupaj

280

67

347

*  T – teoretični pouk, seminarji, projektno delo;

** V- vaje, individualno projektno delo oziroma projektno delo v skupinah, storitev.

3. USMERJEVALNI CILJI

Pri predmetu dijak(i):

  • pridobijo znanje slovnice, besedja in komunikacijskih funkcij;

  • razvijejo spretnosti razumevanja ustnih in pisnih sporočil ter spretnost ustnega in pisnega sporočanja;

  • spoznajo kulturne in civilizacijske posebnosti nemško govorečih dežel;

  • znajo predstaviti tujcem slovenske kulturne in civilizacijske posebnosti;

  • znajo se izražati jasno, pravilno in ustrezno glede na okoliščine, udeležence sporazumevanja, sporočilni namen in vrsto sporočila;

  • obvladajo osnove sistema nemškega jezika (glasoslovje, oblikoslovje, skladnjo) in osnovne strategije sporazumevanja (npr.poziv sogovorcu, naj nekaj ponovi, razloži, opiše);

  • uporabljajo temeljni besedni zaklad v okviru predelane učne snovi;

  • znajo poiskati pomen neznanih besed.


    • 4. OPERATIVNI CILJI

    1. letnik

    INFORMATIVNI CILJI

    FORMATIVNI CILJI

    SOCIALIZACIJSKI CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    Dijak(i)

    Dijak(i) (se) zna(jo)

    Dijak(i)

     

    Slovnica

    Splošni jezik

    		  

     

  • pravilno izgovarjajo glasove

  • pravilno naglašajo besede in stavke

  • uporabljajo glagole v sedanjiku: pravilne in nekaj nepravilnih, nekaj ločljivo in nekaj neločljivo  sestavljenih, pomožne(haben in sein) in modalne glagole

    		•

  • povedati podatke o sebi: ime, priimek, naslov, telefon, datum rojstva, kraj rojstva, starost, spol, državljanstvo, poreklo, poklic staršev, veroizpoved, zanimanja);

  • vprašati sogovorca po zgornjih podatkih;

  • opisati svojo družino, stanovanje in svojo sobo;

  • govoriti o svojem šolanju in izobrazbi;

    		•

    Razvijajo spodobnost komuniciranja s strankami.

    Razvijajo sposobnost komuniciranja s sodelavci.

    Spoznavajo vrednote kvalitetnega opravljanja poklica.

     
     

    Jezik stroke

    		  

     

  • uporabljajo obliko: ich möchte / du möchtest / Sie möchten  v trdilni, nikalni in vprašalni obliki

  • uporabljajo obliko: »ich hätte gern …«

  • uporabljajo glagol v velelniku za vikanje

  • uporabljajo samostalnik z nedoločnim in določnim členom v 1. in 4. sklonu ednine in možine

  • uporabljajo pridevnik v predikativni rabi (Der Käse ist frisch.)

  • uporabljajo pridevnik v atributivni rabi za nedoločnim, določnim in zanikanim členom ter svojilnim zaimkom v 1. in 4. sklonu ednine in množine

  • uporabljajo osebne zaimke za vse tri osebe ednine in množine v 1. sklonu

  • uporabljajo svojilne zaimke za ednino in množino v 1. sklonu

  • razumejo uporabo nekaterih nedoločnih zaimkov: jemand, niemand, man, etwas … (receptivno)

  • uporabljajo vprašalne zaimke: wer, was, wann, wie (wie spät); wo, wohin in woher (samo v zvezi s kraji in državami: Wo leben Sie?, Wohin reisen Sie?, Woher kommen Sie?)

  • uporabljajo glavne števnike

  • uporabljajo predloge v krajevnem pomenu: aus, in, nach (Ich komme aus Ljubljana / Slowenien. Ich wohne in Tržič. Ich fahre nach Wien / Österreich.)

  • uporabljajo povedne, vprašalne (“Wortfrage” in “Satzfrage”) nikalne ter “Doch” - stavke (Haben Sie keinen Salat? - Doch, wir haben einen.)

  • uporabljajo priredja z vezniki: und, denn, aber

    		•

  • pozdraviti;

  • odvrniti pozdrav;

  • nekoga ogovoriti;

  • zahvaliti;

  • predstaviti sebe in druge osebe;

  • povabiti koga v prostor;

  • ponuditi prostor;

  • vprašati po željah;

  • izraziti željo;

  • navezati stike;

  • priporočiti/svetovati jedi/pijače;

  • sprejeti naročilo;

  • povedati, da nečesa ni na zalogi;

  • povedati ceno/račun;

  • vprašati/povedati, kje plačati račun;

  • reagirati na (enostavne) pritožbe;

  • navajati količine pijač/jedi;

  • izraziti nerazumevanje povedanega;

  • vprašati po uri in odgovoriti;

  • vprašati po delovnem času;

  • povedati, kdaj strežejo obroke;

  • našteti jedi in pijače;

  • imenovati predmete v restavraciji;

  • imenovati obroke;

  • imenovati glavne jedi in pijače;

    		•

    Razvijajo delovno in strokovno odgovornost, natančnost, tolerantnost  in vztrajnost.

    Razvijajo primeren odnos do tujcev (vljudnost in neservilnost).

    Razvijajo občutek pripadnosti domovini.

    Odkrivajo vrednote lastne dežele, da jih lahko predstavijo tujcem (kultura, narava, zgodovina, običaji, navade, tradicija).

    (velja za vse štiri letnike)

     

    2. letnik

    INFORMATIVNI CILJI

    FORMATIVNI CILJI

    SOCIALIZACIJSKI CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    Dijak(i)

    Dijak(i) (se) zna(jo)

    Dijak(i)

     

    Slovnica

    Splošni jezik

    		  

     

  • uporabljajo povratne glagole v sedanjiku

  • uporabljajo glagol werden v sedanjiku;

  • uporabljajo glagole v perfektu: pravilne in nekaj nepravilnih, nekaj ločljivo in nekaj neločljivo  sestavljenih, pomožne (haben, sein, werden), modalne in povratne

  • uporabljajo glagole sein in haben v preteritu;

  • uporabljajo glagole v prihodnjiku

  • uporabljajo samostalnik z nedoločnim in določnim členom v 1., 3. in 4. sklonu ednine in množine

  • uporabljajo brezosebno obliko es gibt + samost. v 4. skl.

  • uporabljajo pridevnik v atributivni rabi za nedoločnim, določnim in zanikanim členom ter svojilnim zaimkom v 1., 3. in 4. sklonu ednine in množine

  • uporabljajo pravilne oblike stopnjevanja pridevnika v osnovniku, primerniku in presežniku

  • uporabljajo osebne zaimke za vse tri osebe ednine in množine v 1., 3. in 4. sklonu

  • uporabljajo svojilne zaimke za ednino in množino v 1., 3. in 4. sklonu

  • uporabljajo povratne zaimke za vse tri osebe ednine in množine v 4. in 3. sklonu

  • (ich wasche mich, ich kaufe mir …)

  • uporabljajo (poleg vpraš. zaimkov iz 1. letn.) še vprašalni zaimek »wem«

  • uporabljajo predloge z dativom (aus, bei, mit, nach, seit, von, zu), akuzativom (durch, für, gegen, ohne, um) in “Wechselpräpositionen” receptivno

  • uporabljajo priredja z vezniki: darum / deshalb, trotzdem

  • uporabljajo odvisnike z “dass” in “weil”

  • uporabljajo realne pogojne odvisnike (wenn)

    		•

  • priporočiti slovenske narodne jedi/slovenska vina;

  • reagirati na pritožbe (poglobitev iz 1. letnika);

  • sprejeti telefonske rezervacije miz;

  • priporočiti nekaj kulinaričnih posebnostih slovenske kuhinje;

  • nekoga povabiti;

  • vprašati za pot;

  • vprašati po mnenju;

  • vprašati, ali je gostu jed teknila;

  • razložiti vozni red;

  • vprašati po prenočitvenih možnostih;

  • reagirati na opozorila / obvestila;

    		•

     

     

     

    Jezik stroke

     

     
     

  • razložiti/opisati jedi/vina;

  • imenovati predmete v restavraciji (poglobitev iz 1. letnika);

  • imenovati jedi in pijače (poglobitev/razširitev iz 1. letnika);

  • razložiti enostaven recept;

  • govoriti o prostem času;

  • opisati pot;

  • našteti prometna sredstva;

  • našteti prenočitvene možnosti;

    		•

     

     

    3. letnik

    INFORMATIVNI CILJI

    FORMATIVNI CILJI

    SOCIALIZACIJSKI CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    Dijak(i)

    Dijak(i) (se) zna(jo)

    Dijak(i)

     

    Slovnica

    Splošni jezik

    		    

  • uporabljajo glagole v preteritu: pravilne, nepravilne, enostavne, ločljivo in neločljivo sestavljene, povratne, pomožne in modalne;

  • uporabljajo pravilne in nepravilne ter povratne glagole v vseh štirih oblikah velelnika

  • uporabljajo modalne in pomožne glagole v konjunktivu preterita

  • uporabljajo glagole v kondicionalu (würde + Infinitiv)

  • uporabljajo glagole v trpni obliki sedanjika

  • uporabljajo samostalnik z nedoločnim in določnim členom v 1., 2., 3. in 4. sklonu ednine in možine

  • uporabljajo pridevnik v atributivni rabi za nedoločnim, določnim in zanikanim členom ter svojilnim zaimkom v 1., 2., 3. in 4. sklonu ednine in množine

  • uporabljajo pravilne in nepravilne oblike stopnjevanja pridevnika (ter nekaterih prislovov) v osnovniku, primerniku in presežniku

  • uporabljajo svojilne zaimke za ednino in množino v 1., 2., 3. in 4. sklonu

  • uporabljajo nedoločne zaimke: jemand,

  • niemand, etwas, man, nichts, einiege, viele, alle, wenige

  • uporabljajo oziralne zaimke za 1. in 4. sklon ednine in množine (v oziralnih odvisnikih)

  • uporabljajo vrstilne števnike

    		•

  • vprašati po poklicu;

  • vprašati po vremenu;

  • povedati, kakšno je vreme;

  • govoriti o zdravju in bolezni, zdravilih;

  • našteti dele telesa;

  • opisati dnevno higieno;

    		•

     

     

     

    Jezik stroke

    		    

  • uporabljajo ulomke: ein Viertel, ein Drittel;

  • uporabljajo najbolj pogoste prislove (lokalne, temporalne, modalne, kauzalne, pronominalne)

  • uporabljajo “Wechselpräpositionen” (an, auf, neben, in, vor, hinter, über, unter, zwischen)

  • uporabljajo časovne odvisnike z vezniki: als, wenn

  • uporabljajo oziralne odvisnike z oziralnimi zaimki v 1. in 4. skl. ednine in množine

  • uporabljajo namenilni odvisnik (damit)

  • uporabljajo irealne pogojne odvisnike za sedanjost (samo z modalnimi in pomožnimi glagoli oziroma ostalimi glagoli v pogojniku - “würde + Infinitiv”)

  • uporabljajo indirektne vprašalne stavke (tudi “ob”)

    		•

  • povprašati po kvaliteti;

  • govoriti o svojem kraju bivanja;

  • našteti nekaj turističnih znamenitosti v slovenskih  mestih;

  • opisati nekaj slovenskih naravnih znamenitosti;

  • našteti nekaj poklicev;

  • napisati prošnjo za sprejem na delovno mesto;

  • razložiti recept;

  • razume strokovni tekst (navodilo za uporabo različnih strojev v gospodinjstvu);

  • predstaviti obrat, kjer je dijak zaposlen;

  • govoriti o zdravi prehrani;

    		•

     

     

    4. letnik

    INFORMATIVNI CILJI

    FORMATIVNI CILJI

    SOCIALIZACIJSKI CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    Dijak(i)

    Dijak(i) (se) zna(jo)

    Dijak(i)

     

    Slovnica

    Splošni jezik

     

     

  • uporabljajo glagole v trpni obliki preterita in perfekta

  • uporabljajo glagole v pluskvamperfektu

  • uporabljajo glagole v konjunktivu preterita in pluskvamperfekta

  • uporabljajo oba deležnika v atributivni rabi

  • uporabljajo samostalnik z nedoločnim in določnim členom v 1., 2., 3. in 4. sklonu ednine in možine; (razširitev in poglobitev ter sistematizacija posebnosti: der Junge, der Mensch, der Name, der Herr, der Bekannte …)

  • uporabljajo oziralne zaimke za 1., 3. in 4. sklon ednine in množine (v oziralnih odvisnikih)

  • uporabljajo predloge z genitivom (wegen, trotz, während, außerhalb, innerhalb)

  • uporabljajo časovne odvisnike z vezniki: bevor, nachdem (Prät. / Plpf.)

  • uporabljajo oziralne odvisnike z oziralnimi zaimki v 1., 3. in 4. skl. ednine in množine

  • uporabljajo dopustni odvisnik (obwohl)

  • uporabljajo irealne pogojne odvisnike za preteklost

    		•

  • pogovarjati o nevarnostih odvisnosti od drog;

    		•

     

     

     

    Jezik stroke

     

     

     

  • razložiti značilnosti slovenske kuhinje;

  • predstaviti kulinarične posebnosti slovenske kuhinje;

  • razložiti recepte slovenskih narodnih jedi;

  • govoriti o vinorodnih področjih Slovenije;

  • opisati svoj kraj (poglobitev iz 3. letnika);

  • opisati večji turistični kraj in njegovo ponudbo (npr. Ljubljana, Bled, Piran, Ptuj, Postojna);

    		•

     

     

    Opomba: V programu gostinski tehnik naj učitelji pri težjih slovničnih strukturah (npr. irealni pogojniki) zlasti pri šibkejših dijakih ne vztrajajo pri produktivnem obvladanju snovi. Dovolj je razumevanje in prepoznavanje (recepcija).

    5. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

    V posameznem ocenjevalnem obdobju se znanje preverja in ocenjuje:

  • pisno,

  • ustno.

    Dijaki se naj čim več ustno izražajo pri ponavljanju in preverjanju znanja.

    6. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI

    Znanja

    Povezava s predmetom

     

    Predmet

    Znanja

  • slovnica

    		•

    Slovenski jezik (primerjalno)

    		  

  • pozdravljanje, zahvale

  • pogovor o svojem kraju

  • turistične znamenitosti

  • opis naravnih znamenitost

    		•

    Turizem in medčloveški odnosi

    		  

  • komuniciranje z gostom

  • opis jedi in vin

    		•

    Strežba

    		  

  • razlaga recepta

  • opis kulinaričnih posebnosti

    		•

    Osnove kuharstva

    		  

  • izražanje mnenja o okolju

    		•

    Biologija z ekologijo

    		  

  • pogovor pri zdravniku

    		•

    Zdravstvena vzgoja