SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE

Izobraževalni program: GOSTINSKI TEHNIK (SI)

KATALOG ZNANJ

Sprejeto na 35.seji SS za poklicno in strokovno izobraževanje, dne 14. 1. 2000

1. IME PREDMETA

PREHRANA

2. ŠTEVILO UR

Po posameznih letnikih in oblikah izobraževalnega dela.

Letnik

Oblike izobraževalnega dela

 

Teorija (ur)

Vaje (ur)

Skupaj (ur)

1.

    

 

2.

64

6

70

3.

99

6

105

4.

96

6

102

skupaj

259

18

277

*  T – teoretični pouk, seminarji, projektno delo;

** V- vaje, individualno projektno delo oziroma projektno delo v skupinah, storitev.

3. USMERJEVALNI CILJI

Pri predmetu dijaki:

  • spoznajo pomen prehrane za človekovo zdravje in delovno storilnost;

  • poglobijo pridobljena znanja o kemijski zgradbi organskih snovi s poznavanjem lastnosti hranilnih snovi, praktičnim izkoriščanjem le-teh v kuharstvu in pomenom za človekovo telo;

  • povežejo znanja iz biologije (encimi, bakterije, vrenja, prebava, presnova, tkiva, ….) z novo pridobljenimi znanji o kvarjenju, shranjevanju, proizvodnji živil, pomenom pri pripravi jedi in pijač;

  • spoznajo posamezna živila, njihovo biološko in energijsko vrednost, njihove lastnosti, pridobivanje, uporabo, obdelavo in predelavo;

  • znajo predstaviti nekaj jedi in pijač;

  • si privzgojijo čut moralne odgovornosti do porabnikov in utrdijo zavest, da bodo z nudenjem zdrave in higiensko neoporečne hrane vplivali na človekovo počutje in zdravje;

  • znajo sestaviti ustrezno hrano za različne kategorije ljudi;

  • spoznajo oblike alternativnega prehranjevanja in vključevanje le-teh v ponudbo;

  • zavedajo se vloge slovenskih narodnih jedi in vin v turistični ponudbi dežele;

  • teoretična znanja si utrdijo na ogledih in na degustacijah;

  • pridobijo navade sprotnega spremljanja novosti na področju predpisov in vključevanju novosti v prakso;

  • znajo poskrbeti za ustrezno in sodobno ponudbo na svojem delovnem mestu;

  • povezujejo znanje z dogajanji v naravi in stvarmi, ki so v vsakdanji rabi.


    • 4. OPERATIVNI CILJI

    2. LETNIK

    Vsebine in informativni cilji

    Formativni cilji

    Socializacijski cilji

    Posebnosti v izvedbi

    PREHRANA

    Dijak

    Dijak

    		  

  • spozna stanje prehranjenosti v svetu in Sloveniji

  • informiran je o možnostih reševanja prehranske problematike

    		•

  • razume vzročno povezanost prehrane in zdravja;

  • pojasni prizadevanja OZN in njenih organizacij za uravnoteženje svetovne prehrane;

    		•

    Se zaveda problemov prehrane današnjega časa v svetu in pri nas.

    Ima odgovoren odnos do hrane.

    		  

    HRANA IN ČLOVEKOVO TELO

     

     

     

  • spozna pojme hrana, živilo, hranilna snov, esencialna snov

  • spozna vlogo posameznih hranilnih snovi

    		•

  • razlikuje pojme hrana, živilo, hranilna snov, esencialna snov;

  • opredeli vlogo hranilnih snovi v telesu;

    		•

    Se zaveda vloge hranilnih snovi za gradnjo, delovanje in zaščito telesa.

    		  

    ENERGIJSKA VREDNOST HRANE

     

     

     

  • spozna vrste metabolizmov

  • spozna dnevne potrebe po energiji

  • nauči se izračunavati energetsko vrednost obroka s pomočjo tabel

    		•

  • primerja energetske potrebe posameznika glede na vrsto dela;

  • utemelji pravilno energijsko razporejenost dnevnih obrokov;

  • zna izračunati energijsko vrednost obrokov;

    		•

    Je motiviran za pravilnejše prehranjevanje.

    		  

    NASTANEK HRANE

     

     

     

  • ponovi fotosintezo in razume, kako nastajajo hranilne snovi

    		•

  • razloži fotosintezo;

    		•

    Zaveda se pomena zelenih rastlin za človeka.

    		  

    HRANILNE SNOVI

     

     

     

  • spozna zgradbo, vrste, lastnosti in pomen ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin

  • spozna naloge vode v človekovem telesu

  • pozna vrste mineralov in njihov pomen

  • razlikuje vitamine po topnosti, pozna njihov pomen in lastnosti

  • navede živila kot vire posameznih hranilnih snovi

    		•

  • poglobi znanja o kemični sestavi ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob;

  • pozna njihove dnevne potrebe;

  • opredeli vrste ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin glede na sestavo;

  • opiše lastnosti hranilnih snovi in jih zna praktično uporabiti

  • razloži pomen posameznih hranilnih snovi za organizem, vplive na zdravje ter posledice pomanjkanja ali preobilice;

  • razloži življenjsko pomembne naloge vode v človekovem telesu;

  • stremi k ohranjanju biološke vrednosti živil;

    		•

    Je odgovoren, pravilno ravna z živili.

    Je gospodaren in iznajdljiv.

    Zaveda se pomena hranilnih snovi za človeka in to upošteva pri prehranjevanju.

    Razvija sposobnost povezovanja teoretičnih znanj z izkušnjami pri praktičnem delu.

    Vaja 1: ogljikovi hidrati.

    Vaja 2: maščobe.

    Vaja 3: beljakovine.

    Vaja 4: voda.

    NEHRANILNE SNOVI

     

     

     

  • spozna predstavnike dišav in začimb, poživil, aditivov in njihov pomen

    		•

  • razloži pravilno uporabo dišav in začimb pri pripravi hrane;

  • razloži delovanje poživljajočih snovi na človeško telo;

  • pojasni pomen uporabe posameznih aditivov v živilih in se zaveda njihovega vpliva na zdravje;

    		•

    Razvija občutek za organoleptiko.

    Je odgovoren pri uporabi nehranilnih snovi.

    		  

    BOLEZNI ZARADI NEPRAVILNE PREHRANE

     

     

     

  • spozna vzroke za nastanek bolezni, ki so posledica pomanjkanja hranilnih snovi

  • spozna posledice preobilne hrane

  • spozna pojme normalna telesna teža, debelost, podhranjenost, indeks telesne mase

    		•

  • zna izračunati normalno telesno težo in odstopanja;

  • razume pomen indeksa telesne mase;

  • pozna bolezni sodobnega časa zaradi motenj v prehranjevanju;

    		•

    Zaveda se pomena uravnotežene prehrane za človekovo zdravje.

    Razvija odgovoren odnos do potrošnika ob skrbi za njegovo zdravje in dobro počutje.

    		  

    PREDELAVA HRANE V TELESU

     

     

     

  • spozna zgradbo, način delovanja in lastnosti encimov

  • ponovi prebavila

  • seznanjen je, kje in kako se v prebavilih posamezne hranilne snovi razgrajujejo

  • spozna metabolizem

    		•

  • razloži lastnosti encimov in pomen teh lastnosti za konzerviranje;

  • pozna pomen posameznih encimov pri razkroju hranilnih snovi;

  • zna razložiti prebavo posameznih hranilnih snovi;

  • razlikuje katabolizem in anabolizem;

    		•

    Razvija logično mišljenje ob povezovanju osvojenega znanja.

    		  

    HRANA KOT GASTRONOMSKA DOBRINA

     

     

     
  • ve, kako okušamo hrano in kaj so senzorične lastnosti;

    		•

  • zna opazovati;

  • prepoznava nekatere vonje in okuse;

    		•

    Je kreativen pri pripravi jedi.

    		  

    TEHNOLOŠKI PROCESI V PROIZVODNJI ŽIVIL

     

     

     

  • spozna principe filtracije, destilacije, kristalizacije, ekstrakcije in difuzije

    		•

  • razume in razloži osnovne procese ločevanja snovi v proizvodnji živil;

  • z logičnim povezovanjem razume načine pridobivanja posameznih živil;

    		•

    Je splošno razgledan.

    		  

    TEHNOLOŠKI POSTOPKI KONZERVIRANJA ŽIVIL

     

     

     

  • spozna fizikalne, kemijske in biološke postopke konzerviranja

    		•

  • zaveda se pomena pravilne obdelave živil za podaljšanje obstojnosti;

  • razloži in primerja fizikalne, kemijske in biološke postopke konzerviranja živil;

    		•

    Je gospodaren pri nabavi in shranjevanju živil.

    		  

    EMBALIRANJE ŽIVIL IN ZAŠČITA OKOLJA

     

     

     

  • spozna vlogo in vrste materialov

  • spozna pomen uporabe in primernih materialov za živila in varstvo okolja

  • seznani se s pravilnim zbiranjem in pomenom reciklaže odpadkov

    		•

  • razloži vlogo embalaže in pozna vrste materialov;

  • oceni ustreznost izbire embalaže glede na lastnosti živil in zaščito okolja;

  • nadzoruje ločeno zbiranje odpadkov;

  • vzpodbuja uporabo okolju prijazne embalaže;

    		•

    Razvija ekološko zavest.

    		  

    ZASTRUPITVE S HRANO

     

     

     

  • spozna škodljive mikroorganizme

  • spozna strupene kemijske snovi

  • spozna vzroke posledice zastrupitev in preventivne ukrepe

    		•

  • zaveda se možnosti načinov okužb s hrano zaradi delovanja mikroorganizmov, kemičnih in drugih strupov;

  • pozna najpogostejše zastrupitve;

  • pojasni preventivne ukrepe;

  • zaveda se škodljivih vplivov onesnaženega okolja na proizvodnjo hrane;

    		•

    Je dosleden pri preprečevanju okužb s hrano.

    Je odgovoren za zdravje ljudi

    Zaveda se škodljivih posledic zastrupitve za gostinski obrat.

    		  

    SKLADIŠČENJE ŽIVIL

     

     

     

  • spozna pogoje skladiščenja različnih živil

    		•

  • pozna sodobne načine skladiščenja živil;

  • razume pomen pravilnega skladiščenja in zna izbrati primerne načine skladiščenja za posamezna živila;

  • razume spremembe na živilih zaradi neustreznega skladiščenja;

    		•

    Je dosleden in spontan pri ohranjanju kakovosti.

    Je gospodaren pri nabavi in uporabi živil.

    Vzpodbuja timsko delo.

    		  

    SPREMEMBE NA ŽIVILIH

     

     

     

  • seznani se s fizikalnimi, biokemijskimi in mikrobiološkimi spremembami na živilih

    		•

  • pozna vzroke za fizikalne, biokemijske in mikrobiološke spremembe na živilih in te upošteva pri ravnanju z njimi;

  • razloži ukrepe za preprečevanje nezaželenih sprememb;

  • razume različna vrenja;

    		•

    Je dosleden pri pravilnem ravnanju z živili.

    		  

    ŽIVILSKA ZAKONODAJA

     

     

     

  • seznani se z zakoni in predpisi o higieni in kvaliteti živil

  • seznani se z zakonom o označevanju embaliranih živil

    		•

  • zna navesti bistvene določbe obravnavanih zakonov in predpisov;

  • zna analizirati označbe embaliranih živil, in to upoštevati pri izboru živil.

    		•

    Upošteva zakonodajne predpise in z njimi seznanja sodelavce.

    Je prilagodljiv, odziva se na novosti.

    		  

    3. LETNIK

    Vsebine in informativni cilji

    Formativni cilji

    Socializacijski cilji

    Posebnosti v izvedbi

    SISTEMATIKA ŽIVIL

     

     

     

  • spozna razporeditev živil v piramidi zdrave prehrane

  • spozna krog živil

  • zna razvrščati živila po različnih kriterijih in razloži pomen posameznih delitev

    		•

  • razvrsti živila po različnih kriterijih;

  • razloži pomen posameznih delitev;

  • razloži piramido zdrave prehrane;

  • ob upoštevanju kroga živil zna izbrati živila, iz katerih sestavi celodnevni jedilnik;

  • zaveda se pomena prehranjevanja po piramidi zdrave prehrane;

  • zna usmerjati gosta pri izboru jedi;

    		•

    Je odgovoren do gostov pri sestavljanju jedilnikov.

    Prilagaja se potrebam in željam gostov in je iznajdljiv pri priporočanju.

    		  

    ALKOHOLNE PIJAČE

     

     

     

  • seznani se z vplivi alkohola na telo

    		•

  • zaveda se vloge alkohola v prehrani, njegovega vpliva na organizem in posledic prekomernega uživanja;

    		•

    Je odgovoren pri osveščanju potrošnikov o kulturi pitja in vplivu alkohola na zdravje.

    		  

    VINO

     

     

     

  • informiran je o razvoju vinogradništva in o trendih proizvodnje ter porabe vina v svetu in pri nas

  • pozna glavne sestavine vina

  • spozna faze tehnologije mirnega vina

  • pozna osnovne zahteve o prostorih, v katerih shranjujemo vino

  • seznani se z najpogostejšimi boleznimi in napakami vina

  • seznani se z vsebino vinskega zakona

  • pozna načine ocenjevanja vina

    		•

  • zna navesti glavne sestavine vina, njihov izvor in pomen;

  • razloži razlike med proizvodnjo belega, rdečega in rdečkastega vina po posameznih fazah;

  • zaveda se pomena pravilne tehnologije za ohranjanje kvalitete;

  • zaveda se, da je vino pridelek in ne izdelek;

  • zna urediti vinoteko in poskrbeti za pravilno skladiščenje vina;

  • pozna najpogostejše vzroke kvarjenja vina in načine preprečevanja;

  • na podlagi vinske zakonodaje RS zna vina razvrščati po različnih kriterijih in oznake ustrezno obrazložiti;

    		•

    Je splošno razgledan.

    Je odgovoren za ohranjanje kakovosti in racionalen pri načrtovanju zalog.

    Upošteva zakonodajo in je odgovoren za pravilno predstavljanje vina.

    Sledi novostim in se ustrezno prilagaja.

    Razvija organizacijske sposobnosti.

    Je komunikativen in sposoben pri usmerjanju potrošnika.

    		  

  • spozna vinorodna območja Slovenije

  • spozna sorte vinske trte v Sloveniji in značilnosti posameznih vin

    		•

  • sposoben je pripraviti degustacijo in sodelovati pri izvedbi;

  • pozna vinorodna območja Slovenije in ve, v katera vina je usmerjena proizvodnja;

  • našteje slovenska vina in opiše nekaj tipičnih predstavnikov,

  • zna poskušati in primerjati vina različnih vinorodnih območij Slovenije;

    		•

    Sposoben je poskrbeti za ustrezen izbor slovenskih vin in je prilagodljiv pri uvajanju novosti v obratu.

    Zaveda se svoje vloge pri promociji slovenskih vin.

    Razvija sposobnost senzoričnega zaznavanja in primerjanja.

    Vaja1: degustacija slovenskih vin.

    Vaja2: degustacija slovenskih vin (primerjava po deželah).

    BISER, PENEČA, GAZIRANA VINA

     

     

     

  • spozna značilnosti in načine proizvodnje biser, penečih in gaziranih vin

    		•

  • zna razložiti razlike med penečimi, biser in gaziranimi vini,

    		•

    Sposoben je ustrezno vključevati pijače v ponudbo.

    		  

    POSEBNA VINA

     

     

     

  • spozna značilnosti in predstavnike posebnih vin

    		•

  • pozna svetovno znane predstavnike posebnih vin in njihove posebnosti;

    		•     

    VINARSTVO V EVROPI IN SVETU

     

     

     

  • seznani se z vinarstvom v Evropi in svetu

    		•

  • pozna najpomembnejše sorte oziroma vina držav največjih pridelovalk;

  • poveže teoretična znanja s ponudbo;

    		•

    Je širše razgledan.

    Je prilagodljiv in inovativen.

    Ogled sejma ali vinoteke.

    PIVO

     

     

     

  • spozna surovine, sestavo in izdelavo piva

  • loči vrste piva

  • ogleda si proizvodnjo piva

    		•

  • razloži osnove proizvodnje piva in razlike med vrstami piva pri nas;

  • ob ogledu in degustaciji utrdi znanje;

  • s kompleksnim pregledom najsodobnejše proizvodnje, skladiščenja, transporta z vključenimi ekonomskimi vidiki, propagando in degustacijo zna vrednotiti pomen dobre organizacije v podjetju;

    		•

    Zaveda se svoje vloge kot člena v verigi kvalitetne ponudbe.

    		  

    ŽGANE PIJAČE

     

     

     

  • spozna osnovno tehnologijo proizvodnje žganih pijač

  • spozna delitev žganih pijač po obstoječi zakonodaji in razlikuje naravna žganja, močne alkoholne pijače likerje in druge alkoholne pijače

    		•

  • pozna osnove pridobivanja žganih pijač in zna uporabiti to znanje za razlago proizvodnje specifične pijače;

  • pijače razvrsti v skupine po zakonodaji, kar upošteva pri pripravi cenikov pijač;

  • našteje predstavnike posamezne skupine;

  • zna razložiti mednarodne oznake na deklaraciji;

    		•

    Razvija logično mišljenje.

    Je odgovoren za osveščanje potrošnika.

    Ima privzgojen čut za sprejemanje novosti in jih pravilno uvaja v ponudbo.

    Je gospodaren in odgovoren pri ohranjanju kakovosti pijač.

    		  

    BREZALKOHOLNE PIJAČE

     

     

     

  • spozna različne pijače iz sadja

  • pozna skupine osvežilnih pijač

  • spozna pitno in mineralno vodo

    		•

  • sposoben je poiskati informacije o novih izdelkih;

  • zna jih razdeliti po veljavni zakonodaji in razložiti posamezne oznake pijač;

  • glede na sestavine zna svetovati in usmerjati potrošnika k zdravi prehrani;

    		•

    Zaveda se pomena vključevanja brezalkoholnih pijač v prehrano.

    Je fleksibilen in inovativen.

    Je odgovoren za informiranje svojih sodelavcev.

    		  

    MESO

     

     

     

  • spozna vrste, hranilno vrednost in pridobivanjem mesa klavnih živali

  • spozna dele govejega, telečjega in svinjskega mesa in njihovo uporabnost

  • spozna značilnosti mesnih izdelkov

  • spozna lastnosti, izdelke in jedi iz mesa divje perutnine in vodnih živali

  • spozna predstavnike vodnih živali

    		•

  • glede na hranilno vrednost mesa, senzorične lastnosti in vpliv le-teh na izbiro toplotnih postopkov priprave zna te primerno izbrati in jih argumentirati;

  • pozna vrste mesa in razloži vpliv posameznih faz pridobivanja mesa na kakovost;

  • zna predstaviti najpogostejše jedi;

  • pozna surovine, značilnosti in način shranjevanja posameznih izdelkov iz mesa klavnih živali, pri pokušanju jih prepoznava in razvršča;

  • primerja hranilne vrednosti posameznih vrst perutnine, divjačinskega mesa, mesa rib;

  • zna našteti predstavnike sladkovodnih in morskih rib, rakov, školjk in pozna njihov pomen v zdravi prehrani;

  • predstavi nekaj najpogostejših jedi in izdelkov;

    		•

    Sposoben je primerjati, povezovati, logično razmišljati in tako pravilno izbrati.

    Sposoben je svetovati gostom in pri tem upoštevati načela zdrave prehrane.

    Je iznajdljiv, razgledan in sposoben odločati.

    Sposoben je timskega dela.

    Pripravljen je prisluhniti sodelavcem in gostom.

    Razvija sposobnost senzoričnega zaznavanja in primerjanja.

    Sposoben je beležiti opažanja

    Je spontan pri upoštevanju higienskih načel.

    		  

    JAJCA

     

     

     

  • spozna zgradbo, hranilno vrednost in lastnosti jajc

  • seznani se s kvarjenjem jajc

    		•

  • razloži zgradbo in hranilno vrednost jajca;

  • pojasni vpliv jajc na človekovo zdravje;

  • pozna uporabno vrednost jajc pri pripravi jedi;

    		•

    Sposoben je strokovno svetovati v zvezi s prehrano in pripravo jedi.

    		  

    MLEKO

     

     

     

  • spozna hranilno vrednost mleka in njegovo pridobivanje

  • spozna pasterizirano, sterilizirano in kuhano mleko

  • spozna hranilno vrednost, značilnosti, osnove proizvodnje in uporabnost mlečnih pijač, zgoščenega mleka, mleka v prahu, fermentiranega mleka, smetane, surovega masla, kajmaka, sirov in sladoleda

    		•

  • pozna hranilno vrednost in pomen mleka;

  • razloži postopke obdelave mleka;

  • pozna osnove proizvodnje in hranilno vrednost mlečnih izdelkov;

  • lastnosti izdelkov zna uporabiti pri pripravi jedi;

  • razlikuje osnovne vrste sira med seboj;

  • posamezne izdelke zna primerjati in vključevati v ponudbo;

    		•

    Je prilagodljiv ponudbi na tržišču.

    Je motiviran za samoizobraževanje.

    Spontano izbira boljše in osvešča gosta.

    Je splošno razgledan.

    Razvija senzorične sposobnosti.

    		  

    PROIZVODI IZ MAŠČOB

     

     

     

  • obnovi znanje o zgradbi in lastnostih maščob

  • spozna postopke pridobivanja živalskih in rastlinskih masti, olj in margarine

  • spozna vrste in predstavnike rastlinskih in živalskih maščobnih živil

    		•

  • zna primerjalno ovrednotiti posamezna maščobna živila;

  • pozna pravilno uporabo maščob pri pripravi jedi;

    		•

    Je odgovoren za ohranjanje kakovosti živil.

    Je sposoben strokovno usmerjati in svetovati.

    Spremlja novosti in z njimi seznanja sodelavce.

    		  

    ŽITA

     

     

     

  • spozna hranilno vrednost in pomen žit

  • spozna uporabnost posameznih žit;

  • spozna mlevske izdelke in njihove značilnosti

  • pozna proizvodnjo in vrste testenin

  • spozna pripravo kruha in pekovskega peciva

  • spozna sestavine posameznih vrst testa

  • spozna hranilno vrednost, načine priprave, vrste kruha in pekovskega peciv

  • spozna vrste testa po sestavinah in načinu priprave

    		•

  • zaveda se pomena žit v zdravi prehrani;

  • ob zgradbi žitnega zrna zna razložiti hranilno vrednost žita;

  • razlikuje tipe in vrste moke, vrste testenin in druge mlevske izdelke;

  • razloži pripravo kruha, staranje in kvarjenje;

  • testo razvrsti po sestavinah in načinu priprave;

  • zna predstaviti nekaj izdelkov pekovskega in slaščičarskega peciva;

    		•

    Izbira primerne izdelke in osvešča potrošnike.

    Je prilagodljiv, spremlja novosti

    Je gospodaren.

    Razvija senzorične sposobnosti.

    Vaja3: degustacija brezalkoholnih pijač.

    VRTNINE

     

     

     

  • spozna sestavo in pomen vrtnin v zdravi prehrani

  • pozna predstavnike solatnic, špinačnic, kapusnic, korenovk, čebulnic, trajnic, plodovk, gomoljnic in stročnic

  • ponovi načine konzerviranja in spozna izdelke iz vrtnin

  • spozna zgradbo, hranilno vrednost gob in užitnost gob

  • spozna načine priprave vrtnin

    		•

  • zaveda se pomena vrtnin;

  • razvrsti jih po energijskih vrednosti in po uporabnih delih;

  • opiše predstavnike vrtnin iz posameznih skupin;

  • opredeli načine konzerviranja vrtnin in izdelke vključuje v prehrano;

  • primerja načine priprave vrtnin;

  • gobe razvrsti po užitnosti in zna pravilno ravnati z njimi;

  • zna pravilno ukrepati ob zastrupitvah;

    		•

    Je gospodaren in kreativen

    Je odgovoren za ohranjanje kakovosti živil.

    Razvija senzorične sposobnosti.

    Je odgovoren za zdravo prehrano in dobro počutje gostov.

    VAJA4: degustacija mesnih izdelkov.

    SADJE

     

     

     

  • spozna pomen in razdelitev

  • pozna predstavnike posameznih vrst sadja

  • spozna načine konzerviranja sadja in izdelke

    		•

  • zaveda se pomena sadja in sadnih izdelkov v zdravi prehrani in pri pripravi jedi;

  • pozna predstavnike posameznih skupin;

  • pozna različne načine konzerviranja in uporabnost izdelkov;

  • osveščen je o integralni pridelavi sadja;

  • vključuje novosti na tržišču v ponudbo;

    		•

    Je gospodaren.

    Vzpodbuja novosti v prehrani.

    Je inovativen, prenaša znanje na sodelavce.

    Razvija senzorične sposobnosti.

    		  

    DODATKI

     

     

     

  • spozna in primerja sladila

  • spozna načine pridobivanja in vrste čaja, kave, kakava

  • dišave in začimbe razdeli v skupine glede na izvor in spozna nekaj predstavnikov

    		•

  • pozna ugodne in neugodne vplive posameznih dodatkov na organizem;

  • zna jih uporabljati;

  • opiše načine pridobivanja in vrste;

    		•

    Je kritičen v izboru.

    Je razgledan.

    Osvešča potrošnika o vrstah poživljajočih napitkov in skrbi za primerno ponudbo.

    Je prilagodljiv željam gostov.

    Vaja 5: degustacija fermentiranih izdelkov.

    Vaja 6: degustacija sirov.

    PLANIRANJE PREHRANE

     

     

     

  • spozna osnovna načela planiranje prehrane

  • spozna značilnosti nekaterih vrst alternativne prehrane

  • spozna jedi, tipične za posamezne slovenske pokrajine

  • pozna načela za sestavo jedilnikov pri nekaterih boleznih

    		•

  • pozna osnovna načela planiranja prehrane;

  • zna sestaviti in utemeljiti ustrezne jedilnike glede na ugotovljene energijske in biološke potrebe posameznih kategorij ljudi,

  • pozna osnovne značilnosti posebnih načinov prehranjevanja;

  • zna predstaviti nekaj najznačilnejših jedi posameznih slovenskih pokrajin in jih zna vključiti v ponudbo;

  • pozna osnove varovalne prehrane;

  • obvlada osnovne principe sestavljanja obrokov pri nekaterih boleznih;

  • znajde se pri sestavljanju jedilnikov in priporočanju gostom;

    		•

    Oblikuje pozitivne prehrambene navade.

    Je kritičen pri analiziranju prehrane.

    Je odgovoren in se zaveda, da z nudenjem ustrezne hrane vpliva na zdravje in počutje ljudi.

    Je prilagodljiv in izviren pri reševanju posebnih želja gostov.

    Je preudaren pri sestavljanju jedilnikov.

    Razvija spoštovanje do drugačnosti.

    S poudarjanjem gastronomskih posebnosti dežele spoštuje tradicijo in se zaveda svoje vloge v turizmu.

    Vaja1: degustacija kruha.

    Vaja2: degustacija slaščičarskih proizvodov.

    Vaja3: degustacija vrtnin in izdelkov.

    Vaja4: degustacija sadja in izdelkov.

    Vaja5: degustacija sladil.

    Vaja6: senzorika dišav in začimb.

    Ogled 2-3 večjih živilskih obratov.

    EKSKURZIJA

  • utrdi teoretično znanje;

  • razvija smisel za kritično opazovanje;

  • zaveda se pomena dobrega sodelovanja z industrijo;

    		•

    Je motiviran za uvrščanje proizvodov v ponudbo.

    Je komunikativen in vzpodbuja sodelovanje.

    		  

    SEMINARSKA NALOGA

  • sestavi celotni jedilnik za določenega posameznika;

  • ovrednoti jedilnik z energijskega in biološkega vidika;

  • utemelji primernost jedilnika;

    		•

    Je kritičen in motiviran pri iskanju boljših rešitev.

    Razvija zavest o strokovni odgovornosti.

    Seminarska naloga.

    5. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

    V posameznem ocenjevalnem obdobju se znanje preverja in ocenjuje:

  • ustno,

  • seminarska naloga (v 4. letniku).

    6. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI

    Splošno:

    Predmet se povezuje z naslednjimi predmeti: kemija, biologija, zdravstvena vzgoja in higienski minimum, kuharstvo in strežba.

    Konkretno:

    Znanja

    Povezava s predmetom

     

    Predmet

    Znanja

  • nastanek hrane

    		•

    Biologija

  • fotosinteza,

  • hranilne snovi

    		•

    Kemija

  • ogljikovi hidrati;

  • maščobe;

  • beljakovine;

  • voda;

  • vitamini;

  • minerali;

  • predelava hrane

    		•

    Biologija

  • encimi;

  • hormoni;

  • prebava;

  • presnova;

  • tehnološki postopki v proizvodnji živil

    		•

    Kemija

  • filtracija;

  • destilacija;

  • kristalizacija;

  • ekstrakcija;

  • difuzija;

  • tehnološki postopki konzerviranja

    		•

    Kemija in biologija

  • fizikalni postopki konzerviranja;

  • kemijski postopki konzerviranja;

  • biološki postopki konzerviranja;

  • embaliranje živil in zaščita okolja

    		•

    Biologija

  • embaliranje živil;

  • izbira embalažnih materialov;

  • ponovna uporaba embalaže;

  • tehnika pakiranja;

  • zastrupitve z hrano

    		•

    Zdravstvena vzgoja s higienskim minimumom

  • kemični strupi;

  • živalski strupi;

  • rastlinski strupi;

  • zastrupitve z mikroorganizmi;

  • zakonodaja v živilski stroki

    		•

    Zdravstvena vzgoja s higienskim minimumom

  • zakoni o higieni živil;

  • zakoni o kvaliteti živil;

  • nehranilne snovi

    		•

    Kuharstvo

  • dišave in začimbe;

  • pijače

    		•

    Strežba

  • pijače iz sadja;

  • mineralne vode;

  • osvežilne brezalkoholne pijače;

  • pivo;

  • vino;

  • močne alkoholne pijače;

  • vrste prehrane

    		•

    Kuharstvo

    Strežba

  • prehrana posameznih kategorij ljudi;

  • alternativna prehrana;

  • dietna prehrana;

  • narodna prehrana;

  • živila in jedi

    		•

    Kuharstvo

    Strežba

  • mleko, mlečni izdelki;

  • meso, mesni izdelki;

  • jajca;

  • maščobna živila;

  • žita, mlevski izdelki;

  • vrtnine in izdelki;

  • sadje in izdelki;

  • dodatki v hrani;