SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE

Izobraževalni program: KEMIJSKI TEHNIK

KATALOG ZNANJ

Sprejeto na 29.seji SS za poklicno in strokovno izobraževanje, dne 9. 7 1999

1. IME PREDMETA

FIZIKALNA KEMIJA

2. ŠTEVILO UR

Po posameznih letnikih in oblikah izobraževalnega dela.

Letnik

Oblike izobraževalnega dela

 

Teorija (ur)

Vaje (ur)

Skupaj (ur)

1.

    

 

2.

    

 

3.

98

42

140

4.

71

31

102

skupaj

169

73

242

*  T – teoretični pouk, seminarji, projektno delo;

** V- vaje, individualno projektno delo oziroma projektno delo v skupinah, storitev.

3. USMERJEVALNI CILJI

Pri predmetu dijaki:

  • razširjajo in poglabljajo znanje o zgradbi, presnovi in energijskih spremembah snovi;

  • dopolnjujejo znanje iz splošne, anorganske in organske kemije;

  • spoznavajo fizikalne procese in osnovne strokovne pojme, ki so pomembni za razumevanje kemijske procesne tehnike in analizne kemije;

  • razvijajo sposobnost logičnega mišljenja in sklepanja;

  • učijo se izpeljevati veličinske enačbe, uporabljati merske podatke ter kvantitativno ovrednotiti fizikalno-kemijske procese;

  • pridobijo teoretična znanja za poklicno delo v laboratoriju in industriji;

  • seznanjajo se z uporabo strokovne literature za samostojno učenje in poklicno delo;

  •  spoznavajo vzroke onesnaževanja okolja in razvijajo skrb za odgovorno varovanje okolja.


    • 4. OPERATIVNI CILJI

    3. letnik

    INFORMATIVNI CILJI

    FORMATIVNI CILJI

    SOCIALIZACIJSKI CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    1. Zgradba snovi

    Dijak

    Dijak

    		  

    1.1. Atom

    		      

    1.1.1. Atomsko jedro

    		      

  • opiše nuklid

  • pozna relativno maso in naboj osnovnega delca, zna z zapisom predstaviti delec

  • obnovi masno število

  • spozna izotopski delež

  • pozna atomsko enoto mase

  • definira atomsko in molsko maso

    		•

  • predstavi velikost atomov in atomskih jeder;

  • primerja atomske modele;

  • iz položaja elementa v periodnem sistemu;

  • predstavi sestavo določenega nuklida;

  • iz izotopske sestave izračuna povprečno relativno atomsko maso elementa;

  • izračuna dejansko maso atoma in molekule;

    		•

    Razvija smisel za strokovnost.

    Razvija smisel za poklicno odgovornost.

    Razvija samoiniciativnost in zanesljivost.

    Pridobiva občutek za pomen varovanja zdravja pri poklicnem delu.

    Se zave povezanosti teorije s prakso tudi v vsakdanjem življenju.

    Ogled video kasete - Atom in molekula.

    Eksperiment 1

    Periodni sistem.

    Računske vaje.

    1.1.2. Elektronska stanja v atomih

     

     

     

  • pozna osnovno in vzbujeno stanje

  • kvalitativno razloži atomske in molekulske spektre

  • pozna fotoefekt, foton

    		•

  • razume, da atomi absorbirajo in sevajo elektromagnetno valovanje;

  • opiše absorbcijski, emisijski, atomski in molekulski spekter;

  • pojasni fotoefekt in zapiše enačbo za energijo fotona;

    		•   

    Eksperiment 2

    Prosojnice: različni primeri spektrov.

    1.1.3. Jedrske reakcije

     

     

     

  • pozna reakcijsko energijo

  • opiše radioaktivnost

  • pozna naravni radioaktivni razpad

  • pozna razpolovni čas

  • opiše masni defekt

  • pozna aktivnost radioaktivnega vira

  • pozna umetni radioaktivni razpad

    		•

  • uporabi ohranitvene zakone pri jedrskih reakcijah

  • ob periodnem sistemu napove, kaj nastane pri razpadih a, b in g;

  • pojasni pomen razpolovnega časa;

  • pojasni masni defekt;

  • definira Einsteinovo energijsko enačbo in razume vezalno energijo jedra;

  •  opiše uporabo radioaktivnih izotopov v kemiji, analizni kemiji in medicini;

  • piše in ureja enačbe jedrskih reakcij;

    		•   

    Eksperiment 3

    Eksperiment 4

    Periodni sistem.

    Ogled video kasete - Kaj je radioaktivnost.

    2. Agregatna stanja snovi

     

     

     


    2.1. Značilnosti agregatnih stanj

  • primerja zgradbo in lastnosti posameznih agregatnih stanj;

  • primerja osnovne fizikalne lastnosti;

  • pozna imena za pojme s katerimi opišemo prehode agregatnih stanj;

    		•

    Razvija smisel za osebno in poklicno odgovornost.

    Razvija zavest o zahtevah kvalitetnega poklicnega dela.

    Razvija samoiniciativnost in zanesljivost.

    Razvija ekološko zavest.

    		  

    2.2. Plinasto stanje

     

     

     

    2.2.1. Idealno stanje plina

     

     

     

  • obnovi osnovne plinske zakone

  • pozna splošno plinsko konstanto R

  • zna uporabljati splošni plinski zakon

  • pozna relativno gostoto plina

    		•

  • opredeli idealno in realno stanje plina in prikaže razlike med njima;

  • grafično prikaže izotermno, izobarno in izohorno spremembo stanja plina;

  • izračuna splošno plinsko konstanto, predstavi enoto, pojasni definicjo in fizikalni pomen konstant;

  • iz splošne plinske enačbe izračuna posamezno veličino;

  • opredeli in računa relativno gostoto plina;

    		•   

    Eksperiment 5

    Eksperiment6

    Eksperiment 7

    Eksperiment 8

    Računske vaje.

    2.2.2. Realno stanje plina

     

     

     

  • spozna Van der Waalsovo enačbo

  • opiše utekočinjenje

    		•

  • prikaže pojmovno razliko med idealnim in realnim plinom;

  • opredeli in poveže pojme: kritična temperatura, kritični volumen, kritični tlak;

    		•   

    Ogled video kasete - Tekoči zrak.

    Eksperiment 9

    2.2.3. Plinske mešanice

     

     

     

  • pozna parcialni tlak

  • pozna Daltonov zakon

  • pozna srednjo molsko maso

  • pozna termično disociacijo

  • zna definirati stopnjo disociacije

    		•

  • sestavo plinske mešanice predstavi tudi v množinskih in volumskih deležih;

  • iz sestave mešanice računa parcialni tlak;

  • rešuje naloge v zvezi s plinskimi kemijskimi reakcijami;

  • računa srednjo molsko maso mešanice;

  • predstavi ravnotežne množine komponent za primere:N2O4(g), PCl5(g), HI(g), I2(g);

  • nakaže in računa sestavo mešanice v množinskem deležu;

  • računa stopnjo disociacije;

    		•   

    Računske vaje.

    2.2.4. Kinetična teorija plinov

     

     

     

  • pozna pojme: tlak plina, molska kinetična energija, porazdelitev hitrosti molekul in njihove energije pri različnih temperaturah

    		•    

    Računske vaje.

    3. Prvi zakon termodinamike

     

     

     

  • pozna izmenjano toploto pri izobarni spremembi stanja

  • pozna eksotermni proces

  • pozna endotermni proces

  • opredeli pojme: sistem (zaprt sistem), okolica, stanje sistema, funkcija stanja;

  • definira veličine: toplota, volumsko delo, notranja energija in jih poveže med seboj;

  • razloži pojem predznaka dela in toplote, ki ju sistem izmenja z okolico;

  • razloži pojem in definicijo entalpije;

  • spremembo stanja prikaže v entalpijskem diagramu;

    		•

    Razvija smisel za odgovornost in osebno zrelost.

    Se zave skrbnega in premišljenega ravnanja z energijo.

    Razvija sposobnost hitrega in pravilnega odločanja.

    Pozitivno sprejema skupinsko reševanje problemov.

    Eksperiment 10

    3.1. Termokemija

     

     

     

  • definira tvorno entalpijo

  • pozna termokemijske enačbe

  • pozna standardno reakcijsko entalpijo

  • pozna Hessov zakon

  • pozna sežigno entalpijo

  • pozna standardno molsko tvorno entalpijo

  • pozna entalpijo nevtralizacije

  • pozna entalpijo raztapljanja

  • pozna entalpijo hidratacije

  • pozna entalpijo ionskih reakcij

  • spozna kalorimetrijo

    		•

  • pri termokemijskih računih uporablja definicije za posamezne pojme;

  • obnovi reakcijsko entalpijo;

  • opiše standardno stanje snovi;

  • zakon razloži na izbranem primeru;

  • računa sežigno entalpijo plinskih mešanic ter količino goriva za endotermni proces;

  • razloži definicijo in jo uporablja pri izračunih standardnih entalpij kemijskih reakcij. Pri tem upošteva tudi izkoristek toplote;

  • definira in izračuna entalpijo nevtralizacije, raztapljanja, hidratacije in ionskih reakcij;

  • razloži princip kalorimetrije;

  • na osnovi toplotne izmenjave v kalorimetru računa molsko entalpijo merjene spremembe;

    		•   

    Eksperiment 11

    Eksperiment 12

    Eksperiment 13

    Demonstracija: kalorimeter.

    4. Smer procesov

     

     

     

  • pozna naravo procesov

  • definira entropijo

    		•

  • opredeli pojem spontanosti, ravnotežja in usmerjenost reakcij;

  • poveže pojem entropije in urejenost sistema;

    		•

    Razvija izrazne spretnosti in sposobnost prenašanja znanja na sošolce.

    Razvija življensko zrelost.

    Eksperiment 14

    4.1. Drugi zakon termodinamike

     

     

     

  • definira prosto energijo

    		•

  • poveže spremembo entropije izoliranega sistema z naravo procesa v sistemu;

  • poveže entropijo sistema in agregatno stanje snovi;

  • nariše diagram spremembe entropije ob faznih prehodih;

  • definira pojem proste energije;

  • poveže spremembo proste energije pri stalnem tlaku in temperaturi s smerjo procesa,

  • za enostavne primere določi usmerjenost fizikalne ali kemijske spremembe;

  • definira termodinamični pogoj za ravnotežno stanje;

    		•

    Pozitivno sprejema skupinsko reševanje problemov.

    		  

    5. Kemijska kinetika

     

     

     

    5.1. Reakcijska hitrost

     

     

     

  • pozna zakon reakcijske hitrosti

  • pozna reakcije prvega reda

  • pozna temperaturno odvisnost reakcijske hitrosti

  • definira hitrost kemijskih reakcij;

  • definira zakon reakcijske hitrosti;

  • za reakcije ničelnega in prvega reda prikaže kvantitativno zvezo med hitrostjo reakcije in koncentracijo reaktanta;

  • nariše diagram, ki prikazuje, kako se spreminja koncentracija reaktanta s časom;

  • izpelje zvezo med konstanto hitrosti in polovičnim časom reakcije;

  • nariše Arrheniusovo enačbo (v logaritemski obliki) ter razloži zvezo med konstanto reakcijske hirosti, aktivacijsko energijo in temperaturo;

    		•

    Razvija smisel za odgovornost in osebnostno rast.

    Razvija sposobnost hitrega in pravilnega odločanja.

    		  

    5.2. Aktivacijska energija

     

     

     

  • pozna osnovne pojme teorije trkov in aktivacijskih kompleksov

    		•

  • za elementarne reakcije prikaže v diagramu energijo reaktantov, aktivacijsko energijo in energijo produktov;

  • nariše diagram porazdelitve energije med molekulami ter predstavi delež molekul z aktivacijsko energijo pri določeni temperaturi;

    		•   

    Eksperiment 15

    Eksperiment 16

    Eksperiment 17

    Eksperiment 18

    Eksperiment 19

    5.3. Kataliza

     

     

     

  • Razume katalizatorske strupe in njihovo delovanje

  • navede nekaj primerov homogene in heterogene katalize

    		•

  • pojasni vpliv katalizatorja oziroma inhibitorja na aktivacijsko energijo in s tem na hitrost reakcije;

    		•     

    5.4. Reakcijski mehanizem

  • definira unimolekularne, bimolekularne in trimolekularne reakcije;

  • prikaže reakcijske mehanizme reakcij, sestavljenih iz več elementarnih reakcij;

    		•     

    6. Kemijsko ravnotežje

     

     

     

  • razloži zakon o učinku koncentracij

    		•

  • opredeli pojem konstante ravnotežja;

    		•     

    6.1. Homogeno ravnotežje

     

     

     

  • razloži konstanto ravnotežja

  • zna na osnovi zapisa kemijske reakcije predstaviti konstanto ravnotežja

  • pozna Le Chatelierov princip

    		•

  • za reakcijo aA + bB« cC+ dD izpelje na osnovi kemijske kinetike koncentracijsko konstanto ravnotežja;

  • za določeno reakcijo v ravnotežju izračuna Kc, za plinske reakcije tudi Kp, Kx ter zvezo med njimi;

  • za določeno reakcijo v stanju ravnotežja razloži vpliv tlaka in temperature;

  • opredeli nove ravnotežne koncentracije, če ravnotežni mešanici dodamo ali odvzamemo eno izmed reagirajočih komponent;

    		•

    Razvija samoiniciativnost in zanesljivost.

    Razvija odnos do strokovnih doktrin, zavest o strokovni odgovornosti in zahtevnosti poklicnega dela.

    Eksperiment 20

    Eksperiment 21

    Eksperiment 22

    Eksperiment 23

    Računske vaje.

    6.2. Heterogeno ravnotežje

  • predstavi konstanto ravnotežja za reakcijo v sistemu trdno-plin;

    		•   

    Eksperiment 24

    4. letnik

    INFORMATIVNI CILJI

    FORMATIVNI CILJI

    SOCIALIZACIJSKI CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    7. Fazna ravnotežja

  • definira fazo, komponento in prostostno stopnjo;

  • razloži fazno pravilo;

    		•

    Razvija smisel za osebno in poklicno odgovornost.

    		  

    7.1. Enokomponentni sistemi

     

     

     

  • pozna ravnotežni parni tlak tekočin

  • pozna entalpije faznih prehodov

  • razloži fazne prehode steklastih in amorfnih snovi

    		•

  • nariše fazni diagram vode, računa število spremenljivk, prikaže vsa možna fazna ravnotežja in opedeli trojno točko vode;

  • predstavi dinamično ravnotežje;

  • za primer vode definira nasičeno paro in relativno vlažnost;

  • prikaže odvisnost ravnotežnega parnega tlaka od temperature;

  • opredeli vrelišče in njegovo odvisnost od zunanjega tlaka;

  • definira in izračuna specifično in molsko izparilno, talilno ter entalpijo sublimacije;

  • za ravnotežje tekočina-para uporablja Troutonovo pravilo in ga poveže s spremembo entropije sistema;

  • nariše in pojasni energijski diagram faznih prehodov;

  • računa toplotne efekte, ki spremljajo segrevanje posameznih faz in fazne prehode;

  • nariše talilni diagram za steklaste in kristalne snovi in sklepa na strukturo snovi;

    		•

    Razvija poklicno identiteto, participativnost in komunikativnost.

    Razvija osebno zrelost.

    Eksperiment 25

    Eksperiment 26

    Eksperiment 27

    Računske vaje.

    7.2. Dvokomponentni sistemi

     

     

     

  • Razume in opiše disperzne in koloidne sisteme

  • zna definirati prave raztopine

  • pozna molalno koncentracijo

    		•

  • predstavi velikost delcev v določenem disperznem sistemu;

  • opiše pripravo koloidnih raztopin;

  • predstavi ravnotežje v nasičeni raztopini trdnega topljenca;

  • prikaže topnostne krivulje;

  • opiše prave raztopine, raztopine trdnega topljenca, raztopine tekočin in raztopin, plinov;

  • pozna sestavo raztopin in preračunava podatke, s katerimi je opredeljena sestava določene raztopine;

    		•   

    Eksperiment:28

    Eksperiment 29

    Eksperiment 30

    Eksperiment 31

    Eksperiment 32

    Eksperiment 33

    Eksperiment 34

    Eksperiment 35

    Eksperiment 36

    Eksperiment 37

    Računske vaje.

    7.3. Idealne raztopine

     

     

     

  • pozna parni tlak raztopin

  • definira koligativne lastnosti

  • opredeli pojem idealne raztopine in razloži Raoultov zakon;

  • nariše diagram parnega tlaka za topilo in raztopino nehlapnega topljenca v odvisnosti od temperature;

  • na faznem diagramu vode in raztopine razloži znižanje parnega tlaka topila, zvišanje vrelišča in znižanje zmrzlišča za nehlapne topljence;

  • razlikuje difuzijo od osmoze in opredeli osmozni tlak;

  • posamezne koligativne lastnosti opredeli kvantitativno z računskimi primeri,

    		•   

    Eksperiment 38

    Eksperiment 39

    Računski primeri.

    7.4. Neidealne raztopine

     

     

     

  • pozna raztopine elektrolitov

    		•

  • opredeli pojem neidealne raztopine in razloži Henryev zakon;

  • definira van ¢t Hoffov koeficient;

  • posamezne koligativne lastnosti opredeli za raztopine močnih in šibkih elektrolitov;

    		•     

    7.5. Dvokomponentni sistemi tekočin

     

     

     

  • pozna idealno raztopino dveh hlapnih komponent

  • pozna neidealno raztopino s pozitivnim in negativnim odstopanjem parnega tlaka od Raoultovega zakona

  • opiše izobarno destilacijo

  • opiše sistem tekočin, ki se delno mešata

  • opiše sistem tekočin, ki se ne mešata

    		•

  • predstavi Raoultov zakon za obe komponenti;

  • nariše diagram odvisnosti ravnotežnega,parnega tlaka raztopine od sestave raztopine;

  • ponazori razliko v sestavi tekočine in ravnotežne pare pri dani temperaturi;

  • razloži vrelni diagram;

  • na diagramih parnih tlakov in vrelnih diagramih predstavi azeotropske zmesi;

  • na vrelnem diagramu razloži ločenje komponent v rektifikacijski koloni, ponazori ločenje komponent iz idealne in neidealne raztopine;

  • predstavi fazni diagram;

  • opredeli krivuljo mešanja in kritično temperaturo topnosti,

  • pojasni temperaturo vrelišča take zmesi in destilacijo z vodno paro;

    		•   

    Eksperiment 40

    Eksperiment 41

    7.6. Trikomponentni sistemi

  • nakaže porazdelitev snovi med organskim topilom in vodo ter opredeli njeno topnost;

  • razume ekstrakcijo in kromatografijo;

    		•     

    8. Ravnotežja v raztopinah elektrolitov

     

     

     

  • pozna, opiše naravo elektrolita

  • razloži ionizacijo vode

  • definira pH in pOH vodnih raztopin elektrolitov

  • definira šibke kisline in baze

  • pozna stopnjo protolize

  • pozna poliprotične kisline

  • pozna protolitska ravnotežja raztopljenih soli

  • pozna puferske raztopine

  • opiše kislinsko-bazne indikatorje

  • pozna topnostni produkt

    		•

  • opredeli pravi in potencialni elektrolit ter raztopino močnega in šibkega elektrolita;

  • nakaže koncentracijo ionov v raztopinah močnih elektrolitov

  • izpelje ionski produkt vode, Kw, pKw;

  • za raztopino določene koncentracije elektrolita oceni in izračuna pH vrednost;

  • izpelje Ka, pKa oziroma Kb, pKb, računa pH oziroma pOH;

  • opredeli relativno moč kislin in baz po vrednosti Ka oziroma Kb;

  • prikaže zvezo med Ka in Kb v konjugiranem paru;

  • izpelje izraz za konstanto ionizacije, poveže stopnjo protolize in koncentracijo kemijskih zvrsti v raztopini;

  • nakaže Ka,1, Ka,2, Ka,3 za ustrezne kisline;

  • predstavi primer kationske oziroma anionske protolize ter izračuna pH raztopine soli določene koncentracije;

  • razloži ravnotežje v puferski raztopini;

  • izračuna pH puferske raztopine;

  • prikaže delovanje puferske raztopine in definira pufersko kapaciteto;

  • za titracijo močne kisline z močno bazo ali šibke kisline z močno bazo računa pH po vsakem dodatku reagenta ter iz podatkov sestavi krivuljo;

  • predlaga ustrezni indikator in razume ravnotežje indikatorske kisline;

  • razume pomen topnostnega produkta v analizni kemiji;

  • izpelje konstanto topnosti;

  • računa vrednost konstante topnosti in same topnosti v vodi;

    		•

    Razvija zanesljivost in vztrajnost.

    Razvija odnos do strokovnih doktrin, zavest o strokovni odgovornosti in zahtevnosti poklicnega dela.

    Eksperiment 42

    Eksperiment 43

    Eksperiment 44

    Eksperiment 45

    Eksperiment 46

    Eksperiment 47

    Eksperiment 48

    Eksperimen 49

    Eksperiment 50

    Eksperiment 51

    Eksperiment 52

    Računske vaje.

    9. Elektrokemija

     

     

     

    9.1. Električna prevodnost raztopin

     

     

     

  • opredeli prevodnost, njeno enoto, odvisnost od temperature, koncentracije in ionske zvrsti

  • pozna molsko prevodnost

  • pozna in razloži pomen Kohlrauschovega zakona

    		•

  • naredi primerjavo med električnimi in ionskimi prevodniki;

  • pojasni prenos električnega naboja in snovi v raztopinah;

  • razliko med molsko prevodnostjo močnih in šibkih elektrolitov pri razredčenju raztopine prikaže z diagramom: molska prevodnost-kvadratni koren iz koncentracije raztopine;

  • pojasni pojem mejne molske prevodnosti;

    		•

    Razvija natančnost, inovativnost.

    Razvija smisel za osebno in poklicno odgovornost.

    Razvija občutek za pomen varovanja zdravja pri strokovnem in poklicnem delu.

    Razvija smisel za strokovnost.

    Razvija osebno zrelost.

    Razvija zavest o zahtevah kvalitetnega poklicnega dela.

    Eksperiment 53

    Eksperiment 54

    9.2. Elektroliza

     

     

     

  • za določeno raztopino elektrolita predstavi elektrolizno celico

  • pozna kvantitativni vidik elektrolize

  • predstavi pojave, ki spremljajo eletrolizo

    		•

  • prikaže anodno in katodno reakcijo ter skupno reakcijo procesa elektrolize;

  • za vodno raztopino, ki vsebuje več vrst ionov, napove možne reakcije;

  • razloži pomen izločilne napetosti;

  • izračuna in razume pomen Faradayeve konstante;

  • elektrodno reakcijo poveže z množino pretečenega električnega naboja ter izračuna količino izločene ali raztopljene snovi za laboratorijske in industrijske pogoje,

    		•   

    Eksperiment 55

    Eksperiment 56

    Eksperiment 57

    Računske vaje.

    9.3. Galvanski členi

     

     

     

  • opiše spremembe proste energije v galvanskem členu

  • pozna elektrodni potencial

  • definira standardni elektrodni potencial

  • pozna vrsto standardnih elektrodnih potencialov

    		•

  • na Daniellovem členu predstavi polčlena, elektrolitski ključ, elektrodni reakciji, pozitivni in negativni pol, reakcijo člena;

  • predstavi zapis in napetost člene glede na dogovor;

  • opredeli dogovorjena standardna stanja v galvanskem členu;

  • prikaže zvezo med spremembo proste energije reakcije in napetostjo člena;

  • razlikuje standardno in realno napetost člena;

  • predstavi kompenzacijsko merjenje napetosti člena;

  • predstavi standardno vodikovo elektrodo in njen pomen;

  • pojasni negativno vrednost elektrodnega potenciala;

    		•   

    Eksperiment 58

    Eksperiment 59

    Eksperiment 60

    Tabela: Vrsta standardnih elektrodnih potencialov.

  • pozna Nernstovo enačbo

  • razloži zvezo med napetostjo in koncentracijami reaktantov in produktov reakcije v galvanskem členu

  • napiše Nernstovo enačbo

  • pozna koncentracijski člen

  • pozna kalomelsko, stekleno, kombinirano in platinasto elektrodo

  • pozna potenciometrično merjenje pH vrednosti

    		•

  • ugotovi standardno napetost člena in spontanost procesa v standardnem stanju;

  • izračuna konstanto ravnotežja določene redoks reakcije;

  • razloži raztapljanje kovin v kislinah in reakcije izpodrivanja

  • predstavi enoto in vrednost faktorja RT/zF pri 15oC, 20oC in 25oC,

  • izračuna potencial elektrode pri določenih okoliščinah, računa napetost členov,

  • predstavi praznjenje in polnjenje ter uporabo svinčevega akumulatorja;

  • razloži korozijo železa in katodno zaščito s stališča napetostne vrste;

    		•   

    Eksperiment 61

    Eksperiment 62

    Eksperiment 63

    Eksperiment 64

    Eksperiment 65

    Računske vaje.

    Tabela: Vrsta standardnih elektrodnih potencialov.

    5. EKSPERIMENTI PRI FIZIKALNI KEMIJI

    Učitelj jih izbere in izvede glede na prostorske možnosti, glede na razpoložljivo opremo in kemikalije.

    Štev. vaje

    EKSPERIMENT

    1.  

    Določitev Avogadrove konstante

    2.  

    Električno praznjenje v razredčenih plinih in opazovanje atomskih spektrov z ročnim spektroskopom

    3.  

    Fotoelektrični pojav

    4.  

    Zaznavanje aktivnosti različnih radioaktivnih izvorov s praskačem ali z Geigerjevo cevjo

    5.  

    Določitev relativne molske mase pri efuziji naravnega plina

    6.  

    Določevanje molske mase plina

    7.  

    Difuzija: broma in zraka

    8.  

    Gostota kisika

    9.  

    Poskusi s tekočim dušikom

    10.

    Določanje entalpije kemijske reakcije: cink in raztopina bakrovega sulfata

    11.

    Hessov zakon: natrijev hidroksid in klorovodikova kislina

    12.

    Svetloba in toplota. Značilni pojavi pri kemijskih reakcijah

    13.

    Entalpija hidratacije amonijevega klorida

    14.

    Endotermne reakcije z veliko spremembo entropije

    15.

    Odvisnost hitrosti reakcije od koncentracije raztopine. Redukcija joda z natrijevim tiosulfatom.

    16.

    Odvisnost hitrosti reakcije od temperature. Oksidacija kalijevega jodida z dušikovo (V) kislino

    17.

    Vpliv katalizatorja: razpad vodikovega peroksida v prisotnosti manganovega dioksida.

    18.

    Vpliv katalizatorja: jod in natrijev tiosulfat ter vpliv ionov težkih kovin

    19.

    Kinetika reakcije med jodom in propanonom v kisli raztopini

    20.

    Kemijsko ravnotežje pri reakciji železovih (III) ionov z tiocinatnimi ioni

    21.

    Ionska ravnotežja: železov triklorid, amonijev tiocianat, amonijev klorid.

    22.

    Vpliv spremembe koncentracije reaktantov na položaj ravnotežja kemijske reakcije železovih (III) ionov in tiocianata

    23.

    Pomikanje ravnotežja kromat/dikromat z dodatkom kisline

    24.

    Heterogeno ravnotežje: nasičena raztopina srebrovega klorida

    25.

    Parni tlak: eter, toluen

    26.

    Ugotavljanje prisotnosti polarnih molekul

    27.

    Taljenje smole

    28.

    Koloidne raztopine. Lepilo za tapete

    29.

    Sol srebrovega jodida: reakcija dvojne zamenjave: srebrov nitrat in kalijev jodid

    30.

    Priprava srebrovega sola z redukcijo (srebrov nitrat, raztopina tanina)

    31.

    Tyndalov pojav

    32.

    Naboj koloidnih delcev: jajčni beljak in raztopine kovinskih ionov

    33.

    Dializa

    34.

    Vpliv temperature na topnost plinov v tekočini

    35.

    Prenasičena raztopina natrijevega acetata

    36.

    Vodomet z vodikovim kloridom

    37.

    Vodomet z amoniakom

    38.

    Osmoza, osmoskop, odvisnost osmoznega tlaka od koncentracije sladkorja

    39.

    Silikatni vrt

    40.

    Ločenje zmesi tekoče-tekoče

    41.

    Iztresanje joda iz raztopine kalijevega jodida

    42.

    Merjenje pH z univerzalnim indikatorjem

    43.

    Razredčitev klorovodikove kisline in pH

    44.

    Preučevanje odvisnosti pH kislin od njihove koncentracije

    45.

    Preučevanje odvisnosti pH šibkih kislin od njihove koncentracije

    46.

    Disociacijske konstante šibkih kislin

    47.

    Protolotska reakcija raztopine natrijevega acetata

    48.

    Protolitska reakcija raztopine magnezijevega klorida

    49.

    Delovanje pufra. Acetatni pufer

    50.

    Delovanje pufra

    51.

    Barve indikatorjev

    52.

    Določitev Ka, a)indikatorja, b)šibke kisline

    53.

    Prevodnost deionizirane in trde vode

    54.

    Prevodnost kisle raztopine. Raztopine kislin

    55.

    Elektroliza vode

    56.

    Elektroliza vode

    57.

    Elektrolitsko bakrenje

    58.

    Elektrokemijski členi

    59.

    Merjeenje potencialne razlike v galvanskih členih

    60.

    Spontanost oksidacijsko redukcijskih reakcij

    61.

    Mikrogalvanski člen: cink, žveplova kislina, bakrov sulfat

    62.

    Lechlanchejev člen

    63.

    Svinčev akumulator

    64.

    Lokalni člen

    65.

    Korozija na dveh kovinah: baker, železo, kositer

    6. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

    V posameznem ocenjevalnem obdobju se znanje preverja in ocenjuje:

  • pisno (računske naloge),

  • ustno.

    7. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI

    Znanja

    Povezava s predmetom

     

    Predmet

    Znanja

  • prvi zakon termodinamike

  • zgradba snovi

  • termokemija

    		•

    Fizika

  • delo in energija;

  • zgradba snovi in mehanične lastnosti snovi;

  • atom, atomsko jedro;

  • notranja energija in toplota;

    		•

  • zgradba snovi

  • agreagatna stanja

  • fazna ravnotežja

  • kemijska kinetika

  • ravnotežja v raztopinah elektrolitov

    		•

    Kemija

  • snov in zgradba snovi;

  • gradniki snovi;

  • kemijska reakcija;

  • raztopine;

  • hitrost kemijke reakcije;

  • ravnotežja v vodnih raztopinah;

    		•

  • fazna ravnotežja

    		•

    Kemijska tehnologija

  • destilacija, ekstrakcija, uparjanje;

    		•