SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE

Izobraževalni program: KEMIJSKI TEHNIK

KATALOG ZNANJ

Sprejeto na 29.seji SS za poklicno in strokovno izobraževanje, dne 9. 7 1999

1. IZBIRNO PODROČJE

KEMIJSKE TEHNOLOGIJE

2. IME PREDMETA

PRAKTIČNI POUK

3. ŠTEVILO UR

Po posameznih letnikih in oblikah izobraževalnega dela.

Letnik

Oblike izobraževalnega dela

 

Teorija (ur)

Vaje (ur)

Skupaj (ur)

1.

   

 

2.

   

 

3.

   

 

4.

34

136

170

skupaj

34

136

170

*  T – teoretični pouk, seminarji, projektno delo;

** V- vaje, individualno projektno delo oziroma projektno delo v skupinah, storitev.

4. USMERJEVALNI CILJI

Pri predmetu dijak:

  • zna uporabiti strokovno-teoretična znanja pri praktičnem delu,

  • spozna laboratorijske naprave za izvajanje kemijsko-procesnih operacij,

  • spozna industrijske postopke in naprave za sintezo kemičnih izdelkov,

  • nauči se izvajati meritve in izračune fizikalnih veličin, karakterističnih za delovanje in dimenzioniranje procesnih naprav,

  • nauči se izračunati šaržo za sintezo kemičnih izdelkov,

  • nauči se izvajati analizo in kontrolo kemičnih izdelkov,

  • upošteva načela varnega dela v laboratoriju in zna ravnati z odpadnimi kemikalijami,

  • razvija ekološko zavest,

  • razvija sposobnost za praktično delo,

  • zna voditi dnevnik in dokumentacijo.


  • 5. OPERATIVNI CILJI

    INFORMATIVNI CILJI

    FORMATIVNI CILJI

    SOCIALIZACIJSKI CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    Črpalka

    Dijak

    Dijak

     

  • pozna zgradbo in delovanje centrifugalne črpalke

  • zna izračunati volumenski pretok, koristne moči, izkoristek in manometersko višino črpalke

  • zna risati karakteristike črpalk

  • pozna simbole naprav za risanje sheme cevovoda črpalke

  • pozna varnostna navodila za živosrebrni U manometer

  • vklopi pilotno centrifugalno črpalko in ostale merilne inštrumente v črpališču;

  • meri pretoke s impulznim vodomerom in z zaslonko;

  • meri napetost in jakost toka na elektromotorju črpalke;

  • meri podtlak in nadtlak v ceveh;

  • meritve poda v obliki tabel;

  • izračun: volumenski pretok, tlačno razliko, koristno moč, izkoristek črpalke;

  • računalniško obdela meritve in vnese graf za karakteristike črpalke;

  • oceni optimalne pogoje delovanja črpalka;

  • ugotavlja ekonomičnost delovanja in izrabo zmogljivosti stroja;

  • nariše shemo cevovoda črpalke;

  • potek vaje vpiše v dnevnik;

  • Razvija smisel za strokovnost, delovno in poklicno odgovornost, inovativnost in ustvarjalnost.

    Določitev karakteristik črpalke:

  • izvajanje meritev na črpališču.

  • Določevanje velikosti delcev po Andeasenu

     

     

     

  • pozna sedimentacijo v tekočinah, pogoje za neovirano sedimentacijo in stokesov zakon

  • zna izračunati premer in hitrost vsedanja delcev

  • nauči se jemati vzorec iz pipete

  • primerja med sejalno in sedimentacijsko analizo

  • pripravi Andeasenovo pipeto za izvajanje meritev;

  • samostojno pripravi suspenzijo za analizo;

  • meri poti in hitrosti vsedanja delcev;

  • izračuna masni delež, premer delca za vsako meritev ter meritve in izračune poda v obliki tabel;

  • riše graf odvisnost premera delcev od masnega deleža;

  • izračuna povprečno velikost delcev;

  • preveri, če analiza poteka v področju laminarnega vsedanja, računa Reynoldsovo število;

  • skicira aparaturo po Andeasenu;

  • poročilo poda v dnevnik;

  • Razvija smisel za natančnost.

    Razvija ročne spretnosti.

    Osvaja zakonitosti.

    Določitev velikosti delcev:

  • priprava suspenzije,

  • meritve na Anderasenovi pipeti,

  • izračun premera delcev.

  • Sejalna analiza

     

     

     

  • pozna sejalne površine, DIN, ISO norme

  • zna jemati vzorec za sejalno analizo in izbrati ustrezna sita

  • zna podati rezultate sejalne analize v obliki grafov

  • zna izračunati povprečno velikost delcev

  • pravilno montira ustrezna sita in pripravi vzorec za sejalno analizo;

  • meritve sejalne analize poda v obliki tabel;

  • računalniško obdela meritve;

  • pogostost frakcij, krivulji presevka in odsevka poda v obliki grafov;

  • izračuna povprečno velikost delcev;

  • napiše poročilo o poteku dela v dnevnik;

  • Razvija natančnost in zanesljivost.

    Skrbi za urejenost delovnega okolja.

    Sejalna analiza:

  • uporaba DIN norm,

  • grafična obdelava meritev,

  • izračun povprečne velikosti delcev.

  • Mletje v krogličnem mlinu

     

     

     

  • spozna laboratorijski kroglični mlin in se nauči rokovati z njim

  • zna izračunati polnitev mlina in optimalno frekvenco

  • zna izračunati stopnjo redukcije mlina

  • montira kroglični mlin in ga pripravi za delovanje;

  • izračuna optimalno frekvenco;

  • izračuna volumen mlina, volumen krogel, volumen vzorca za mletje – polnitev mlina;

  • z merilnikom frekvence določi dejansko frekvenco mlina;

  • s sejalno analizo določi povprečni premer zrn pred in po mletju, izračuna stopnjo redukcije mlina,

  • sklepa odvisnost stopnje redukcije mlina od frekvence, polnitve, vrste vzorca in časa mletja;

  • poročilo o poteku vaje poda v dnevnik;

  • Razvija natančnost, strokovnost in zanesljivost.

    Razvija poklicno odgovornost.

    Razvija inovativnost.

    Določitev parametra mlina:

  • polnitev mlina,

  • meritev dejanske frekvence mlina,

  • izračun stopnje redukcije mlina.

  • Filtracija

     

     

     

  • pozna filtracijo suspenzij, tehnološke parametre filtriranja

  • pozna varnostna navodila za delo z vakuumom

  • zna izračunati filtracijske konstante

  • razume uporabo konstant pri prehodu od laboratorijske naprave k industrijskemu filtru

  • pozna delovanje laboratorijskega filtra in se nauči vklapljati napravo

  • montira filter in vklopi pilotno filtracijsko napravo,

  • samostojno izvaja filtriranje pri znižanem tlaku;

  • upošteva varnostne predpise pri delu z znižanim tlakom;

  • izračuna spremembo volumna filtrata v odvisnosti od časa;

  • meritve in izračune poda v obliki tabele;

  • nariše graf in izračuna konstanti Cv in Ve;

  • s pomočjo filtracijskih konstant dimenzionira industrijski filter;

  • Razvija natančnost in strokovnost.

    Osvaja zakonitosti.

    Krepi ekološko zavest.

    Razvija inovativnost in ustvarjalnost.

    Ffiltriranje suspenzije pri znižanem tlaku:

  • meritve in grafična obdelava podatkov,

  • izračun filtracijskih konstant.

  • Mešanje

     

     

     

  • obvlada mešanje tekočin in vrste mešal

  • spozna delovanje mešalne naprave

  • zna izračunati moč, koeficient upora mešala in Reynoldsovo število mešanja

  • pozna prehod od modelne naprave na industrijsko izvedbo

  • zna računalniško obdelati meritve

  • montira in vklopi pilotno mešalno napravo,

  • s stroboskopom meri frekvenco vrtenja mešala;

  • vzpostavi ravnovesje vrtalnega stroja s silomerom in odčita silo,

  • izračuna: moč in koeficient upora mešala, Reynoldsovo število mešanja;

  • računa naloge za določanje parametrov mešanja za industrijske naprave;

  • skicira napravo in poda poročilo v dnevnik;

  • izračune in meritve poda v obliki tabel, riše graf odvisnost koeficienta upora od Reynoldsa;

  • sklepa o optimalnih pogojih pri mešanju;

  • Razvija natančnost opazovanja, strokovnost, ustvarjalnost in inovativnost.

    Določitev parametrov mešanja:

  • mešanje vode v laboratorijski mešalni napravi,

  • uporaba stroboskopa,

  • meritve, grafična obdelava podatkov,

  • izračun koeficienta upora mešala.

  • Emulgiranje

     

     

     

  • obvlada emulgiranje, vrste emulzij in uporabo

  • pozna vlogo PAS – emulgatorjev za izdelavo emulzij

  • pozna lastnosti surovin za izdelavo emulzije – loščilo za tla

  • obvlada postopke kontrole kvalitete emulzije

  • montira šaržni laboratorijski reaktor za pripravo emulzije;

  • izračuna potrebne surovine za pripravo emulzije po dani recepturi;

  • izvede kontrolo kvalitete emulzije in aplikativno kontrolo;

  • sklepa o vplivu mešanja in temperature za izdelavo emulzije;

  • nariše aparaturo, poda poročilo v dnevnik;

  • Razvija strokovnost, natančnost in ustvarjalnost.

    Skrbi za urejenost delovnega okolja.

    Izdelava loščila za tla po industrijski recepturi:

  • kontrola kvalitete produkta.

  • Pigmenti

     

     

     

  • pozna pigmente ( vrste, kemijsko zgradbo, uporabo)

  • pozna barvila, polnila in njihove lastnosti

  • pozna lastnosti in značilne kemijske reakcije svinčevega kromata, svinčevega molibdata in polirnega rdečila

  • upošteva varnostne predpise in ekološke zahteve pri delu s strupi

  • zna izračunati šaržo za sintezo pigmentov

  • obvlada postopke kontrole lastnosti pigmentov

  • za določeno sestavo pigmenta samostojno izračuna potrebne surovine za šaržiranje;

  • upošteva varnostne predpise in ekološke zahteve pri delu s strupi;

  • samostojno sestavi aparaturo za sintezo pigmenta;

  • izvaja kontrolo lastnosti pigmenta:določanje gostote s piknometrom, nasipne gostote, oljne adsorpcije, pokrivnost;

  • sklepa o vplivu mešanja, pH, načinu dodajanja surovin na kvaliteto pigmenta;

  • riše skico reaktorja in poročilo poda v dnevnik;

  • Razvija natančnost, strokovnost, zanesljivost.

    Upošteva navodila za varno delo s strupi.

    Skrbi za urejenost delovnega okolja.

    Krepi ekološko zavest.

    Razvija tehnološki način razmišljanja.

    Izelava pigmenta po dani recepturi:

  • kontrola lastnosti pigmenta,

  • ravnanje s strupi.

  • Galvanizacija

     

     

     

  • pozna galvanske prevleke, vrste in uporabo

  • pozna princip galvanizacije, Faradeyeva zakona elektrolize,dogajanje na elektrodah

  • spozna tehnološki postopek cinkanja jeklenih predmetov v šolski galvani

  • zna električno vezati laboratorijsko opremo za galvanizacijo

  • pozna varnostne predpise za odpadne vode iz galvanske kopeli

  • samostojno naredi električno vezavo laboratorijske opreme za galvanizacijo;

  • izračuna jakost toka in čas cinkanja;

  • zaščiti jekleno ploščico pred korozijo;

  • volumetično analizira galvansko kopel;

  • upošteva varnostne predpise za odpadne vode iz galvane;

  • znanja uporabi za izdelavo poročila o tehnološkem postopku galvanizacije v šolski galvani;

  • poročilo o poteku vaje vpiše v dnevnik;

  • Razvija strokovnost, natančnost.

    Osvaja zakonitosti.

    Razvija tehnološki način razmišljanja.

    Krepi ekološko zavest.

    Skrbi za urejenost delovnega okolja.

    Izvedba galvanske prevleke:

  • cinkajne jeklene ploščice v laboratoriju,

  • tehnološki postopek cinkanja v šolski galvani,

  • analiza galvanske kopeli.

  • Anodna oksidacija aluminija

     

     

     

  • pozna lastnosti aluminija in aluminijevega oksida

  • spozna tehnološki postopek eloksiranja in vpliv delovnih pogojev na lastnosti oksidne

  • zna električno vezati laboratorijsko opremo za eloksacijo

  • upošteva varnostne predpise za umetno prezračevanje

  • samostojno naredi električno vezavo laboratorijske opreme za anodno oksidacijo aluminija;

  • izvede preobdelavo Al ploščice za eloksiranje;

  • izračuna površino ploščice, jakost toka in debelino oksidne plasti;

  • vklopi laboratorijsko napravo in izvede eloksiranje;

  • skicira aparaturo in poročilo vpiše v dnevnik;

  • Razvija strokovnost, natančnost.

    Osvaja zakonitosti.

    Razvija ekološko zavest.

    Skrbi za urejenost delovnega okolja.

    Eloksiraneje:

  • preobdelava Al ploščice za eloksiranje,

  • eloksiranje Al ploščice in izračun debeline prevleke.

  • Prenos toplote

     

     

     

  • izračuna toplotno bilanco za dvocevni sotočni toplotni menjalnik

  • zna rokovati in izvajati meritve na toplotnem menjalniku

  • zna računalniško obdelati meritve in risati graf

  • obvlada osnovne parametre za dimenzioniranje toplotnih menjalnikov

  • pripravi za obratovanje pilotno napravo za dvocevni toplotni menjalnik;

  • meri pretoke vode in temperature vode ter pare;

  • iz priročnika odčita ustrezne viskoznosti, gostote in specifične toplotne kapacitete vode;

  • izračuna: toplotni tok, logaritmično sredino temperaturnih diferenc, toplotno prehodnost, Reynoldsovo število

  • meritve in izračune zapiše v obliki tabel in obdela na računalniku;

  • iz grafa za odvisnost toplotne prehodnosti od Reynoldsovega števila;

  • sklepa katere fizikalne veličine vplivajo na toplotno prehodnost;

  • nariše napravo;

  • poročilo vpiše v dnevnik;

  • Razvija strokovnost.

    Ugotavlja in uporablja zakonitosti.

    Razvija tehnološki način razmišljanja.

    Določitev toplotne prehodnosti:

  • priprava vodne pare v laboratorijskem parnem kotlu,

  • merjenje temperatur vode in pare v dvocevnem toplotnem menjalniku.

  • Rektifikacija

     

     

     

  • pozna laboratorijsko napravo za šaržno rektifikacijo in se nauči rokovati z njo

  • razume vrelni in ravnotežni diagram za idealne binarne zmesi

  • zna izračunati snovne in toplotne bilance za kolono ter refluksno razmerje

  • obvlada grafično metodo za izračun teoretičnih prekatov v koloni

  • zna odvzeti vzorce iz kolone in grafično določiti ustrezne sestave

  • zna računalniško obdelati meritve

  • pripravi pilotno šaržno rektifikacijsko kolono za obratovanje;

  • izvaja meritve pri neskončnem in končnem refluksnem razmerju;

  • meri temperature v bučki, koloni, kondenzatorju;

  • meri pretoke destilata, refluksa;

  • določa sestavo napajalne zmesi, destilata;

  • izračuna:

  • volumenski in masni pretok destilata,

  • množinski, volumenski pretok in hitrost hlapov,

  • refluksno razmerje;

  • računalniško obdela meritve in izračune;

  • riše graf ravnotežna krivulja, obratovna premica, določa teoretično število prekatov in računa učinkovitost kolone;

  • nariše skico kolone;

  • poda poročilo v dnevnik;

  • Razvija strokovnost, natančnost,ustvarjalnost.

    Ugotavlja in uporablja zakonitosti.

    Določanje sestave napajalne zmesi:

  • ločevanje binarne zmesi v šaržnem rektifikarorju,

  • grafično določevanje učinkovitosti kolone.

  • Ekstrakcija tekoče-tekoče

     

     

     

  • pozna Nernstov zakon razdelitve

  • pozna delovanje kolone z vrtečimi ploščami in se nauči rokovati z njo

  • obvlada grafično metodo za določanje teoretičnih stopinj in učinkovitosti kolone

  • pripravi pilotno ekstrakcijsko kolono z rotirajočimi diski za obratovanje;

  • meri petoke primarnega in sekundarnega topila;

  • upošteva varnostne predpise za organska topila;

  • volumetrično analizira vzorce iz kolone;

  • računa masna razmerja v primarnem topilu, ekstraktni fazi,rafinati in pretočno razmerje,

  • podatke za ravnotežno krivuljo in izračune računalniško obdela;

  • graf na računalniku uporabi za izračun števila teoretičnih stopenj, učinkovitost kolone;

  • riše skico kolone;

  • izdela poročilo v dnevnik;

  • Razvija strokovnost, natančnost, ustvarjalnost.

    Osvaja zakonitosti.

    Razvija tehnološki način razmišljanja.

    Upošteva varnostna navodila.

    Razvija sposobnost oblikovanja humanega delovnega okolja.

    Ekstrakcija ocetne kisline:

  • ekstrakcija ocetne kisline iz raztopine v ekstrakcijski koloni z vrtečimi ploščami,

  • grafično določanje HETS kolone.

  • Ekstrakcija trdno tekoče-uparjanje

     

     

     

  • obvlada ekstrakcijo trdnih zmesi

  • obvlada uparjanje pri znižanem tlaku

  • zna pripraviti vzorec za ekstrakcijo

  • zna rokovati z rotavaporjem

  • pozna varnostne predpise pri delu z vakuumom

  • zna izračunati absolutni tlak v posodi

  • samostojno izdela ekstrakcijo vzorca,

  • izvede uparjanje vzorca v rotavaporju;

  • izračuna absolutni tlak v aparaturi;

  • izvede meritve na sušilni tehtnici;

  • izračuna izkoristek snovi pri ekstrakciji,

  • skicira aparaturo in poda poročilo v dnevnik;

  • Razvija natančnost, strokovnost in zanesljivost.

    Upošteva varnostna navodila.

    Ekstrakcija trdne zmesi:

  • ekstrakcija in ločevanje ekstraktne faze in izolacija vzorca z odparevanjem topila na rotavaporju.

  • Absorpcija

     

     

     

  • razume prenos snovi in ravnotežje pri absorpciji

  • razume delovanje absorpcijske kolone s polnili

  • zna rokovati z laboratorijsko absorpcijsko kolono in določiti stacionarne pogoje

  • zna izračunati masno bilanco in risati ravnotežno in obratovno premico

  • zna jemati vzorec plina iz jeklenke in rokovati z reducirnim ventilom ter upoštevati varnostna navodila

  • zna računalniško obdelati meritve

  • pripravi pilotno absorcijsko kolono za obratovanje in vzpostavi stacionarne pogoje;

  • meri pretoke zraka, ogljikovega dioksida, vode,

  • volumetrično analizira vzorce iz kolone in računa sestave;

  • izračuna množinske pretoke plinske zmesi, vode in pretočno razmerje;

  • meritve obdela na računalniku;

  • iz grafa za ravnotežno in obratovno premico oceni uspešnost absorpcije;

  • izračune uporabi za dimenzioniranje kolone;

  • riše skico aparature;

  • poročilo poda v dnevnik;

  • Razvija smisel za strokovnost, tehnološki način razmišljanja.

    Ugotavlja in uporablja zakonitosti.

    Razvija sposobnost humanega okolja.

    Razvija inovativnost.

    Absorpcija ogljikovega dioksida:

  • absorpcija ogljikovega dioksida v vodi, v absorpcijski koloni s polnili,

  • volumetrična analiza vzorcev,

  • izračun uspešnosti absorpcije.

  • Sušenje

     

     

     

  • pozna definicije vlažnosti in sušilne hitrosti

  • zna obdelati meritve na računalniku in risati sušilne diagrame

  • pozna delovanje laboratorijskega kanalskega sušilnika

  • zna pripraviti vzorec za sušenje in zajemati meritve: čas sušenja, izguba vod

  • pripravi pilotni kanalski sušilnik za obratovanje;

  • meritve obdela na računalniku in poda v obliki grafov: odvisnost vlažnosti snovi od časa sušenja, odvisnost sušilne hitrosti od časa, odvisnost sušilne hitrosti od vlažnosti;

  • obrazloži oblike krivulj in označi področje konstantne sušilne hitrosti;

  • riše skico aparature;

  • poročilo poda v dnevnik;

  • Razvija smisel za natančnost, strokovnost in inovativnost.

    Določitev vlage:

  • sušenje vlažnega vzorca v laboratorijskem kanalskem sušilniku,

  • grafična določitev področja konstantne sušilne hitrosti.

  • Voda

     

     

     

  • razume kemijsko adsorpcijo

  • pozna ionske izmenjevalce, zgradbo in vrste, značilne kemijske reakcije pri ionski izmenjavi

  • pozna napravo za demineralizacijo vode in njeno delovanje

  • zna izračunati potrebne količine kemikalije za regeneracijo izmenjevalcev

  • zna meriti električno prevodnost s konduktometrom

  • zna računalniško obdelati meritve

  • upošteva varnostna navodila za delo z jedkimi snovmi

  • pripravi za obratovanje pilotno napravo za demineralizacijo vode;

  • računa volumne kationskega , anionskega izmenjevalca, potrebno količino kemikaliji za regeneracijo in jih pripravi;

  • kontrolira kvaliteto demi vode;

  • volumentrično analizira vzorce vodovodne vode in vode iz kationske kolone,

  • določa: m vrednost, negativno m vrednost, trdoto vode, celokupno trdoto vode, kalcijevo trdoto in magnezijevo trdoto;

  • kontrola kakovosti vode (BPK; KPK ) z bioanalizatorjem;

  • meri specifično električno prevodnost demineralizirane vode;

  • skicira napravo;

  • poda poročilo v dnevnik;

  • Razvija strokovnost.

    Ugotavlja in uporablja zakonitosti.

    Upošteva varnostna navodila.

    Razvija sposobnost za praktično delo.

    Razvija tehnološki način razmišljanja.

    Demineralizacija vode:

  • regeneracija ionskih izmenjevalcev,

  • demineralizacija vode in merjenje prevodnosti,

  • volumetrična analiza vode,

  • biološko čiščenje odpadnih voda,

  • kontrola kakovosti vode z bioanalizatorjerm.

  • PAS

     

     

     

  • pozna površinsko aktivna sredstva, zgradbo, vrste glede na polarni del molekule

  • pozna delovanje PAS in uporabo

  • zna montirati laboratorijski šaržni reaktor

  • pozna tehnološki postopek za sintezo dodecilbenzensulfonata

  • zna izračunati potrebne surovine za sintezo produkta in kontrolirati kvaliteto produkta

  • obvlada destilacijo z vodno paro

  • spozna varnostna navodila za ravnanje z nevarnimi odpadki

  • montira laboratorijski šaržni reaktor za sulfonacijo;

  • iz kemijskih enačb za sintezo in nevtralizacijo, računa potrebne surovine;

  • izdela analizo produkta: določi masni delež dodecilbenzensulfonata, penilnost in pralni učinek;

  • uporabi destilacijo z vodno paro kot analizni postopek,

  • skicira reaktor in poročilo poda v dnevnik;

  • Razvija strokovnost, storilnostno usmerjenost, pozitiven odnos do dela , do kvalitete.

    Skrbi za urejenost delovnega okolja in razvija ekološko zavest.

    Razvija inovativnost, ustvarjalnost.

    Sinteza površinsko aktivne snovi:

  • industrijski postopek sinteze PAS,

  • kontrola kvalitete produkta.

  • PVAc

     

     

     

  • pozna lastnosti vinilacetata, versatata, varno delo z njimi v laboratoriju

  • upošteva varnostna navodila za delo z gorljivimi snovmi

  • pozna tehnike polimerizacije, kopolimerizacija vinilacetata in versatata v emulziji, industrijski postopek

  • pozna vpliv posameznih komponenet emulzije na polimerizacijo

  • zna izvajati modificirani šaržni proces

  • zna kontrolirati lastnosti PVAc emulzije

  • montira laboratorijski šaržni reaktor za sintezo emulzije;

  • iz podane recepture računa potrebne surovine za šaržiranje;

  • obvlada postopek samostojnega dodajanja surovin, izvede modificirani šaržni proces;

  • kontrolira lastnosti emulzije: viskoznost, suho snov, pH, elastičnost filma;

  • ugotavlja pomen mešanja, temperature in način dodajanja surovin na lastnosti emulzije in filma;

  • skicira reaktor in poda poročilo v dnevnik;

  • Razvija tehnološki način razmišljanja, natančnost, strokovnost.

    Skrbi za urejenost delovnega okolja.

    Upošteva varnostna navodila in krepi ekološko zavest.

    Razvija ustvarjalnost.

    Sinteza PVAc:

  • industrijski postopek sinteze polivinilacetatne emulzije,

  • kontrola lastnosti emulzije.

  • N-butil acetat

         

  • obvlada estrenje in ravnotežje pri reakciji estrenja

  • pozna reakcijski mehanizem za sintezo in potrebno aparaturo, tako da sinteza poteka v:

  • šaržnem reaktorju

  • kapalnem reaktorju

  • montira v sklop laboratorijski šaržni in kapalni reaktor za sintezo;

  • samostojno izračuna potrebne surovine za šaržo;

  • obvlada postopek dodajanja surovin in odvajanja produkta, tako da vpliva na ravnotežje;

  • produkt očisti, izmeri lomne količnike za oba načina sinteze in jih primerja;

  • računa izkoristka sinteze in primerja kateri proces daje boljši izkoristek;

  • skicira reaktorja in poročilo poda v dnevnik;

  • Razvija smisel za iznajdljivost, natančnost, zanesljivost,inovativnost.

    Skrbi za urejenost delovnega okolja.

    Sinteza N-butil acetata in kontrola produkta.

    Kemijska kinetika

     

     

     

  • razume kemijsko kinetiko in pozna dejavnike, ki vplivajo na hitrost kemijske reakcije

  • zna izvajati meritve in grafično računati konstanto reakcijske hitrosti

  • pozna aparaturo za merjenje električne upornosti

  • uporabi aparaturo za merjenje električne upornosti elektrolita;

  • pri konstantni temperaturi meri upornost topila in v različnih časovnih intervalih upornost raztopine;

  • meritve in izračune poda v obliki tabele;

  • grafično določi konstanto hitrosti po integrirani metodi;

  • skicira aparaturo;

  • poročilo poda v dnevnik;

  • Razvija smisel za strokovnost, natančnost, inovativnost.

    Ugotavlja in osvaja zakonitosti.

    Določitev konstante reakcijske hitrosti:

  • posredno določanje konstante reakcijske hitrosti, za reakcijo prvega reda, merjenjem prevodnosti.

  • Alkidne smole

     

     

     

  • pozna reakcije za sintezo alkidnih smol

  • pozna vrste in lastnosti alkidnih smol in njihovo uporabnost

  • zna izračunati potrebne surovine za sintezo

  • zna kontrolirati potek reakcije in lastnosti produkta

  • upošteva varnostna navodila za delo z vnetljivimi in gorljivimi snovmi

  • montira reaktor za sintezo smol;

  • za določeno količino maščobnih kislin in podanih množinskih razmerij izračuna mase ostalih surovin;

  • opazuje potek estrenja v reaktorju, meri volumen vode, določa kislinsko število,

  • razume pomembnost kislinskega števila za kvaliteto smole;

  • sposoben je določiti lastnosti smole: videz, čas strjevanja, masni delež suhe snovi;

  • skicira aparaturo;

  • poročilo poda v dnevnik;

  • Razvija iznajdljivost, motiviranost, storilnostno usmerjenost, natančnost, zanesljivost, pozitiven odnos do kvalitete, sposobnost oblikovanja humanega delovnega okolja.

    Sinteza alkidne smole:

  • industrijski postopek pridobivanja alkidne smole,

  • kontrola kvalitete produkta.

  • Projektno delo po izbiri DIJAKA

     

     

     


    6. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

    V posameznem ocenjevalnem obdobju se znanje preverja in ocenjuje:

  • praktično delo, izdelano poročilo in računske naloge,

  • ustno.

    Dijak je opravil obveznost pri praktičnem pouku, če je pokazal ustrezno pozitivno znanje in opravil 80% vseh praktičnih del ter ustreznih poročil.

    7. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI

    Znanja

    Povezava s predmetom

     

    Predmet

    Znanja

  • Črpalka

  • določevanje delcev po Anderasenu

  • sejalna analiza

  • mešanje

  • emulgiranje

  • Tehnologija – 3. letnik

  • centrifugalna črpalka;

  • sedimentacija v tekočinah Stokesov zakon,

  • sejanje,

  • mešanje;

  • emulgiranje;

  • pigmenti

  • galvanizacija

  • anodna oksidacija Al

  • Kemija – 2. letnik

    Fizikalna kemija – 3. letnik

    Fizikalna kemija – 4. letnik

  • krom, svinec, železo;

  • gostota trdnih delcev;

  • galvanski členi;

  • aluminij;

  • Faradeyeva zakona;

  • prenos toplote

  • Kemijska procesna tehnika –
    4. letnik

  • toplotni menjalniki;

  • rektifikacija

  • Kemijska procesna tehnika – 4.letnik

    Fizikalna kemija – 4. letnik

  • rektifikacija;

  • ravnotežja,

  • ekstrakcija tekoče – tekoče

  • ekstrakcija trdno – tekoče

  • sušenje

  • Kemijska procesna tehnika –
    4. letnik

  • ekstrakcija raztopin;

  • ekstrakcija trdnih zmesi;

  • sušenje;

  • sušilni diagrami;

  • absorpcija

  • voda

  • Kemijska procesna tehnika – 4.letnik

    Praktični pouk – 2. letnik

  • absorpcija;

  • volumetrija;

  • adsorpcija;

  • kompleksonometrična titracija;

  • PAS

  • Kemijska procesna tehnika –
    4. letnik

    Praktični pouk (organska kemija) – 3. letnik

  • šaržni reaktor;

  • detergenti;

  • PVAc

  • Tehnologija – 3. letnik

    Praktični pouk (organska kemija) – 3. letnik

  • plasti;

  • polivinilklorid;

  • N-butil acetat

  • Kemijska procesna tehnika –
    4. letnik

    Praktični pouk (organska kemija) – 3. letnik

  • reaktorji;

  • estri;

  • alkidne smole

  • Tehnologija – 3. letnik

    Praktični pouk (organska kemija) – 3. letnik

  • plasti;

  • estri;