4. OPERATIVNI CILJI

1. letnik

INFORMATIVNI CILJI	FORMATIVNI CILJI	SOCIALIZACIJSKI CILJI	POSEBNOSTI V IZVEDBI
1. SNOV IN ZGRADBA SNOVI	Dijak	Dijak
1.1 Zmes, čista snov, spojina, element
pozna razliko med homogeno in heterogeno snovjo ter ločuje homogeno snov na element in spojino spozna načine ločevanja zmesi na čiste snovi obnovi razlike med spojinami in elementi	razloži razliko med zmesjo in čisto spojino na osnovi prepoznavanja zmesi zna izbrati primerno tehniko ločevanja kemijsko formulo poveže z njenim kvalitativnim in kvantitativnim pomenom	Se zaveda pomembnosti snovi , njenega prepoznavanja, poimenovanja ter njene umestitve v vsakdanjem svetu. Razvija inovativnost.	Priprava in ločevanje zmesi (npr. oglje, natrijev klorid).
1.2 Kemijska enačba
obnovi urejanje zapisanih enostranskih kemijskih enačbe se nauči razlikovati med kemijskimi in fizikalnimi spremembami	iz urejene kemijske enačbe sklepa na molska razmerja v kemijski enačbi zna označiti stanja snovi (s, g, l, aq)	Razvije delovno odgovornost. Se zave pomena natančnega dela.	Periodni sistem elementov.
2. GRADNIKI SNOVI
2.1 Atomi in molekule
opiše osnovne gradnike elementov ponovi in osvoji kvalitativni in kvantitativni pomen kemijskega simbola in kemijske formule spozna fizikalno veličino številnost spozna Avogadrovo konstanto in pozna njeno številčno vrednost pozna relativno atomsko maso in jo zna prebrati iz periodnega sistema ponovi pomen atomske enote mase u, kot osnovo primerjanja atomskih in molekulskih mas nauči se računati dejanske mase atomov in molekul zna definirati molekulo in relativno molekulsko maso pozna zakon o stalni sestavi,zakon o ohranitvi mase, zakon o mnogokratnem masnem razmerju	zna izračunati relativne molekulske mase več atomskih molekul računa dejanske mase atomov in molekul zna preračunati množino snovi v število delcev in obratno zna izračunati masna razmerja in masni delež elementov v spojini definira in razume zakon o ohranitvi mase in zakon o mnogokratnem masnem razmerju ter ga poveže v računskih nalogah nekaterih enostavnih primerov zna izračunati kemijsko formulo iz podanih mas elementov oziroma podanih masnih deležev	Se zaveda prisotnosti osnovnih gradnikov snovi v naravi. Uči se kemijskega izražanja. Spoznava miselni svet kemije. Spoznava kvalitativne in kvantitativne odnose v kemiji. Spoznava najmanjše delce novi, njihovo velikost in maso. Razvija abstraktno mišljenje.	Ogled filma. Shematski prikaz. Primerjava 1 mol različnih snovi (voda, oglje, sladkor, …) pri sobni temperaturi. Računske naloge. Periodni sistem elementov.
2.2 Zgradba atoma
pozna osnovne delce atoma pozna pomen in zvezo med vrstnim in masnim številom spozna izotope in njihov pomen ter pojavnost v naravi	opredeli osnovne delce atoma glede na njihov relativni naboj in relativno maso iz periodnega sistema zna prebrati masno in vrstno število ter izračunati število nevtronov v atomu zna izračunati povprečno atomsko maso elementa iz njegovih izotopov		Film Shematski prikaz.
2.3 Orbitalni model atoma
pozna osnovno zgradbo elektronskega ovoja zna razlikovati med orbitalo, lupino, podlupino pozna porazdelitev elektronov po lupinah glede na energijo	zna razporejati elektrone po energijskih nivojih atoma in ionov reprezentativnih elementov (razporeditev po lupinah in podlupinah – vključno s tretjo periodo periodnega sistema) definira orbitalo	Razvija abstraktno mišljenje.	Modeli orbital in molekul. Shematski prikaz. Film
3. PERIODNI SISTEM
pozna razporeditev atomov v periodnem sistemu pozna položaj kovin, nekovin v periodnem sistemu spozna prehodne elemente zna razložiti periodočno spreminjanje nekaterih fizikalnih in kemijskih lastnosti po skupinah in periodah na osnovi zgradbe atomov	razume razporeditev elementov v periodnem sisitemu kot posledico elektronske zgradbe njihovih atomov v periodnem sistemu zna določiti mesto kovin in nekovin določi oksidacijska števila nekaterih glavnih skupin	Razvije sposobnost povezovanja znanj s področja atomike in jih sintetizira v svetu elementov in spojin.	Periodni sistem. Primerjanje kovinskih oziroma Nekovinskih lastnosti aluminija, silicija in žvepla. Reakcija natrija in kalija z vodo (pH, dokaz vodika, ..).
4. KEMIJSKA REAKCIJA
4.1. Masna in množinska bilanca kemijskih reakcij
zna definirati molsko prostornino pozna molsko prostornino plina pri normalnih pogojih pozna splošno plinsko enačbo pozna masni delež in množinska razmerja	zna kvantitativno ovrednotiti kemijsko reakcijo (iz urejene kemijske enačbe razbrati množinska razmerja in izračunati mase reaktantov in produktov) definira normalne pogoje izračuna molsko prostornino snovi razloži spreminjanje prostornine s temperaturo zna izračunati masni delež, iz urejene reakcije zna nastaviti množinska razmerja ter obvlada preračunavanje iz masnih deležev zna izračunati kemijsko formulo	Zaveda se pomena znanja s področja kemijskega računanja.	Sprememba prostornine balona pri 35°C in 0°C. Računske naloge.
4.2. Snovne in energijske spremembe
zna opredeliti kemijske reakcije kot snovne in energijske spremembe pozna razliko med eksotermnimi in endotermnimi reakcijami	zna opredeliti entalpijo kot spremembo toplote pri kemijski reakciji iz ob reakciji zapisane spremembe entalpije zna določiti ali je reakcija eksotermna ali endotermna	Se zaveda povezanosti med teorijo, prakso in vsakdanjim življenjem.	Raztapljanje koncentrirane H₂SO₄ v vodi. Reakcija P₄O₁₀ s kapljico vode. Reakcija CaO v vodi. Segrevanje KMnO_4.
5. VEZI MED OSNOVNIMI GRADNIKI
5.1 Kemijska vez in zgradba molekul
pozna vlogo elektronov pri nastanku kemijske vezi spozna ionsko, kovalentno in kovinsko vez pozna zgradbo in oblike enostavnih molekul zna razlikovati med polarnimi in nepolarnimi molekulami spozna usmerjenost kovalentne vezi	zna definirati in razložiti ionsko in kovalentno vez (tudi na primerih) opredelijo kovinsko vez in njene značilnosti opredeljuje lastnosti spojin kot posledico teh vezi na osnovi odboja med veznimi in neveznimi elektronskimi pari (s pomočjo modelov) zna sklepati na obliko ter polarnost enostavnih molekul pozna dipolni moment kot oceno za polarnost molekul	Razvija abstraktno mišljenje Se zave pomena strokovne konzultacije	Modeli različnih molekul ter njihova gradnja.
5.2 Molekulske vezi, zgradba tekočin
ozna vzroke za medsebojno učinkovanje molekul pozna vrste medmolekulskih vezi pozna vodikovo vez	definira orientacijske, indukcijske in disperzijske sile med molekulami zna razvrstiti vezi glede na jakost vezi pozna vpliv molekulskih vezi na fizikalne lastnosti tekočin zna definirati vodikovo vez in njen vpliv na fizikalne lastnosti snovi (voda, vodikov fluorid, alkoholi) zna razložiti anomalne lastnosti vode s pomočjo vodikove vezi	S povezovanjem različnih znanj spozna pomen učenja in postane samozavesten.	Model ledu. Primerjava fizikalnih lastnosti različnih tekočin (voda , HF_(aq), etanol, eter. Topilna toplota KNO₃Na₂CO₃, NH₄NO₃, ... Priprava koloidne raztopine ter suspenzije.
5.3. Zgradba trdnih snovi
pozna razliko med amorfnimi snovmi in kristali pozna lastnosti in značilnosti ionskih kristalov, molekulskih kristalov, kovalentnih kristalov in kovinskih kristalov zna opredeliti osnovne kristalografske pojme (osnovna celica, mreža)	razloži značilnosti ionske vezi in jo povežejo z lastnostmi ionskega kristala zna povezati zgradbo ionskega kristala s koordinacijskim številom in obratno na primerih (natrijev klorid, cezijev klorid) zna povezati zgradbo molekulskega kristala s primeri ( sladkor, jod, ogljikov dioksid, voda) zna povezati zgradbo kovalentnega kristala s primerom diamanta in kremena značilnosti zgradbe kovinskega kristala zna povezati z njegovimi lastnostmi	Dobi občutek za odgovornost in teamsko delo pri praktičnem delu. Razvija prostorsko predstavo.	Modeli: natrijev klorid, diamanta, joda, grafita, žvepla, … Segrevanje NaCl, sladkorja, I₂, SiO_2. Prevodnost raztopin (vir, žarnica, raztopina). Modeli osnovnih celic.
6. KEMIJSKA NOMENKLATURA
zna poimenovati soli, baze, kisline, okside, hidride pozna pomen oksidacijskih števil pri poimenovanu spojin	kemijsko formulo se nauči poimenovati in prepoznava osnovne značilnosti kemijske nomenklature zna določiti oksidacijsko število centralnega atom in s pomočjo le tega pravilno poimenovati spojino	Se pripravi k domačnosti kemijske terminologije.	Vaje iz nomenklature.
7. RAZTOPINE
obnovi znanje o raztopinah in njihovi sestavi zna našteti in definirati lastnosti raztopin spozna procese pri raztapljanju kristalov zna razložiti hidratacijo molekul pri raztapljanju kristala pozna načine izražanja koncentracije raztopin: masni delež, masno koncentracijo, množinsko koncentracijo	zna opredeliti topilo, topljenec in raztopino predvidi vpliv temperature na lastnosti raztopin zna razložiti hidratacijo molekul pri raztapljanju kristala zna razložiti raztapljanje snovi z ionsko in molekulsko kritalno mrežo razume proces elektrolitske disociacije zna računati enostavne naloge za pripravo raztopin	Dobi občutek za varno delo v laboratoriju. Se zave pomena natančnega in sprotnega zapisovanja podatkov.	Merjenje gostote raztopiniam z različno koncentracijo z areometrom. Merjenje vrelišča vodi in 10% raztopini NaCl. Zmrzovanje vode in raztopine NaCl. Računske naloge.
8. HITROST KEMIJSKE REAKCIJE
spozna pojem hitrosti kemijske reakcije spozna zunanje vplive na hitrost kemijske reakcije ( koncentracija, temperatura, katalizator, velikost delcev, …) pozna vplive temperature in koncentracije na hitrost kemijske reakcije pozna pojem aktivacijska energija pozna katalizo in njen vpliv na aktivacijsko energijo	prouči in napove vpliv temperature in koncentracije na hitrost kemijske reakcije zna opredeliti katalizo in katalizatorje ter vpliv katalizatorja na hitrost kemijske reakcije	Razvija inovativen pristop do dela.	Reakcija železa v prahu in koščka železa iste mase z razr. razt. HCl. Gorenje fosforja v kisiku in na zraku. H₂O₂ v čaši in na jetrih – kataliza Aluminijeva bronza in jod – kataliza z vodo.
9. RAVNOTEŽJA V VODNIH RAZTOPINAH
9.1 Kisline, baze in soli
zna definirati ravnotežno reakcijo zna opredeliti kisline in baze v vodnih raztopinah po Brfnstedovi definiciji zna definirati kisline in baze glede na oddajanje in sprejemanje protonov zna urejati enačbe protolitskihreakcij pozna vrste soli, ki nastanejo pri reakcijah med kislinami in bazami spozna pojma pH in indikator pozna potek ionske reakcije	zna zapisovati in urejati ionske reakcije zna dokončati enačbo reakcije med kislino in bazo, jo urediti in preračunati loči med močnimi ter šibkimi kislinami in bazami ter zna napovedati nastanek nevtralnih, kislih in bazičnih raztopin zna poimenovati nekatere najbolj značilne kisline in baze ter soli zna definirati pH vodnih raztopin močnih kislin in baz zapiše protolitske reakcije ionov nekaterih soli pozna nekatere kislinsko bazne indikatorje	Pridobi spretnost, občutek za varno delo in natančnost.	Megla iz NH₃ in HCl. Določanje kislosti s pomočjo pH papirja, pH metra in indikatorjev. Nevtralizacijska titracija močne kisline z močno bazo. Primeri najbolj značilnih ionskih reakcij. Film. Računske naloge.
9.2 Redoks reakcije
na opredeliti pojme: oksidacija , redukcija, oksidant, reducent glede na sprejemanje in oddajanje elektronov pozna pojme.oksidacijsko število, oksidant, reducent pozna redoks vrsto in jo zna uporabljati za določanje smeri reakcije med dvema redoks sistemoma iz vrste pozna zgradba galvanskega člena pozna zgradba elektrolitske celice	zna določiti oksidacijsko število zna določiti redoks par zna urejati enačbe redoks reakcij in jih preračunavati zna opisati galvanski člen in zapisati reakcije, ki potekajo pozna pojem elektroliza taline ionske soli in zna zapisati reakcije, ki potekajo	Zaveda se pomena znanja iz področja redoks reakcij. Se zave prisotnosti in življenjskega pomena redoks reakcij v vsakdanjem življenju.	Oksidacijske spremembe mangana. Raztapljanje kovin v raztopini HCl. Galvanski člen Cu/Zn. Zaščita proti koroziji (bakrenje). Bakrena žica v raztopini AgNO_3. Računske naloge. Film.

2. letnik

INFORMATIVNI CILJI	FORMATIVNI CILJI	SOCIALIZACIJSKI CILJI	POSEBNOSTI V IZVEDBI
1. Koordinacijske spojine	Dijaki	Dijaki
poznajo nomenklaturo koordinacijskih spojin poznajo pomen koordinacijskih spojin (hemoglobin, klorofil, ...)	razložijo zgradbo ( koordinacijsko število, oblika koordinacijskega poliedra, vrste ligan-dov, izomerijo, ...) koordinacijskih spojin razložijo kemijske vezi in kemijske lastnosti koordinacijskih spojin	Razvijajo občutek za povezovanja abstraktnega s konkretnim	Laboratorijsko delo: reakcija NiCl₂ z NH₃.
2. Zrak, kisik, voda in vodik
poznajo sestavo zraka poznajo glavne onesnaževalce v zraku poznajo fizikalne in kemijske lastnosti kisika poznajo zgradbo, lastnosti in pomen ozona poznajo lastnosti in pomen žlahtnih plinov poznajo pojem trdote vode, principe mehčanja vode in priprave tehnološke in pitne vode poznajo fizikalne in kemijske lastnosti vodika	razložijo način pridobivanja kisika, dušika in žlahtnih plinov iz zraka (poznajo principe utekočinjenja plinov in frakcionirane destilacije) razložijo glavne načine pridobivanja kisika v industriji in laboratoriju (frakcionirana destilacija tekočega zraka, elektroliza vode, segrevanje KClO₃) razložijo zgradbo vode in vodikovo vez ter na osnovi tega predvidijo fizikalno-kemijske lastnosti vode razumejo problematiko onesnaževanja in čiščenja vod razložijo glavne načine pridobivanja vodika v industriji in laboratoriju (elektroliza vode, vodni plin, raztapljanje kovin v kislinah, alkalijske kovine + voda). Znajo napisati enačbe reakcij pridobivanja vodika uporabljajo Faradayev zakon za izračun ustreznih količin pri elektrolizi vode uporabljajo plinske zakone za izračun množine, volumna in tlaka plina	Razvijajo odgovornost za varovanje okolja. Razvijajo občutek za ekonomičnost gospodarskih postopkov in ekološko naravnanost le teh. Razvijajo sposobnost za sodelovanje, komuniciranje, delo v skupini, ...	Laboratorijsko delo: elektroliza vode, pokalni plin. Videokaseta: pridobivanje vodika in kisika. Seminarske naloge s področja ekologije (3 - 4 dijaki v skupini). Računske naloge
3. Nekovine
Poznajo osnovne značilnosti zgradbe nekovin	Na osnovi elektronegativnosti, ionizacijske energije, predvidijo fizikalno-kemijske lastnosti nekovin Na osnovi lege nekovine v periodnem sistemu elementov predvidijo oksidacijska števila nekovin v spojinah
4. VII. skupina - halogeni elementi
poznajo fizikalne lastnosti halogenov ter njihove osnovne vire v naravi poznajo nahajališča, načine pridobivanja, fizikalno-kemijske lastnosti in reakcije klora poznajo način pridobivanja, lastnosti, reakcije in uporabo hcl	razložijo zgradbo halogenih elementov in na osnovi tega sklepajo o njihovih kemijskih lastnostih (reaktivnost, oksidativne lastnosti, oksidacijsko število, ...) znajo napisati formule in imena klorovih oksidov in klorovih oksokislin poznajo osnovne fizikalno-kemijske lastnosti fluora, broma in joda urejajo enačbe redoks reakcij, uporabljajo zakon o ohranitvi mase in zakon o stalni sestavi pri izračunu mase reaktantov in produktov, upoštevajo tehnične snovi in izkoristek reakcije	Zavedajo se strupenosti kemikalij in razvijajo občutek za varno ravnanje s kemikalijami. Razvijajo občutek za natančnost.	Laboratorijsko delo: raztapljanje joda v vodi, etanolu, CCl_4, KI + klorovica, sublimacija joda, raztapljanje HCl v vodi (vodnjak), raztapljanje kovin in CaCO₃ v HCl. Računske naloge.
5. VI. skupina - halkogeni elementi
poznajo fizikalne lastnosti (agregatno stanje, ...) elementov vi. skupine poznajo nahajališča, načine pridobivanja, fizikalno-kemijske lastnosti in reakcije žvepla	razložijo zgradbo halkogenih elementov in na osnovi tega sklepajo o njihovih kemijskih lastnostih razložijo pojma : alotropija, polimorfija razložijo industrijski način pridobivanja, fizikalno-kemijske lastnosti in reakcije žveplove(vi) kisline in njenih soli izračunavajo mase reaktantov in produktov, upoštevajo tehnične snovi in izkoristek reakcije	Si pridobijo pozitiven odnos do kemije. Razvijajo čut za ekonomičnost proizvodnih postopkov.	Laboratorijsko delo: segrevanje S_8, gorenje žvepla, Fe + S, dehidracija sladkorjem s H₂SO₄. Videokaseta: pridobivanje H₂SO_4.
6. Elementi V. skupina
poznajo vsa oksidacijska števila dušika in ustrezne spojine poznajo oblike fosforja in njegove osnovne lastnosti poznajo način pridobivanja, fizikalno-kemijske lastnosti, reakcije in soli fosforjeve(V.) kisline poznajo formule in imena vseh fosforjevih kislin in fosfatov poznajo pomen, vrste in predstavnike umetnih gnojil	razložijo zgradbo elementov in na osnovi tega sklepajo o njihovih kemijskih lastnostih razložijo način pridobivanja (Haber-Bosch), fizikalno-kemijske lastnosti in reakcije amoniaka razložijo način pridobivanja, fizikalno-kemijske lastnosti in reakcije dušikove(V.) kisline urejajo enačbe redoks reakcije, uporabljajo zakon o ohranitvi mase in zakon o stalni sestavi pri izračunu mase reaktantov in produktov, upoštevajo tehnične snovi in izkoristek reakcije rešujejo enostavne naloge iz kemijskega ravnotežja	Spoznavajo pomen kemije v vsakdanjem življenju. Navajajo se na samostojnost pri reševanju problemov. Zavedajo se potrebe uravnavanja porabe umetnih gnojil zaradi pridelave hrane in onesnaževanja okolja.	Laboratorijsko delo: raztapljanje NH₃ v vodi (vodnjak), raztapljanje kovin v razredčeni in koncentrirani HNO₃, gorenje belega in rdečega fosforja, priprava H₃PO₄. Videokaseta: sinteza NH_3.
7. Elementi IV. skupine
poznajo način nastanka, lastnosti in uporabo CO, CO₂ in pomembnejših karbonatov poznajo način pridobivanja, fizikalno-kemijske lastnosti in uporabo Si in SiO₂ poznajo pomen silikatov, način pridobivanja in lastnosti stekla	razložijo zgradbo elementov in na osnovi tega sklepajo o njihovih kemijskih lastnostih razložijo zgradbo diamanta, grafita, saj in na osnovi tega predvidijo lastnosti na osnovi lege v periodnem sistemu elementov razložijo lastnosti elementov in njihovih spojin preračunavajo sestavo spojin v molekulsko formulo in obratno razložijo kraške pojave računajo količine reaktantov in produktov pri kemijskih reakcijah		Laboratorijsko delo: adsorpcijske lastnosti oglja, dokazovanje CO₂, prikaz suhega ledu, silikatni vrt. Računske naloge.
8. Kovine
poznajo fizikalne in kemijske lastnosti kovin poznajo delitev kovin glede na nahajališča v naravi in način pridobivanja	definirajo kovinsko vez in jo povežejo z lastnostmi kovin (prevodnost, kovnost, ...) razložijo zgradbo kovin ( osnovne celice, zasedenost prostora, ...) razložijo principe ločevanja rude od jalovine, načine pridobivanja in rafinacije kovin izračunajo mase reaktantov in produktov, upoštevajo tehnične snovi in izkoristek reakcije
9. Alkalijske kovine
poznajo lastnosti, način pridobivanja in uporabo natrija, NaOH	definirajo fizikalno-kemijske lastnosti (trdoto, specifično težo, tališča, reakcije z vodo, ...) alkalijskih kovin preračunavajo koncentracije raztopin in nevtralizacijskih titracij		Laboratorijsko delo: plamenske reakcije ionov, reakcija natrija z vodo.
10. Zemljo-alkalijske kovine
poznajo fizikalno-kemijske lastnosti (trdoto, specifično težo, tališča, reakcije z vodo, ...) zemljo-alkalijskih kovin	razložijo pomen in lastnosti magnezijevih in kalcijevih spojin MgO, CaO, CaCO₃, CaSO₄ razložijo uporabo veziv ( apno, gašeno apno, sadra, ..) primerjajo lastnosti spojin z ustreznimi spojinami I. skupine		Laboratorijsko delo: termični razkroj CaCO_3.
11. Elementi III. skupine
Poznajo fizikalno-kemijske lastnosti (anfoternost,..) elementov III. skupine	Razložijo način pridobivanja, rafinacijo, lastnosti in uporabo aluminija. Poznajo pomembnejše aluminijeve spojine		Laboratorijsko delo: amfonterne lastnosti aluminija.
12. Prehodni elementi
poznajo fizikalno-kemijske lastnosti prehodnih elementov poznajo nahajališča in lastnosti Fe in Cu poznajo osnovne lastnosti pomembnejših spojin Cr, Fe, Mn, Cu, Ag, : kromati, dikromati, KMnO₄, FeCl₃, FeSO₄^.7H₂O, CuSO₄^.5H₂O, AgNO₃, ...	razložijo zgradbo in fizikalno-kemijske lastnosti (oksidacijska števila, obarvanost, magnetizem, tvorba kompleksov, kislost, ...) prehodnih elementov razložijo način pridobivanja, rafinacijo, zlitine in fizikalno-kemijske lastnosti Fe in Cu izračunajo maso kovine, ki jo pridobimo iz določene rude z upoštevanjem izkoristka pridobivanja.Izračunavajo reaktante in produkte s pomočjo redoks titracij	Spoznavajo pomen natančnosti, strokovnosti in vztrajnosti pri reševanju problemov.	Laboratorijsko delo: srebrovo ogledalo, reakcija glicerola s KMnO_4, oksidacija etanola s KMnO_4.

3. letnik

INFORMATIVNI CILJI	FORMATIVNI CILJI	SOCIALIZACIJSKI CILJI	POSEBNOSTI V IZVEDBI
OGLJIKOVE SPOJINE	Dijaki	Dijaki
spozna sestavo organskih spojin pozna osnovne lastnosti organskih spojin	pozna anorganske ogljikove spojine in zgodovinski razvoj delitve na organske in anorganske pozna osnovne elemente, ki sestavljajo organske spojine pozna osnovne razlike med organskimi in anorganskimi spojinami (tališča, vrelišča, topnost, gorljivost) kritično vrednoti rezultate kvalitativnih testov za dokaz prisotnosti ogljika, vodika, dušika in halogenov v organskih spojinah razume zgradbo atoma ogljika in s tem povezano možnost tvorbe vezi zna napisati urejene enačbe popolne in nepopolne oksidacije organskih spojin glede na podano molekulsko formulo organske spojine razume vzroke za veliko število organskih spojin v primerjavi z anorganskimi	Razvija smisel za strokovnost. Razvija sposobnost abstraktnega mišljenja. Postane dojemljiv za novosti Pozitivno sprejema skupinsko reševanje problemov. Se usposobi za načrtovanje varnega dela. Razvija sposobnost hitrega ter pravilnega odločanja. Razvija osebno odgovornost, zanesljivost in vztrajnost.	Poskus: določanje ogljika in vodika, določanje dušika, žvepla in halogenov v organskih spojinah.
NOMENKLATURA ORGANSKIH SPOJIN
spozna osnovna IUPAC-ova pravila za poimenovanje organskih spojin	na enostavnih primerih ogljikovodikov spozna empirično, molekulsko,strukturno, racionalno in skeletno formulo kot način predstavitve molekul organskih spojin pozna vrste ogljikovih atomov (primarni, sekundarni, terciarni, kvarterni) zna poimenovati spojine z večimi funkcionalnimi skupinami ter pozna pravila prioritete pri poimenovanju poimenovanje alkoholov, aldehidov, ketonov in kislin poveže v shemo oksidacije na primarnem in sekundarnem ogljikovem atomu	Skrbi za natančnost, sistematičnost, doslednost. Zna opazovati in logično sklepati. Se nauči pridobljene informacije povezovati s tehniškim znanjem. Se nauči osebne odgovornosti. Si pridobiva nove informacije o posameznih metodah.	Projektno delo - poišče nekaj preprostih organskih in anorganskih snovi, ki se nahajajo v gospodinjstvu in jih s pomočjo literature ponazori s formulami.
ZAPISI ORGANSKIH SPOJIN IN IZOMERIJA
spozna vrste izomerij: verižno, položajno, funkcionalno, rotacijsko, geometrično, optično	zna prikazati verižno, položajno, funkcionalno, geometrijsko, rotacijsko- konformacijsko ter optično izomerijo pozna pravila za prepoznavanje geometričnih izomerov poišče kiralne ogljikove atome spozna pojav kiralnosti v naravi	Si razširi znanje o kemijskih pojavih. Spozna uporabnost kemijskega znanja. Se zaveda odgovornosti za varnost v svojem okolju.	Vaja: dijaki uporabljajo pri prepoznavanju izomerov modele. Vaja (referat): optični izomeri in zdravila.
OGLJIKOVODIKI
obnovi razdelitev
Alkani, cikloalkani
obnovi splošno formulo in homologno vrsto spozna zgradbo obnovi nomenklaturo in izomerije alkanov, cikloalkanov spozna fizikalne lastnosti spozna kemijske lastnosti	nariše shemo razdelitve ogljikovodikov na osnovi splošne formule izpelje homologno vrsto spozna sp³ hibridizacijo in razume prekrivanje orbital	Razvija smisel za osebno in poklicno odgovornost. Razvija smisel za strokovnost in osebno zrelost. Razvija zavest o zahtevah kvalitetnega poklicnega dela.	Poskus: pridobivanje in lastnosti metana, nepopolno zgorevanje alkanov.
nereaktivnost pri običajnih reakcijskih pogojih reakcije pri specifičnih reakcijskih pogojih spozna pomen in uporabo alkanov: alkani kot goriva	utrdi poimenovanje alkanov in cikloalkanov ter verižno in rotacijsko izomerijo spozna spremembo agregatnega stanja z naraščajočo dolžino verige pojasni vpliv razvejanosti verige na temperaturo vrelišča in tališča razloži nereaktivnost alkanov pri reakcijah s kislinami, bazami, oksidanti, reducenti razloži oksidativno razgradnjo pri visokih temperaturah razloži neoksidativno razgradnjo pri visokih temperaturah (kreking) spozna radikalske substitucije	Se zaveda odgovornosti za varnost v svojem okolju. Razvija samoiniciativnost, zanesljivost. Razvija izrazne spretnosti in sposobnosti prenašanja znanja na sošolce. Pozitivno sprejema skupinsko reševanje problemov.
Alkeni, cikloalkeni, alkini
obnovi splošno formulo in homologno vrsto spozna zgradbo obnovi nomenklaturo in izomerije alkenov, cikloalkenov, alkinov spozna fizikalne lastnosti spozna kemijske lastnosti – stabilnost in reaktivnost spozna osnovne primere adicijskih reakcij katalitsko hidrogeniranje elektrofilne adicije na alkene, cikloalkene, alkine, poliadicija oziroma polimerizacija spozna pomen in uporabo alkenov	izpelje homologno vrsto spozna sp² oziroma sp hibridizacijo in razume prekrivanje orbital utrdi poimenovanje alkenov, cikloalkenov, alkinov in obnovi verižno, položajno, geometrično izomerijo spozna spremembo agregatnega stanja z naraščajočo dolžino verige spozna temperaturo vrelišča in tališča geometričnih izomerov spozna reaktivno mesto ter primerja termično obstojnost z alkani razume adicijo vodika, vode, vodikovih halogenidov in halogenov na nenasičene ogljikovodike pozna Markovnikovo pravilo pozna tavtomerijo pri adiciji vode na alkine razume posebnost pri elektrofilni adiciji na konjugirane diene (1,2 in 1,4 adicija) razume polimerizacijo enostavnih alkenov in konjugiranih dienov pozna osnovo vulkanizacije	Pridobi ustrezen odnos do varnostnih in zaščitnih ukrepov pri delu s strupenimi, kancerogenimi in mutagenimi snovmi. Postane dojemljiv za novosti. Razvija zavest o zahtevah kvalitetnega poklicnega dela. Zna opazovati in logično sklepati.	Vaja (referat): destilacija surove nafte.
Areni
spozna zgradbo benzena spozna reaktivnost spozna aromatske elektrofilne substitucije spozna pomen in uporabo arenov	pozna pravila za aromatičnost (planarnost spojine, konjugirane dvojne vezi, Huckelovo pravilo) pozna osnovne aromatske spojine (benzen, naftalen, antracen) razloži zgradbo benzena na osnovi sp² hibridizacije in prekrivanja orbital spozna razliko v reaktivnosti glede na alkene pozna osnovne primere elektrofilnih substitucij na arene in vpliv substituentov, vezanih na aromatskem obroču, na reaktivnost teh spojin za potek elektrofilne substitucije, pozna usmerjanje elektrofilnih substituent v aromatskem obroču pozna najpomembnejše benzenove spojine (anilin, fenol, benzojsko in benzensulfonsko kislino, benzaldehid, toluen, nitrobenzen) v povezavi z reakcijami elektrofilne aromatske substitucije pozna strupenost in kancerogenost aromatskih spojin pozna diazotiranje anilina ter sledeče nukleofilne aromatske substitucije kot pot do aromatskih spojin (fenol, halogenirani benzeni, azo barvila) razlikuje kislost fenolov in bazičnost anilina	Razvija samoiniciativnost in se navaja na doslednost pri delu. Razvija čut za natančnost in zanesljivost. Se usposobi za prenos znanja v svoje delovno okolje. Se nauči osebne odgovornosti. Si pridobiva nove informacije o posameznih metodah. Pozitivno sprejema skupinsko reševanje problemov.	Poskus: dokazovanje nenasičenosti, sinteza etena in njegove lastnosti sinteza etina in njegove lastnosti, razlikovanje med nasičenimi in nenasičenimi spojinami Projektno delo - v domačem okolju dijak poišče polimerne izdelke (tudi izdelke iz gume). Strokovna ekskurzija v Savo Kranj.
ORGANSKE HALOGENSKE SPOJINE
spozna vrste halogeniranih ogljikovodikov obnovi nomenklaturo spozna fizikalne lastnosti spozna kemijske lastnosti – reaktivnost spozna reakcije halogenoalkanov: nukleofilne substitucije eliminacije vodikovih halogenidov spozna pomen in uporabo halogenoalkanov	pozna osnovno delitev halogeniranih ogljikovodikov na halogenirane alkane in halogenirane arene utrdi poimenovanje, verižno in položajno izomerijo razume vpliv elektronegativnosti halogenov na temperaturo vrelišča in tališča halogenoalkanov in halogenoarenov spozna jakost in polarnost vezi C-X in s tem reaktivnost razloži nukleofilno substitucijo v molekulah halogenoalkanov in tvorbo alkoholov, etrov, nitrilov, primarnih aminov spozna osnovne primere eliminacij vodikovih halogenidov	Pridobi ustrezen odnos do varnostnih in zaščitnih ukrepov pri delu s strupenimi, kancerogenimi in mutagenimi snovmi, Postane dojemljiv za novosti, Razvija zavest o zahtevah kvalitetnega poklicnega dela Razvije čut za natančnost, sistematičnost, doslednost. Razvija sposobnost hitrega in pravilnega odločanja. Zna opazovati in logično sklepati.	Poskus: razlikovanje med aromatskimi in nearomatskimi spojinami, dokazovanje aromatskega jedra, diazotiranje in priprava azo barvila, halogeniranje arenov. Vaja (referat): uporaba benzenovih derivatov- detergenti, barvila, zdravila, dijak predstavi nekatere rakotvorne org. spojine.
ALKOHOLI, FENOLI, ETRI
spozna vrste alkoholov, fenolov, etrov spozna kvalitativen dokaz za funkcionalno skupino obnovi nomenklaturo in izomerije spozna fizikalne lastnosti spozna kemijske lastnosti spozna reakcije alkoholov, fenolov, etrov: tvorba alkoholatov in fenolatov tvorba alkoksidov tvorba alkilhalogenidov oksidacija, redukcija dehidracija in nastanek alkenov dehidracija in nastanek etrov estrenje spozna pomen in uporabo alkoholov	pozna razliko v zgradbi alkoholov in fenolov pozna razvrstitev alkoholov v primarne, sekundarne,terciarne utrdi poimenovanje in obnovi verižno, položajno, funkcionalno, geometrično in optično izomerijo spozna spremembo agregatnega stanja alkoholov z naraščajočo dolžino verige spozna nastanek vodikove vezi ter posledice primerja reaktivnost alkoholov, fenolov, etrov razloži reaktivnost hidroksi skupine na primeru alkohola za: oksidativno razgradnjo delno oksidacijo substitucijo dehidracijo do alkenov dehidracijo do etrov estrenje zna načrtovati Williamsovo sintezo etrov zna načrtovati sintezo estrov in jih poimenovati	Zna pravilno ravnati z instrumenti in napravami. Zna pravilno uporabljati navodila. Se usposobi za načrtovanje varnega dela. Se zaveda odgovornosti za varnost v svojem okolju. Razvija osebno zrelost. Prevzame odgovornost za posledice uživanja alkoholnih pijač, še posebej za vožnjo v vinjenem stanju.	Vaja (referat): halogenoalkani kot sintezni intermediati, problemi onesnaženja okolja s halogenoalkani. Poskus: vpliv radikala na reaktivnost hidroksilne skupine, dokazovanje akoholov in fenolov, alkoholi kot topila, oksidacija alkoholov, strupenost metanola in etanola, primerjava reaktivnosti alkanov in alkoholov ter fenolov.
KARBONILNE SPOJINE
Aldehidi in ketoni
obnovi nomenklaturo aldehidov in ketonov spozna kemijske lastnosti spozna fizikalne lastnosti pozna dokazne reakcije aldehidov in ketonov spozna nukleofilne adicije na karbonilno skupino obnovi oksidacije in redukcije karbonilne skupine spozna pomen in uporabo karbonilnih spojin	pozna naravo karbonilne skupine (elektronegativnost kisikovega in elektropozitivnost ogljikovega atoma) utrdi poimenovanje karbonilnih spojin spozna pojav tavtomerije zna določiti reaktivno mesto ter primerja reaktivnost z alkoholi ugotovi naravo vezane karbonilne skupine z uporabo enostavnih testov pozna osnovne reakcije nukleofilne adicije na karbonilno skupino: adicija HCN, adicija NaHSO₃, adicija HCl, adicija alkoholov, pozna reakcije adicije s sledečo eliminacijo vode (hidrazin, fenilhidrazin, hidroksilamin) – kondenzacijo utrdi nastanek aldehidov in ketonov iz primarnih oziroma sekundarnih alkoholov spozna razliko med oksidacijo aldehidov in ketonov	Razvije čut za natančnost, sistematičnost, doslednost pri delu. Razvija sposobnost hitrega in pravilnega odločanja. Zna opazovati in logično sklepati. Se usposobi za prenos znanja v svoje delovno okolje. Razvija zavest o zahtevah kvalitetnega poklicnega dela. Razvija smisel za strokovnost. Razvija smisel za osebno in poklicno odgovornost. Razvija občutek za pomen varovanja zdravja pri strokovnem in poklicnem delu.	Poskus: sinteza estra trimetilborata. Vaja (referat): pridobivanje etanola s fermentacijo, strupenost alkoholov, višji alkoholi kot sintezni intemediati, alkoholne pijače.
KARBOKSILNE KISLINE IN DERIVATI
spozna vrste karboksilnih kislin obnovi nomenklaturo spozna kemijske lastnosti spozna fizikalne lastnosti spozna sinteze karboksilnih kislin spozna sinteze kislinskih derivatov: kislinski kloridi anhidridi amidi estri soli spozna pomen in uporabo karboksilnih kislin	spozna najpomembnejše primere karboksilnih kislin utrdi poimenovanje karboksilnih kislin spozna jakost karboksilnih kislin in s tem vrednost pK_a spozna vodikovo vez v karboksilnih kislinah primerja kemijske lastnosti karboksilnih kislin z lastnostmi alkanov,alkoholov,aldehidov spozna reaktivno mesto molekul karboksilnih kislin primerja vrelišče karboksilnih kislin z drugimi organskimi spojinami in pojasni vzroke utrdi nastanek karboksilnih kislin iz primarnih alkoholov in aldehidov zna napisati enačbe reakcij nevtralizacije organskih kislin z bazami ter medsebojno pretvorbo derivatov obnovi nastanek estra iz karboksilne kisline in alkohola	Razvije sposobnosti za delo s kislinami in prevzame odgovornost glede zaščitnih ukrepov. Razvija samoiniciativnost, zanesljivost. Postane dojemljiv za novosti. Pozitivno sprejema skupinsko reševanje problemov. Skrbi za natančnost, sistematičnost in doslednost. Se nauči pridobljene informacije povezovati s tehniškim znanjem.	Poskus: Schiffova, Tollensova, Fehlingova reakcija, reakcija s fenilhidrazinom. Poskus: jodoformska reakcija. Poskus: odvisnost jakosti kisline od dolžine radikala ter od substituent na radikalu. Poskus: tvorba in lastnosti natrijevega benzoata, sinteza etiletanoata.

4. letnik

INFORMATIVNI CILJI IN VSEBINE	FORMATIVNI CILJI	SOCIALIZACIJSKI CILJI	POSEBNOSTI V IZVEDBI
Sintezni POLIMERI	Dijak	Dijak
definira sintezne polimere pozna osnovne značilnosti polimerov	prepozna sintezne polimere kot makromolekule z dolgimi verigami, kjer se strukturne enote ponavljajo opredeli strukturne enote monomere in pojem kopolimer zna prikazati enačbo reakcije polimerizacije alkenov in dienov razlikuje pojme: inicijator, stabilizator, mehčalo razloži vulkanizacijo kavčuka glede na način sinteze razlikuje med adicijskimi in kondenzacijskimi polimeri		Projektno delo: zbiranje izdelkov za vsakdanjo rabo iz polimernih snovi, njihovo prepoznavanje in razvrščanje glede na sestavo.
Adicijski polimeri
opiše uporabne polimere v vsakdanjem življenju	definira adicijske polimere: nastajajo z adicijsko reakcijo; so polialkeni prepozna polieten, polipropen, polistiren, polivinilklorid, teflon, poliakrilat in področja njihove uporabe
Kondenzacijski polimeri
definira kondenzacijske polimere: pri polimerizaciji izstopajo manjše molekule pozna vlogo silikonov	prepozna poliestre, poliamide, polisiloksane razloži nastanek poliestrov, poliamidov in polisiloksanov je sposoben sklepati na uporabo silikonov v tehniki, eszetski kirurgiji		Vaja: sinteza najlona.
industrijski postopki pridobivaja polimerov	razlikuje industrijske postopke pridobivanja polietena, polipropena, polivinilklorida
plastični materiali kot odpadne snovi	ponazori veliko obremenitev okolja s plastičnimi materiali kot odpadki predvidi novosti: biorazgradljivi polimeri	Pokaže pripravljenost in sposobnost za sodelovanje pri reševanju ekoloških problemov povezanih z uporabo polimerov. Razvije pozitiven odnos do uvajanja sodobnih tehnoloških postopkov.
Ogljikovi hidrati
pozna splošne značilnosti ogljikovih hidratov in njihov nastanek v rastlinah	razume in utrdi osnovne pojme o procesu fotosinteze prepozna jih kot naravne produkte, kot izvor energije za delovanje celic definira ogljikove hidrate po kemijski zgradbi kot polihidroksialdehide ali polihidroksiketone.	Razvije pravilen odnos do varovanja okolja.	Vaja: proces fotosinteze poveže s proizvodnjo fosilnih goriv. Projektno delo: zbiranje izdelkov, ki vsebujejo ogljikove hidrate kot vir energije.
nomenklatura ogljikovih hidratov	razlikuje med običajnimi imeni i imeni po IUPAC nomenklaturi prepozna aldehidno in karbonilno funkcionalno skupino v formulah in razlikuje med aldozo in ketozo
Stereoizomerija: optična izomerija zna razlikovati med sučnostjo in relativno konfiguracijo	prepozna v pentozah in heksozah asimetrične C-atome in razlikuje enantiomerne in diastereoizomerne sladkorje kot optično aktivne snovi zna določati relativno konfiguracijo (D,L) aldoz in ketoz oziroma absolutno konfiguracijo (R, S) po Cahn-Ingold-Prelog pravilih
Delitev ogljikovih hidratov	razlikuje med monosaharidi, oligosaharidi in polisaharidi navede razdelitev monosaharidov glede na št. C atomov napiše in razlikuje med formulami glicerolaldehida, glukoze in fruktoze.	Razvija sposobnost opazovanja nastanka, spreminjanja in razgradnje naravnih snovi.	Vaja: dokazovanje aldoz in ketoziroma
grafični prikaz molekul monosaharidov: FISCHER-jeve projekcijske formule	ponazori grafični prikaz monosaharidov s Fischerjevo formulo in pravila pisanja atomov in funkcionalnih skupin v molekuli monosaharida	Usposobi se za samostojno reševanje problemov in razvija prostorsko predstavo.	Vaja: utrjevanje pisanja monosaharidov s Fischerjevimi formulami.
ciklična struktura monosaharidov: HAWORTH-ove formule	razlikuje monosaharide v obliki cikličnih polacetalov in polketalov prikaže nastajanje pet oziroma šest členskih obročev, ki vključujejo kisikov atom definira monosaharide kot derivate pirana in furana in tako razlikuje piranoze in furanoze razlikuje med zapisom a in b anomernih ogljikovih hidratov opredeli in razlikuje polacetalno OH skupino od ostalih hidroksilnih skupin v molekuli		Vaja: utrjevanje pisanja monosaharidov s Haworthovimi formulami in pretvorba Fischer-jevega prikaza v Haworthovega, prikaz strukture monosaharidov z modeli.
Mutarotacija	definira mutarotacijo in jo zna pojasniti kot spremembo konfiguracije na anomernem C-atomu	Razvije sposobnost prenašanja teoretičnega znanja na konkretne naloge.
monosaharidi	zapiše najpomembnejše monosaharide in njihove posebnosti (trioze, pentoze, heksoze, ...)
D-glukoza (aldoheksoza, dekstroza) in ostale aldoheksoze	razloži osnovne značilnosti glukoze kot strukturnega elementa škroba, celuloze, glikogena pojasni kako pomebna je glukoza kot vir energije v celicah organizmov prepozna zgradbo glukoze v ciklični piranoidni obliki in konfiguraciji stola		Vaja(referat): sladkorna bolezen. Poskus: redukcijske lastnosti D-glukoze. Vaja: nariše a-D-glukozo v obliki stola.
D-fruktoza (ketoheksoza, levuloza)	razloži osnovne značilnosti fruktoze
fizikalne lastnosti monosaharidov	prepozna nekatere najbolj značilne fizikalne lastnosti monosaharidov in jih zna tudi razložiti (npr. visoke temp. tališč kot posledico večjega števila vodikovih vezi v molekuli)
kemijske lastnosti monosaharidov	predstavi te lastnosti in jih zna povezati z naravo funkcionalnih skupin v molekuli monosaharida prikaže nekaj njihovih osnovnih kemijskih reakcij: oksidacije s šibkimi in močnimi oksidanti, redukcije, cianhidrinska reakcija - nastanek dveh epimernih monosaharidov		Vaja: napiše nastanek D-sorbitola, zapiše reakcije nastanka dveh epimerov s cianhidrinsko reakcijo.
Glikozidi
pozna glikozidno vez v oligo in polisaharidih	ugotovi, da ciklične oblike monosaharidov polacetalne strukture reagirajo z alkoholi, pri tem nastanejo ciklični acetali - glikozidi	Pridobi sposobnost reševanja problemov.	Vaja: razloži formulo vanilina v glikozidni obliki.
oligosaharidi	definira oligosaharide; pozna njihov nastanek (monosaharidne enote, povezane z glikozidno vezjo) in delitev glede na število monosaharidnih enot (disaharidi, trisaharidi, ...)
disaharidi	definira disaharide, kot molekule, sestavljene iz dveh monosaharidnih enot, povezanih z 1,4-a oziroma 1,4b- glikozidno vezjo, razlikuje med naslednjimi disaharidi: maltoza, laktoza, saharoza, celobioza; glede na njihovo strukturo, reaktivnost in izvor, definira pojem inverzije sladkorjev ter pozna hidrolizo saharoze kot nastanek zmesi invertnih sladkorjev, pojasni razliko med ogljikovimi hidrati in umetnimi sladili.	Razvija čut za samostojno delo. Ustvarja in razvija pozitiven odnos do uravnotežene prehrane.	Vaje: piše formule disaharidov z 1,4-a oziroma 1,4-b- glikozidno vezjo, eksperimentalni dokaz mlečnega sladkorja v mleku s Fellingovo raztopino.
polisaharidi	definira polisaharide, sestavljene iz večjega števila monosaharidnih enot, razlikuje jih po dolžini in razvejanosti verige in vrsti glikozidnih vezi ugotovi njihovo vlogo v živi naravi kot rezervno hrano in osnovno sestavino opornih gradnikov v flori in favni
škrob - naravni polimer	prepozna njegovo sestavo (a-D-glikozidne enote) in kot rezervno hrano v rastlinskem svetu in glavni vir hrane za živalski svet razlikuje med amilazo in amilopektinom glede na strukturo in osnovne lastnosti		Poskus: encimska hidroliza škroba. Škrob se razgradi v sladkor (dokaz s Fehlingovo raztopino), dokazilne reakcije za škrob.
glikogen	razlikuje med škrobom in glikogenom glede na strukturo in izvor
celuloza - naravni polimer	prepozna zgradbo celuloze, sestavljene iz D-glikozidnih enot, povezanih z 1,4-b-glikozidno vezjo, njene lastnosti in pridobivanje pojasni, da je kemijsko modificirana celuloza osnovni sestavni del pomembnih surovih kot so celulozna vlakna, papir, razstreliva	Razvija pozitiven odnos do tehnoloških novosti.	Poskus: barvne reakcije na celulozo. Vaja (referat): les surovina za papir.
zdrava prehrana z ogljikovimi hidrati	razloži, kako pomembna je pravilna prehrana kot investicija v zdravje za sedanjost in prihodnost opredeli sladkorno bolezen, način zdravljenja in vlogo inzulina	Pridobi sposobnost kritične in ustvarjalne uporabe znanja. Pridobi motivacijo za stalno in interdisciplinarno izobraževanje.
AMINI
nomenklatura aminov	prepozna amine kot derivate amoniaka (ena, dve ali tri alkilne skupine, vezane na N-atom) razlikuje med alifatskimi, aromatskimi amini in alifatsko-aromatskimi amini razlikuje med primarnimi, sekundarnimi in terciarnimi amini primerja običajna imena aminov z imeni po IUPAC		Vaja: spozna strupenost aminov, utrjuje imenovanje in zapis aminov npr.: trimetil amin; N,N-dimetilcikloheksanamin; 2-aminoetanol.
amini kot Lewisove baze in nukleofili	prepozna amine kot Lewisove baze in nukleofile
bazičnost aminov	razlikuje bazičnost aminov in vplive nanjo
fizikalne lastnosti aminov	razloži značilne fizikalne lastnosti aminov (vrelišča, topnost, gostota, ..) in jih primerja z odgovarjajočimi lasnostmi alkoholov ugotovi nastanek vodikove vezi med molekulami aminov		Vaja: ugotovi nižja vrelišča aminov v primerjavi z alkoholi kot posledico šibkejših vodikovih vezi med molekulami aminov.
priprava aminov pozna osnovne sintezne metode za pripravo aminov	zna napisati enačbo reakcije halogenoalkana z amoniakom, redukcijo nitro spojin ali nitrilov z vodikom		Vaja: poveže znanje o reakcijah adicije in redukcijo nitrilov z vodikom.
reakcije aminov	razlikuje med reakcijami alifatskih in aromatskih aminov razloži reakcije aminov s kislinami in nastanek ustreznih soli razloži reakcije aminov z derivati karboksilnih kislin in nastanek amidov		Vaja: predvidi osnovno reakcijsko shemo za sintezo metiloranža.
diazotiranje aminov pozna diazotiranje alifatskih in aromatskih aminov in reaktivnost diazonijevih soli	razloži reakcijo aminov z HNO₂ in nastanek diazonijevih soli razloži strukturo diazonijevih soli
tvorba azo-spojin	razlikuje aromatske amine in njihove derivate kot osnovne surovine za industrijsko sistezo barvil		Poskus: ločevanje barvil s papirno kromatografijo.
Aminokisline, peptidi, proteini
definira aminokisline kot organske spojine, ki vsebujejo aminsko in karboksilno funkcionalno skupino	opiše amino kisline kot bistvene spojine v živih organizmih razlikuje med karboksilnimi kislinami in aminokislinami
Zgradba aminokislin
zna razlikovati osnovne strukturne značilnosti amino kislin	obnovi pojme kot so: relativna konfiguracija, optična aktivnost
Skupine aminokislin
pozna delitev aminokislin na alifatske, aromatske in heterociklične	primerja formule najpomembnejših aminokislin, ki sestavljajo beljakovine razume, da deset esencialnih aminokislin človeški organizem ne more sintetizirati (dobi jih s hrano)		Vaja: iz poznanih aminokislin napiše formulo peptida.
Lastnosti aminokislin
pozna amfoternost aminokislin spozna ionski značaj aminokislin	pozna protolitske reakcije aminokislin s kislinami in bazami prikaže vpliv zgradbe aminokislin na pH v izoelektrični točki
Peptidi in proteini
zna opredeliti beljakovine kot naravne kondenzacijske aminokislinske polimere, t.j. kot poliamide	opiše peptide in proteine kot verige, sestavljene iz monomerov -amino kislin razlikuje: peptidi vsebujejo do 50 aminokislin, proteini 50 in mnogo več aminokislin v verigi opredeli pomembno vlogo beljakovin kot encimov, hormonov, regulatorjev različnih procesov v živi celici, ...		Poskus: ksantoproteinska reakcija, biuretska reakcija.
peptidna vez	razume nastanek amidne oziroma peptidne vezi v peptidni oziroma proteinski verigi (polikondenzacija) razlikuje med dipeptidi, tripeptidi in polipeptid določi v polipeptidni verigi N-temninalno, aminokislino in C-terminalno aminokislino in zna imenovati peptid		Vaja: kondenzacija aminokislin, formula dipeptida glicilalanina in njegovega izomera alanilglicina, formula tetrapeptida alanilserilglicilcistein (Ala-Ser-Gly-Cys).
disulfidna vez	prepozna disulfidno vez med molekulami cisteina
delitev proteinov	razlikuje med enostavnimi proteini, ki so sestavljeni samo iz aminokislin povezanih s peptidno vezjo in proteidi, ki vsebujejo še neproteinski del- prostetične skupine
hemoglobin	predstavi sestavo hemoglobina in opredeli njegovo vlogo pri prenašanju kisika v krvi
polipeptidni hormoni	opredeli polipeptidni hormon inzulin
kemijske lastnosti proteinov	opredeli osnovne lastnosti beljakovin: topnost, koagulacija, obarjanje, ... prepozna amfoternost proteinov: reagirajo kot baze ali kisline, odvisno od vsebnosti posameznih aminokislin razloži denaturacijo proteinov		Poskus: koagulacija beljakovin pod vplivom različnih snovi (kisline, baze), T, težkih kovin.
encimi-biokatalizatorji	definira encime kot proteine, ki imajo vlogo katalizatorja pri reakcijah v živih celicah opredeli vlogo encima kot katalizatorja, ki omogoči reaktantom idealne pogoje za cepitev ali nastajanje kemijske vez
beljakovine - naravni polimeri uporaba beljakovin	razlikuje med naravnim in umetnim usnjem pozna beljakovinam sorodna vlakna - poliamidna vlakna	Prevzame odgovornost za svojo pravilno prehrano, bogato z beljakovinami.	Vaja (referat): beljakovine v prehrani.
LIPIDI
splošne značilnosti lipidov in njihov pomen	razlikuje lipide v rastlinskem in živalskem svetu in jih zna opredeliti
vrste lipidov	razlikuje umiljive lipide z esterskimi vezmi (nevtralne maščobe, voski, fosfolipidi) in neumiljive lipide (terpeni, steroidi)		Vaja (referat): rastlinska olja.
Voski
pozna nastanek zelo močne esterske vezi v voskih	definira voske kot estre višjih monohidroksialkoholov z višjimi maščobnimi kislinami razlikuje nekatere posebnosti in uporabo voskov	Razvije sposobnost prenašanja teoretičnega znanja na konkretne naloge.	Poskus: topnost voskov.
triacilgliceroli: nevtralne maščobe	definira triacilglicerole kot estre glicerola z maščobnimi kislinami z dolgim alkilnim delom opredeli olja in trdne maščobe kot zmesi različnih triacilglicerolov razlikuje maščobe živalskega izvora (iz nasičenih maščobnih kislin) in maščobe rastlinskega izvora (iz nenasičenih maščobnih kislin)		Poskus: določanje maščob v mleku. Vaja: poišče v literaturi podatke o vsebnosti maščobnih kislin v maslu in olivnem olju.
maščobne kisline	razlikuje med nasičenimi in nenasičenimi maščobnimi kislinami (struktura, lastnosti, osnovne značilnosti)
kemijske lastnosti triacilglicerolov	ugotovi: kemijske lastnosti odvisne od prisotnosti esterske in dvojne vezi v molekuli primerja hidrolizo triacilglicerolov z encimi ali bazami pojasni najpogostejše reakcije maščob in olj: adicije in oksidacije nenasičenih vezi, reakcije umiljenja esterske vezi z alkalijskimi in zemljoalkalijskimi hidroksidi		Poskus: umiljenje: pripravi milo iz ricinusovega olja in NaOH.
opiše žarkost maščob kot oksidacijo dvojne vezi in kot hidrolizo esterske vezi	opredeli kvaliteto maščob z določenimi konstantami, npr. jodovim številom razloži pomembno lastnost maščob: sposobnost emulgiranja	Spozna, da je skrb za kakovost eden temeljnih pogojev za uspešnost.	Vaja: opiše adicijo halogena na dvojno vez v maščobi. Spozna uporabo te reakcije za določevanje števila dvojnih vezi v maščobah.
Fosfolipidi
pozna fosfogliceride kot fosfatne estre glicerola in aminoalkohola (lecitini cefalini...)	definira fosfolipide kot estre glicerola razlikuje med zgradbo maščob in fosfolipidov razloži vlogo fosfogliceridov pri gradnji celičnih membran
Steroidi
opiše skupino steroidov: holesterol, žolčne kisline, spolni hormoni, vitamini D- skupine	pozna osnovno strukturno enoto steroidov- tetraciklični skelet: ciklopentanoperhidrofenantren
Holesterol
pozna njegovo nahajanje: v tkivih, krvi, možganih, živčnih vlaknih, žolču, stenah žil, ..	definira holesterol kot nenasičen steroidni alkohol razloži vlogo holesterola v organizmu, razlikuje med povišano in zmanjšano koncentracijo holesterola v krvi ter njene posledice
Hormoni; spolni hormoni	opredeli hormone kot glavne prenašalce informacij v organizmih
Pralna sredstva; detergenti
pozna in razlikuje zgradbo mil in detergentov pozna pralna sredstva kot zmesi različnih učinkovin	definira detergente kot površinsko aktivne snovi zna napisati enačbo reakcije tvorbe enostavnih mil in detergentov ugotovi pomembno vlogo mil in detergentov v procesu pranja in spozna njegove učinke na okolje	Pridobi ustrezen odnos do varovanja okolja.	Vaja (referat): onesnaževanje okolja z detergenti Vaja: ugotovi sestavine pralnih sredstev (penilci, belila, mehčala, ...) ter njihove vloge v procesu pranja.
Maščobe v prehrani	opredeli vlogo maščob v prehrani in procese kvarjenja prepozna maščobe kot vir energije	Prevzame odgovornost za svojo pravilno prehrano, bogato z neasičenimi maščobnimi kislinami.	Vaja: spozna načine zdrave prehrane.
Organske zdravilne učinkovine	navede nekatere velike dosežke v organski kemiji na področju izolacije zdravilnih učinkovin iz naravnih virov in sinteze zdravil	Razvija osebno odgovornost in skrb za zdravje.
Zdravila proti infekcijskim boleznim	pojasni osnovne lastnosti pomembnih skupin zdravil: sulfonamidi, antibiotiki
Analgetiki	prepozna sredstva proti bolečinam npr. aspirin kot analgetik, antipiretik in antirevmatik pozna aspirin kot najbolj razširjeno zdravilo, njegovo vlogo in sintezo
Zdravila za srce in ožilje	predstavi nekatera zdravila za obolelosti srca in ožilja in njihovo delovanje
Zdravila, ki učinkujejo na centralni živčni sistem	predstavi osnovne tipe pomirjeval in blažjih učinkovin za odpravljanje živčnih stresov
Zdravilne učinkovine proti rakastim obolenjem	pojasni osnovne značilnosti rakastih obolenj pozna kemotapijo raka in zdravilne učinkovine citostatike		Vaja: predstavi nekatere rakotvorne organske spojine.
Vpeljava novega zdravila v prakso	prikaže zapletene poti od odkritja do uporabe novega zdravila razume rezistenco na zdravila, ki jo sčasoma pridobijo bakterije	Zavzame stališče do pretirane uporabe ali zlorabe zdravil.	Referat: predstavi kemične preparate kot kontracepcijske učinkovine.
V rastlinah skrita kemija
Alkaloidi
pozna najpomembnejše alkaloide in vire njihovega pridobivanja pozna halucinogene spojine kot alkaloide in učinkovine na centralni živčni sistem (npr. LSD, meskalin, tetrahidrokanabinol...) pozna močan učinek morfina kot analgetika	definira alkaloide kot naravne organske snovi, ki vsebujejo C, O, N in H atome; nastajajo pri presnovi v organizmih rastlinskega izvora; imajo bazične lastnost opredeli snovi med alkaloide npr. kofein, nikotin, ... opiše številna zdravila, pridobljena iz maka (opij, morfin, ...),prepozna nevarno mamilo heroin kot povzročitelja zasvojenosti	Razvije osebnostno odločanje in prevzemanje odgovornosti do zlorabe mamil vseh vrst. Razvija sposobnost in pripravljenost za oblikovanje harmoničnega okolja v katerem živi.	Predavanje strokovnjaka s področja zlorabe mamil (zdravstveni delavec, kriminalist, ...).
Eterična olja
opiše njihov nastanek v cvetovih, listih, iglicah, skorji, koreninah in semenih rastlin opiše in prikaže pridobivanje olj z destilacijo ali ekstrakcijo biomase, pozna strukturo terpenov, sestavljneno iz dveh ali več enot z izoprenskim skeletom	definira eterična olja kot hlapljive snovi prijetnega vonja in kompleksne sestave prepozna eterična olja kot zmesi spojin iz skupine terpenov predstavi nekatera tipična eterična olja: mentol iz poprove mete, limonen iz pomaranč in limon		Poskus: destilacija limonena iz limon.
uporaba eteričnih olj	razlikuje z eteričimi olji bogate začimbe (od janeža do ingverja, od česna do koromača, od baldrijana do timijana) našteje uporabo eteričnih olj v medicini, kozmetični in prehrambeni industriji		Vaja (referat): eterična olja v kozmetiki.
Vitamini
pozna v vodi topne vitamine (vitamini B, vitamin C) pozna v maščobah topne vitamine (A, D, E, K) opiše strukturo nekaterih vitaminov in njihove biološke funkcije	definira vitamine kot zapletene kemične spojine življenjskega pomena za vsa živa bitja prepozna vlogo vitaminov v vseh kemičnih procesih v telesu razlikuje glede na topnost v vodi topne in v maščobah topne vitamine		Vaja: razlikuje med avitaminozo in hipovitaminozo.
Strupi	razume delitev strupov glede na njihov namen in uporabo	Razume ekološke potrebe povezane z uporabo strupov v kmetijstvu.
Pesticidi	prepozna pesticide kot učinkovine za zatiranje škodljivcev in bolezni rastlin
Insekticidi
spozna insekticide kot strupe za skodljive insekte pozna nove obete na področju insekticidov: feromone	razlikuje med naravnimi in umetnimi insekticidi naslednjih tipov: klorirani ogljikovodiki, organske spojine fosforja, organski karbonati in prepozna njihovo delovanje	Seznani se s potrebnimi varnostnimi in zaščitnimi ukrepi pri uporabi strupov.	Projektno delo: zbiranje embalaže ali kontrolnih lističev različnih strupov ter njihovo razvrščanje glede na sestavo in uporabo.
Herbicidi	razloži herbicide kot učinkovine za zatiranje plevela
Fungicidi	predstavi fungicide kot učinkovine za zatiranje rastlinskih bolezni
Rodenticidi	opiše rodenticide kot spojine za uničevanje škodljivih glodalcev (podgan, miši)
Kemično in biološko orožje
prepozna nekaj značilnih predstavnikov bojnih strupov (fosgen, iperit, tabun, sarin, ...) in njihovo delovanje	opiše in ugotovi zlorabo kemičnega in biološkega orožja	Zaveda se izredne nevarnosti kemičnega in biološkega orožja.

Letnik	Oblike izobraževalnega dela
	Teorija (ur)	Vaje (ur)	Skupaj (ur)
1.	105	35	140
2.	105	35	140
3.	70	35	105
4.	68	34	102
skupaj	348	139	487

Znanja	Povezava s predmetom
	Predmet	Znanja
1. letnik
zmes, čista snov, spojina, element atomi in molekule	Praktični pouk Osnove eksperimentalne kemije	ločevanje zmesi; računanje kemijske formule iz danih mas;
zgradba atoma	Fizikalna kemija	osnovni delci atoma, jedro, ovojnica;
raztopine kemijska reakcija kisline, baze in soli	Fizikalna kemija Osnove eksperimentalne kemije Praktični pouk	priprava raztopin, merjenje gostote, procesi pri raztapljanju kristala; plinski zakoni, entalpija; ravnotežja v raztopinah kislin, baz in soli, merjenje pH, indikatorji;
hitrost kemijske reakcije	Fizikalna kemija Kemijska procesna tehnika	vplivi na hitrost;
redoks reakcije	Fizikalna kemija	galvanski člen, elektroliza;
2. letnik
koordinacijske spojine zrak, kisik, voda in vodik	OED Praktični pouk	kompleksometrične titracije; voda, zrak, prestrezanje vodika;
halogeni elementi halkogeni elementi elementi V. skupine	Fizikalna kemija	plini, močni elektroliti; kemijska kinetika-kataliza; kemijsko ravnotežje;
nekovine elementi IV. Skupine kovine zemljo-alkalijske kovine	Gradiva ???? GRA	lastnosti gradiv; keramične faze, polimeri; kovine in zlitine; vezava;
alkalijske kovine	Fizikalna kemija	elektroliza;
elementi III. skupine	OED Praktični pouk	anodna oksidacija aluminija;
prehodni elementi	OED Praktični pouk Gradiva ???? GRA	permanganometrija, železo, barvne kovine;
3. letnik
ogljikovodiki	Gradiva ????	polimeri;
karboksilne kisline	Fizikalna kemija	ravnotežja v raztopinah elektrolitov;
4. letnik
vezi med osnovnimi gradniki	Kemija - 1.letnik	kemijske vezi;
elementi IV. skupine	Kemija -2.letnik	ogljik in njegove spojine;
elektroliti	Fizikalna kemija – 3. letnik	indikatorji;
varstvo okolja	Ekologija - 4.letnik	vrste odpadkov in gospodarjenje z njimi;
osnove mikrobiologije osnove encimske kinetike primeri biotehnoloških produktov	Biotehnologija - 4.letnik	kvasovke, bakterije virusi; encimi kot biokatalizatorji; antibiotiki;
polimeri termoplasti	Tehnologija polimerov - 4.letnik	postopki pridobivanja in splošne lastnosti polimerov; PVC, PE, PP, PTFE, PA, PET
čiščenje organskih spojin in njihove lastnosti sinteze organskih spojin	Praktični pouk OS -3.letnik	topnost organskih spojin, načini čiščenja; sinteze estrov, zdravil, umetnih snovi;

SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE

KATALOG ZNANJ

1. IME PREDMETA

2. ŠTEVILO UR

3. USMERJEVALNI CILJI

4. OPERATIVNI CILJI

5. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

6. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI