SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE

Izobraževalni program: KEMIJSKI TEHNIK

KATALOG ZNANJ

Sprejeto na 29.seji SS za poklicno in strokovno izobraževanje, dne 9. 7 1999

1. IME PREDMETA

KEMIJA

2. ŠTEVILO UR

Po posameznih letnikih in oblikah izobraževalnega dela.

Letnik

Oblike izobraževalnega dela

 

Teorija (ur)

Vaje (ur)

Skupaj (ur)

1.

105

35

140

2.

105

35

140

3.

70

35

105

4.

68

34

102

skupaj

348

139

487

*  T – teoretični pouk, seminarji, projektno delo;

** V- vaje, individualno projektno delo oziroma projektno delo v skupinah, storitev.

3. USMERJEVALNI CILJI

Pri predmetu dijak:

  • dopolnjuje in poglablja osnovnošolsko znanje kemije, razvija razumevanje in spretnosti na osnovi reševanja praktičnih problemov in eksperimentalnih opažanj,

  • razume zgradbo, fizikalne lastnosti in kemijsko reaktivnost izbranih snovi,

  • zna uporabljati vire kemijskih informacij ter kritično vrednotiti podatke, dobljene na osnovi eksperimentov ali iz literature,

  • spozna metodologijo raziskovalnega dela,

  • uporablja informacijske vire za oceno nevarnosti pri delu z neznanimi snovmi v šolskem laboratoriju,

  • zna varno ravnati in shranjevati kemikalije ter pravilno ravnati z odpadnimi snovmi,

  • povezuje kemijsko znanje in razumevanje z dogajanji v naravi,

  • spoznava, kako povezati kemijsko znanje in razumevanje s skrbjo za zdravo okolje,

  • spoznava pozitivne učinke in slabosti tehnološkega napredka na okolje.


  • 4. OPERATIVNI CILJI

    1. letnik

    INFORMATIVNI CILJI

    FORMATIVNI CILJI

    SOCIALIZACIJSKI CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    1. SNOV IN ZGRADBA SNOVI

    Dijak

    Dijak

     

    1.1 Zmes, čista snov, spojina, element

         

  • pozna razliko med homogeno in heterogeno snovjo ter ločuje homogeno snov na element in spojino

  • spozna načine ločevanja zmesi na čiste snovi

  • obnovi razlike med spojinami in elementi

  • razloži razliko med zmesjo in čisto spojino

  • na osnovi prepoznavanja zmesi zna izbrati primerno tehniko ločevanja

  • kemijsko formulo poveže z njenim kvalitativnim in kvantitativnim pomenom

  • Se zaveda pomembnosti snovi , njenega prepoznavanja, poimenovanja ter njene umestitve v vsakdanjem svetu.

    Razvija inovativnost.

    Priprava in ločevanje zmesi (npr. oglje, natrijev klorid).

    1.2 Kemijska enačba

     

     

     

  • obnovi urejanje zapisanih enostranskih kemijskih enačbe

  • se nauči razlikovati med kemijskimi in fizikalnimi spremembami

  • iz urejene kemijske enačbe sklepa na molska razmerja v kemijski enačbi

  • zna označiti stanja snovi (s, g, l, aq)

  • Razvije delovno odgovornost.

    Se zave pomena natančnega dela.

    Periodni sistem elementov.

    2. GRADNIKI SNOVI

     

     

     

    2.1 Atomi in molekule

     

     

     

  • opiše osnovne gradnike elementov

  • ponovi in osvoji kvalitativni in kvantitativni pomen kemijskega simbola in kemijske formule

  • spozna fizikalno veličino številnost

  • spozna Avogadrovo konstanto in pozna njeno številčno vrednost

  • pozna relativno atomsko maso in jo zna prebrati iz periodnega sistema

  • ponovi pomen atomske enote mase u, kot osnovo primerjanja atomskih in molekulskih mas

  • nauči se računati dejanske mase atomov in molekul

  • zna definirati molekulo in relativno molekulsko maso

  • pozna zakon o stalni sestavi,zakon o ohranitvi mase, zakon o mnogokratnem masnem razmerju

  • zna izračunati relativne molekulske mase več atomskih molekul

  • računa dejanske mase atomov in molekul

  • zna preračunati množino snovi v število delcev in obratno

  • zna izračunati masna razmerja in masni delež elementov v spojini

  • definira in razume zakon o ohranitvi mase in zakon o mnogokratnem masnem razmerju ter ga poveže v računskih nalogah nekaterih enostavnih primerov

  • zna izračunati kemijsko formulo iz podanih mas elementov oziroma podanih masnih deležev

  • Se zaveda prisotnosti osnovnih gradnikov snovi v naravi.

    Uči se kemijskega izražanja.

    Spoznava miselni svet kemije.

    Spoznava kvalitativne in kvantitativne odnose v kemiji.

    Spoznava najmanjše delce novi, njihovo velikost in maso.

    Razvija abstraktno mišljenje.

    Ogled filma.

    Shematski prikaz.

    Primerjava 1 mol različnih snovi (voda, oglje, sladkor, …) pri sobni temperaturi.

    Računske naloge.

    Periodni sistem elementov.

    2.2 Zgradba atoma

     

     

     

  • pozna osnovne delce atoma

  • pozna pomen in zvezo med vrstnim in masnim številom

  • spozna izotope in njihov pomen ter pojavnost v naravi

  • opredeli osnovne delce atoma glede na njihov relativni naboj in relativno maso

  • iz periodnega sistema zna prebrati masno in vrstno število ter izračunati število nevtronov v atomu

  • zna izračunati povprečno atomsko maso elementa iz njegovih izotopov

  •  

    Film

    Shematski prikaz.

    2.3 Orbitalni model atoma

     

     

     

  • pozna osnovno zgradbo elektronskega ovoja

  • zna razlikovati med orbitalo, lupino, podlupino

  • pozna porazdelitev elektronov po lupinah glede na energijo

  • zna razporejati elektrone po energijskih nivojih atoma in ionov reprezentativnih elementov (razporeditev po lupinah in podlupinah – vključno s tretjo periodo periodnega sistema)

  • definira orbitalo

  • Razvija abstraktno mišljenje.

    Modeli orbital in molekul.

    Shematski prikaz.

    Film

    3. PERIODNI SISTEM

     

     

     

  • pozna razporeditev atomov v periodnem sistemu

  • pozna položaj kovin, nekovin v periodnem sistemu

  • spozna prehodne elemente

  • zna razložiti periodočno spreminjanje nekaterih fizikalnih in kemijskih lastnosti po skupinah in periodah na osnovi zgradbe atomov

  • razume razporeditev elementov v periodnem sisitemu kot posledico elektronske zgradbe njihovih atomov

  • v periodnem sistemu zna določiti mesto kovin in nekovin

  • določi oksidacijska števila nekaterih glavnih skupin

  • Razvije sposobnost povezovanja znanj s področja atomike in jih sintetizira v svetu elementov in spojin.

    Periodni sistem.

    Primerjanje kovinskih oziroma Nekovinskih lastnosti aluminija, silicija in žvepla.

    Reakcija natrija in kalija z vodo (pH, dokaz vodika, ..).

    4. KEMIJSKA REAKCIJA

     

     

     

    4.1. Masna in množinska bilanca kemijskih reakcij

     

     

     

  • zna definirati molsko prostornino

  • pozna molsko prostornino plina pri normalnih pogojih

  • pozna splošno plinsko enačbo

  • pozna masni delež in množinska razmerja

  • zna kvantitativno ovrednotiti kemijsko reakcijo (iz urejene kemijske enačbe razbrati množinska razmerja in izračunati mase reaktantov in produktov)

  • definira normalne pogoje

  • izračuna molsko prostornino snovi

  • razloži spreminjanje prostornine s temperaturo

  • zna izračunati masni delež, iz urejene reakcije zna nastaviti množinska razmerja ter obvlada preračunavanje

  • iz masnih deležev zna izračunati kemijsko formulo

  • Zaveda se pomena znanja s področja kemijskega računanja.

    Sprememba prostornine balona pri 35°C in 0°C.

    Računske naloge.

    4.2. Snovne in energijske spremembe

     

     

     

  • zna opredeliti kemijske reakcije kot snovne in energijske spremembe

  • pozna razliko med eksotermnimi in endotermnimi reakcijami

  • zna opredeliti entalpijo kot spremembo toplote pri kemijski reakciji

  • iz ob reakciji zapisane spremembe entalpije zna določiti ali je reakcija eksotermna ali endotermna

  • Se zaveda povezanosti med teorijo, prakso in vsakdanjim življenjem.

    Raztapljanje koncentrirane H2SO4 v vodi.

    Reakcija P4O10 s kapljico vode.

    Reakcija CaO v vodi.

    Segrevanje KMnO4.

    5. VEZI MED OSNOVNIMI GRADNIKI

     

     

     

    5.1 Kemijska vez in zgradba molekul

     

     

     

  • pozna vlogo elektronov pri nastanku kemijske vezi

  • spozna ionsko, kovalentno in kovinsko vez

  • pozna zgradbo in oblike enostavnih molekul

  • zna razlikovati med polarnimi in nepolarnimi molekulami

  • spozna usmerjenost kovalentne vezi

  • zna definirati in razložiti ionsko in kovalentno vez (tudi na primerih)

  • opredelijo kovinsko vez in njene značilnosti

  • opredeljuje lastnosti spojin kot posledico teh vezi

  • na osnovi odboja med veznimi in neveznimi elektronskimi pari (s pomočjo modelov) zna sklepati na obliko ter polarnost enostavnih molekul

  • pozna dipolni moment kot oceno za polarnost molekul

  • Razvija abstraktno mišljenje

    Se zave pomena strokovne konzultacije

    Modeli različnih molekul ter njihova gradnja.

    5.2 Molekulske vezi, zgradba tekočin

     

     

     

  • ozna vzroke za medsebojno učinkovanje molekul

  • pozna vrste medmolekulskih vezi

  • pozna vodikovo vez

  • definira orientacijske, indukcijske in disperzijske sile med molekulami

  • zna razvrstiti vezi glede na jakost vezi

  • pozna vpliv molekulskih vezi na fizikalne lastnosti tekočin

  • zna definirati vodikovo vez in njen vpliv na fizikalne lastnosti snovi (voda, vodikov fluorid, alkoholi)

  • zna razložiti anomalne lastnosti vode s pomočjo vodikove vezi

  • S povezovanjem različnih znanj spozna pomen učenja in postane samozavesten.

    Model ledu.

    Primerjava fizikalnih lastnosti različnih tekočin (voda , HF(aq), etanol, eter.

    Topilna toplota KNO3Na2CO3, NH4NO3, ...

    Priprava koloidne raztopine ter suspenzije.

    5.3. Zgradba trdnih snovi

     

     

     

  • pozna razliko med amorfnimi snovmi in kristali

  • pozna lastnosti in značilnosti ionskih kristalov, molekulskih kristalov, kovalentnih kristalov in kovinskih kristalov

  • zna opredeliti osnovne kristalografske pojme (osnovna celica, mreža)

  • razloži značilnosti ionske vezi in jo povežejo z lastnostmi ionskega kristala

  • zna povezati zgradbo ionskega kristala s koordinacijskim številom in obratno na primerih (natrijev klorid, cezijev klorid)

  • zna povezati zgradbo molekulskega kristala s primeri ( sladkor, jod, ogljikov dioksid, voda)

  • zna povezati zgradbo kovalentnega kristala s primerom diamanta in kremena

  • značilnosti zgradbe kovinskega kristala zna povezati z njegovimi lastnostmi

  • Dobi občutek za odgovornost in teamsko delo pri praktičnem delu.

    Razvija prostorsko predstavo.

    Modeli: natrijev klorid, diamanta, joda, grafita, žvepla, …

    Segrevanje NaCl, sladkorja, I2, SiO2.

    Prevodnost raztopin (vir, žarnica, raztopina).

    Modeli osnovnih celic.

    6. KEMIJSKA NOMENKLATURA

     

     

     

  • zna poimenovati soli, baze, kisline, okside, hidride

  • pozna pomen oksidacijskih števil pri poimenovanu spojin

  • kemijsko formulo se nauči poimenovati in prepoznava osnovne značilnosti kemijske nomenklature

  • zna določiti oksidacijsko število centralnega atom in s pomočjo le tega pravilno poimenovati spojino

  • Se pripravi k domačnosti kemijske terminologije.

    Vaje iz nomenklature.

    7. RAZTOPINE

     

     

     

  • obnovi znanje o raztopinah in njihovi sestavi

  • zna našteti in definirati lastnosti raztopin

  • spozna procese pri raztapljanju kristalov

  • zna razložiti hidratacijo molekul pri raztapljanju kristala

  • pozna načine izražanja koncentracije raztopin: masni delež, masno koncentracijo, množinsko koncentracijo

  • zna opredeliti topilo, topljenec in raztopino

  • predvidi vpliv temperature na lastnosti raztopin

  • zna razložiti hidratacijo molekul pri raztapljanju kristala

  • zna razložiti raztapljanje snovi z ionsko in molekulsko kritalno mrežo

  • razume proces elektrolitske disociacije

  • zna računati enostavne naloge za pripravo raztopin

  • Dobi občutek za varno delo v laboratoriju.

    Se zave pomena natančnega in sprotnega zapisovanja podatkov.

    Merjenje gostote raztopiniam z različno koncentracijo z areometrom.

    Merjenje vrelišča vodi in 10% raztopini NaCl.

    Zmrzovanje vode in raztopine NaCl.

    Računske naloge.

    8. HITROST KEMIJSKE REAKCIJE

     

     

     

  • spozna pojem hitrosti kemijske reakcije

  • spozna zunanje vplive na hitrost kemijske reakcije ( koncentracija, temperatura, katalizator, velikost delcev, …)

  • pozna vplive temperature in koncentracije na hitrost kemijske reakcije

  • pozna pojem aktivacijska energija pozna katalizo in njen vpliv na aktivacijsko energijo

  • prouči in napove vpliv temperature in koncentracije na hitrost kemijske reakcije

  • zna opredeliti katalizo in katalizatorje ter vpliv katalizatorja na hitrost kemijske reakcije

  • Razvija inovativen pristop do dela.

    Reakcija železa v prahu in koščka železa iste mase z razr. razt. HCl.

    Gorenje fosforja v kisiku in na zraku.

    H2O2 v čaši in na jetrih – kataliza

    Aluminijeva bronza in jod – kataliza z vodo.

    9. RAVNOTEŽJA V VODNIH RAZTOPINAH

     

     

     

    9.1 Kisline, baze in soli

     

     

     

  • zna definirati ravnotežno reakcijo

  • zna opredeliti kisline in baze v vodnih raztopinah po Brfnstedovi definiciji

  • zna definirati kisline in baze glede na oddajanje in sprejemanje protonov

  • zna urejati enačbe protolitskihreakcij

  • pozna vrste soli, ki nastanejo pri reakcijah med kislinami in bazami

  • spozna pojma pH in indikator

  • pozna potek ionske reakcije

  • zna zapisovati in urejati ionske reakcije

  • zna dokončati enačbo reakcije med kislino in bazo, jo urediti in preračunati

  • loči med močnimi ter šibkimi kislinami in bazami ter zna napovedati nastanek nevtralnih, kislih in bazičnih raztopin

  • zna poimenovati nekatere najbolj značilne kisline in baze ter soli

  • zna definirati pH vodnih raztopin močnih kislin in baz

  • zapiše protolitske reakcije ionov nekaterih soli

  • pozna nekatere kislinsko bazne indikatorje

  • Pridobi spretnost, občutek za varno delo in natančnost.

    Megla iz NH3 in HCl.

    Določanje kislosti s pomočjo pH papirja, pH metra in indikatorjev.

    Nevtralizacijska titracija močne kisline z močno bazo.

    Primeri najbolj značilnih ionskih reakcij.

    Film.

    Računske naloge.

    9.2 Redoks reakcije

     

     

     

  • na opredeliti pojme: oksidacija , redukcija, oksidant, reducent glede na sprejemanje in oddajanje elektronov

  • pozna pojme.oksidacijsko število, oksidant, reducent

  • pozna redoks vrsto in jo zna uporabljati za določanje smeri reakcije med dvema redoks sistemoma iz vrste

  • pozna zgradba galvanskega člena

  • pozna zgradba elektrolitske celice

  • zna določiti oksidacijsko število

  • zna določiti redoks par

  • zna urejati enačbe redoks reakcij in jih preračunavati

  • zna opisati galvanski člen in zapisati reakcije, ki potekajo

  • pozna pojem elektroliza taline ionske soli in zna zapisati reakcije, ki potekajo

  • Zaveda se pomena znanja iz področja redoks reakcij.

    Se zave prisotnosti in življenjskega pomena redoks reakcij v vsakdanjem življenju.

    Oksidacijske spremembe mangana.

    Raztapljanje kovin v raztopini HCl.

    Galvanski člen Cu/Zn.

    Zaščita proti koroziji (bakrenje).

    Bakrena žica v raztopini AgNO3.

    Računske naloge.

    Film.


    2. letnik

    INFORMATIVNI CILJI

    FORMATIVNI CILJI

    SOCIALIZACIJSKI CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    1. Koordinacijske spojine

    Dijaki

    Dijaki

     

  • poznajo nomenklaturo koordinacijskih spojin

  • poznajo pomen koordinacijskih spojin (hemoglobin, klorofil, ...)

  • razložijo zgradbo ( koordinacijsko število, oblika koordinacijskega poliedra, vrste ligan-dov, izomerijo, ...) koordinacijskih spojin

  • razložijo kemijske vezi in kemijske lastnosti koordinacijskih spojin

  • Razvijajo občutek za povezovanja abstraktnega s konkretnim

    Laboratorijsko delo:

  • reakcija NiCl2 z NH3.

  • 2. Zrak, kisik, voda in vodik

     

     

     

  • poznajo sestavo zraka

  • poznajo glavne onesnaževalce v zraku

  • poznajo fizikalne in kemijske lastnosti kisika

  • poznajo zgradbo, lastnosti in pomen ozona

  • poznajo lastnosti in pomen žlahtnih plinov

  • poznajo pojem trdote vode, principe mehčanja vode in priprave tehnološke in pitne vode

  • poznajo fizikalne in kemijske lastnosti vodika

  • razložijo način pridobivanja kisika, dušika in žlahtnih plinov iz zraka (poznajo principe utekočinjenja plinov in frakcionirane destilacije)

  • razložijo glavne načine pridobivanja kisika v industriji in laboratoriju (frakcionirana destilacija tekočega zraka, elektroliza vode, segrevanje KClO3)

  • razložijo zgradbo vode in vodikovo vez ter na osnovi tega predvidijo fizikalno-kemijske lastnosti vode

  • razumejo problematiko onesnaževanja in čiščenja vod

  • razložijo glavne načine pridobivanja vodika v industriji in laboratoriju (elektroliza vode, vodni plin, raztapljanje kovin v kislinah, alkalijske kovine + voda). Znajo napisati enačbe reakcij pridobivanja vodika

  • uporabljajo Faradayev zakon za izračun ustreznih količin pri elektrolizi vode

  • uporabljajo plinske zakone za izračun množine, volumna in tlaka plina

  • Razvijajo odgovornost za varovanje okolja.

    Razvijajo občutek za ekonomičnost gospodarskih postopkov in ekološko naravnanost le teh.

    Razvijajo sposobnost za sodelovanje, komuniciranje, delo v skupini, ...

    Laboratorijsko delo:

  • elektroliza vode,

  • pokalni plin.

    Videokaseta:

  • pridobivanje vodika in kisika.

    Seminarske naloge s področja ekologije (3 - 4 dijaki v skupini).

    Računske naloge

  • 3. Nekovine

     

     

     

  • Poznajo osnovne značilnosti zgradbe nekovin

  • Na osnovi elektronegativnosti, ionizacijske energije, predvidijo fizikalno-kemijske lastnosti nekovin

  • Na osnovi lege nekovine v periodnem sistemu elementov predvidijo oksidacijska števila nekovin v spojinah

  •    

    4. VII. skupina - halogeni elementi

     

     

     

  • poznajo fizikalne lastnosti halogenov ter njihove osnovne vire v naravi

  • poznajo nahajališča, načine pridobivanja, fizikalno-kemijske lastnosti in reakcije klora

  • poznajo način pridobivanja, lastnosti, reakcije in uporabo hcl

  • razložijo zgradbo halogenih elementov in na osnovi tega sklepajo o njihovih kemijskih lastnostih (reaktivnost, oksidativne lastnosti, oksidacijsko število, ...)

  • znajo napisati formule in imena klorovih oksidov in klorovih oksokislin

  • poznajo osnovne fizikalno-kemijske lastnosti fluora, broma in joda

  • urejajo enačbe redoks reakcij, uporabljajo zakon o ohranitvi mase in zakon o stalni sestavi pri izračunu mase reaktantov in produktov, upoštevajo tehnične snovi in izkoristek reakcije

  • Zavedajo se strupenosti kemikalij in razvijajo občutek za varno ravnanje s kemikalijami.

    Razvijajo občutek za natančnost.

    Laboratorijsko delo:

  • raztapljanje joda v vodi, etanolu, CCl4,

  • KI + klorovica,

  • sublimacija joda,

  • raztapljanje HCl v vodi (vodnjak),

  • raztapljanje kovin in CaCO3 v HCl.

    Računske naloge.

  • 5. VI. skupina - halkogeni elementi

     

     

     

  • poznajo fizikalne lastnosti (agregatno stanje, ...) elementov vi. skupine

  • poznajo nahajališča, načine pridobivanja, fizikalno-kemijske lastnosti in reakcije žvepla

  • razložijo zgradbo halkogenih elementov in na osnovi tega sklepajo o njihovih kemijskih lastnostih

  • razložijo pojma : alotropija, polimorfija

  • razložijo industrijski način pridobivanja, fizikalno-kemijske lastnosti in reakcije žveplove(vi) kisline in njenih soli

  • izračunavajo mase reaktantov in produktov, upoštevajo tehnične snovi in izkoristek reakcije

  • Si pridobijo pozitiven odnos do kemije.

    Razvijajo čut za ekonomičnost proizvodnih postopkov.

    Laboratorijsko delo:

  • segrevanje S8,

  • gorenje žvepla,

  • Fe + S,

  • dehidracija sladkorjem s H2SO4.

    Videokaseta:

  • pridobivanje H2SO4.

  • 6. Elementi V. skupina

     

     

     

  • poznajo vsa oksidacijska števila dušika in ustrezne spojine

  • poznajo oblike fosforja in njegove osnovne lastnosti

  • poznajo način pridobivanja, fizikalno-kemijske lastnosti, reakcije in soli fosforjeve(V.) kisline

  • poznajo formule in imena vseh fosforjevih kislin in fosfatov

  • poznajo pomen, vrste in predstavnike umetnih gnojil

  • razložijo zgradbo elementov in na osnovi tega sklepajo o njihovih kemijskih lastnostih

  • razložijo način pridobivanja (Haber-Bosch), fizikalno-kemijske lastnosti in reakcije amoniaka

  • razložijo način pridobivanja, fizikalno-kemijske lastnosti in reakcije dušikove(V.) kisline

  • urejajo enačbe redoks reakcije, uporabljajo zakon o ohranitvi mase in zakon o stalni sestavi pri izračunu mase reaktantov in produktov, upoštevajo tehnične snovi in izkoristek reakcije

  • rešujejo enostavne naloge iz kemijskega ravnotežja

  • Spoznavajo pomen kemije v vsakdanjem življenju.

    Navajajo se na samostojnost pri reševanju problemov.

    Zavedajo se potrebe uravnavanja porabe umetnih gnojil zaradi pridelave hrane in onesnaževanja okolja.

    Laboratorijsko delo:

  • raztapljanje NH3 v vodi (vodnjak),

  • raztapljanje kovin v razredčeni in koncentrirani HNO3,

  • gorenje belega in rdečega fosforja, priprava H3PO4.

    Videokaseta:

  • sinteza NH3.

  • 7. Elementi IV. skupine

     

     

     

  • poznajo način nastanka, lastnosti in uporabo CO, CO2 in pomembnejših karbonatov

  • poznajo način pridobivanja, fizikalno-kemijske lastnosti in uporabo Si in SiO2

  • poznajo pomen silikatov, način pridobivanja in lastnosti stekla

  • razložijo zgradbo elementov in na osnovi tega sklepajo o njihovih kemijskih lastnostih

  • razložijo zgradbo diamanta, grafita, saj in na osnovi tega predvidijo lastnosti

  • na osnovi lege v periodnem sistemu elementov razložijo lastnosti elementov in njihovih spojin

  • preračunavajo sestavo spojin v molekulsko formulo in obratno

  • razložijo kraške pojave

  • računajo količine reaktantov in produktov pri kemijskih reakcijah

  •  

    Laboratorijsko delo:

  • adsorpcijske lastnosti oglja,

  • dokazovanje CO2,

  • prikaz suhega ledu,

  • silikatni vrt.

    Računske naloge.

  • 8. Kovine

     

     

     

  • poznajo fizikalne in kemijske lastnosti kovin

  • poznajo delitev kovin glede na nahajališča v naravi in način pridobivanja

  • definirajo kovinsko vez in jo povežejo z lastnostmi kovin (prevodnost, kovnost, ...)

  • razložijo zgradbo kovin ( osnovne celice, zasedenost prostora, ...)

  • razložijo principe ločevanja rude od jalovine, načine pridobivanja in rafinacije kovin

  • izračunajo mase reaktantov in produktov, upoštevajo tehnične snovi in izkoristek reakcije

  •    

    9. Alkalijske kovine

     

     

     

  • poznajo lastnosti, način pridobivanja in uporabo natrija, NaOH

  • definirajo fizikalno-kemijske lastnosti (trdoto, specifično težo, tališča, reakcije z vodo, ...) alkalijskih kovin

  • preračunavajo koncentracije raztopin in nevtralizacijskih titracij

  •  

    Laboratorijsko delo:

  • plamenske reakcije ionov,

  • reakcija natrija z vodo.

  • 10. Zemljo-alkalijske kovine

     

     

     

  • poznajo fizikalno-kemijske lastnosti (trdoto, specifično težo, tališča, reakcije z vodo, ...) zemljo-alkalijskih kovin

  • razložijo pomen in lastnosti magnezijevih in kalcijevih spojin MgO, CaO, CaCO3 , CaSO4

  • razložijo uporabo veziv ( apno, gašeno apno, sadra, ..)

  • primerjajo lastnosti spojin z ustreznimi spojinami I. skupine

  •  

    Laboratorijsko delo:

  • termični razkroj CaCO3.

  • 11. Elementi III. skupine

     

     

     

  • Poznajo fizikalno-kemijske lastnosti (anfoternost,..) elementov III. skupine

  • Razložijo način pridobivanja, rafinacijo, lastnosti in uporabo aluminija.

  • Poznajo pomembnejše aluminijeve spojine

  •  

    Laboratorijsko delo:

  • amfonterne lastnosti aluminija.

  • 12. Prehodni elementi

     

     

     

  • poznajo fizikalno-kemijske lastnosti prehodnih elementov

  • poznajo nahajališča in lastnosti Fe in Cu

  • poznajo osnovne lastnosti pomembnejših spojin Cr, Fe, Mn, Cu, Ag, : kromati, dikromati, KMnO4, FeCl3, FeSO4 .7H2O, CuSO4 .5H2O, AgNO3, ...

  • razložijo zgradbo in fizikalno-kemijske lastnosti (oksidacijska števila, obarvanost, magnetizem, tvorba kompleksov, kislost, ...) prehodnih elementov

  • razložijo način pridobivanja, rafinacijo, zlitine in fizikalno-kemijske lastnosti Fe in Cu

  • izračunajo maso kovine, ki jo pridobimo iz določene rude z upoštevanjem izkoristka pridobivanja.Izračunavajo reaktante in produkte s pomočjo redoks titracij

  • Spoznavajo pomen natančnosti, strokovnosti in vztrajnosti pri reševanju problemov.

    Laboratorijsko delo:

  • srebrovo ogledalo,

  • reakcija glicerola s KMnO4,

  • oksidacija etanola s KMnO4.


  • 3. letnik

    INFORMATIVNI CILJI

    FORMATIVNI CILJI

    SOCIALIZACIJSKI CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    OGLJIKOVE SPOJINE

    Dijaki

    Dijaki

     

  • spozna sestavo organskih spojin

  • pozna osnovne lastnosti organskih spojin

  • pozna anorganske ogljikove spojine in zgodovinski razvoj delitve na organske in anorganske

  • pozna osnovne elemente, ki sestavljajo organske spojine

  • pozna osnovne razlike med organskimi in anorganskimi spojinami (tališča, vrelišča, topnost, gorljivost)

  • kritično vrednoti rezultate kvalitativnih testov za dokaz prisotnosti ogljika, vodika, dušika in halogenov v organskih spojinah

  • razume zgradbo atoma ogljika in s tem povezano možnost tvorbe vezi

  • zna napisati urejene enačbe popolne in nepopolne oksidacije organskih spojin glede na podano molekulsko formulo organske spojine

  • razume vzroke za veliko število organskih spojin v primerjavi z anorganskimi

  • Razvija smisel za strokovnost.

    Razvija sposobnost abstraktnega mišljenja.

    Postane dojemljiv za novosti

    Pozitivno sprejema skupinsko reševanje problemov.

    Se usposobi za načrtovanje varnega dela.

    Razvija sposobnost hitrega ter pravilnega odločanja.

    Razvija osebno odgovornost, zanesljivost in vztrajnost.

    Poskus:

  • določanje ogljika in vodika,

  • določanje dušika, žvepla in halogenov v organskih spojinah.

  • NOMENKLATURA ORGANSKIH SPOJIN

     

     

     

  • spozna osnovna IUPAC-ova pravila za poimenovanje organskih spojin

  • na enostavnih primerih ogljikovodikov spozna empirično, molekulsko,strukturno, racionalno in skeletno formulo kot način predstavitve molekul organskih spojin

  • pozna vrste ogljikovih atomov (primarni, sekundarni, terciarni, kvarterni)

  • zna poimenovati spojine z večimi funkcionalnimi skupinami ter pozna pravila prioritete pri poimenovanju

  • poimenovanje alkoholov, aldehidov, ketonov in kislin poveže v shemo oksidacije na primarnem in sekundarnem ogljikovem atomu

  • Skrbi za natančnost, sistematičnost, doslednost.

    Zna opazovati in logično sklepati.

    Se nauči pridobljene informacije povezovati s tehniškim znanjem.

    Se nauči osebne odgovornosti.

    Si pridobiva nove informacije o posameznih metodah.

    Projektno delo - poišče nekaj preprostih organskih in anorganskih snovi, ki se nahajajo v gospodinjstvu in jih s pomočjo literature ponazori s formulami.

    ZAPISI ORGANSKIH SPOJIN IN IZOMERIJA

     

     

     

  • spozna vrste izomerij: verižno, položajno, funkcionalno, rotacijsko, geometrično, optično

  • zna prikazati verižno, položajno, funkcionalno, geometrijsko, rotacijsko- konformacijsko ter optično izomerijo

  • pozna pravila za prepoznavanje geometričnih izomerov

  • poišče kiralne ogljikove atome

  • spozna pojav kiralnosti v naravi

  • Si razširi znanje o kemijskih pojavih.

    Spozna uporabnost kemijskega znanja.

    Se zaveda odgovornosti za varnost v svojem okolju.

    Vaja:

  • dijaki uporabljajo pri prepoznavanju izomerov modele.

    Vaja (referat):

  • optični izomeri in zdravila.

  • OGLJIKOVODIKI

     

     

     

  • obnovi razdelitev

  •      

    Alkani, cikloalkani

     

     

     

  • obnovi splošno formulo in homologno vrsto

  • spozna zgradbo

  • obnovi nomenklaturo in izomerije alkanov, cikloalkanov

  • spozna fizikalne lastnosti

  • spozna kemijske lastnosti

  • nariše shemo razdelitve ogljikovodikov

  • na osnovi splošne formule izpelje homologno vrsto

  • spozna sp3 hibridizacijo in razume prekrivanje orbital

  • Razvija smisel za osebno in poklicno odgovornost.

    Razvija smisel za strokovnost in osebno zrelost.

    Razvija zavest o zahtevah kvalitetnega poklicnega dela.

    Poskus:

  • pridobivanje in lastnosti metana,

  • nepopolno zgorevanje alkanov.

  • nereaktivnost pri običajnih reakcijskih pogojih

  • reakcije pri specifičnih

  •  reakcijskih pogojih

  • spozna pomen in uporabo alkanov:

  • alkani kot goriva

  • utrdi poimenovanje alkanov in cikloalkanov ter verižno in rotacijsko izomerijo

  • spozna spremembo agregatnega stanja z naraščajočo dolžino verige

  • pojasni vpliv razvejanosti verige na temperaturo vrelišča in tališča

  • razloži nereaktivnost alkanov pri reakcijah s kislinami, bazami, oksidanti, reducenti

  • razloži oksidativno razgradnjo pri visokih temperaturah

  • razloži neoksidativno razgradnjo pri visokih temperaturah (kreking)

  • spozna radikalske substitucije

  • Se zaveda odgovornosti za varnost v svojem okolju.

    Razvija samoiniciativnost, zanesljivost.

    Razvija izrazne spretnosti in sposobnosti prenašanja znanja na sošolce.

    Pozitivno sprejema skupinsko reševanje problemov.

     

    Alkeni, cikloalkeni, alkini

     

     

     

  • obnovi splošno formulo in homologno vrsto

  • spozna zgradbo

  • obnovi nomenklaturo in izomerije alkenov, cikloalkenov, alkinov

  • spozna fizikalne lastnosti

  • spozna kemijske lastnosti – stabilnost in reaktivnost

  • spozna osnovne primere adicijskih reakcij

  • katalitsko hidrogeniranje

  • elektrofilne adicije na alkene, cikloalkene, alkine,

  • poliadicija oziroma polimerizacija

  • spozna pomen in uporabo alkenov

  • izpelje homologno vrsto

  • spozna sp2 oziroma sp hibridizacijo in razume prekrivanje orbital

  • utrdi poimenovanje alkenov, cikloalkenov, alkinov in obnovi verižno, položajno, geometrično izomerijo

  • spozna spremembo agregatnega stanja z naraščajočo dolžino verige

  • spozna temperaturo vrelišča in tališča geometričnih izomerov

  • spozna reaktivno mesto ter primerja termično obstojnost z alkani

  • razume adicijo vodika, vode, vodikovih halogenidov in halogenov na nenasičene ogljikovodike

  • pozna Markovnikovo pravilo

  • pozna tavtomerijo pri adiciji vode na alkine

  • razume posebnost pri elektrofilni adiciji na konjugirane diene (1,2 in 1,4 adicija)

  • razume polimerizacijo enostavnih alkenov in konjugiranih dienov

  • pozna osnovo vulkanizacije

  • Pridobi ustrezen odnos do varnostnih in zaščitnih ukrepov pri delu s strupenimi, kancerogenimi in mutagenimi snovmi.

    Postane dojemljiv za novosti.

    Razvija zavest o zahtevah kvalitetnega poklicnega dela.

    Zna opazovati in logično sklepati.

    Vaja (referat):

  • destilacija surove nafte.

  • Areni

     

     

     

  • spozna zgradbo benzena

  • spozna reaktivnost

  • spozna aromatske elektrofilne substitucije

  • spozna pomen in uporabo arenov

  • pozna pravila za aromatičnost (planarnost spojine, konjugirane dvojne vezi, Huckelovo pravilo)

  • pozna osnovne aromatske spojine (benzen, naftalen, antracen)

  • razloži zgradbo benzena na osnovi sp2 hibridizacije in prekrivanja orbital

  • spozna razliko v reaktivnosti glede na alkene

  • pozna osnovne primere elektrofilnih substitucij na arene in vpliv substituentov, vezanih na aromatskem obroču, na reaktivnost teh spojin za potek elektrofilne substitucije,

  • pozna usmerjanje elektrofilnih substituent v aromatskem obroču

  • pozna najpomembnejše benzenove spojine (anilin, fenol, benzojsko in benzensulfonsko kislino, benzaldehid, toluen, nitrobenzen) v povezavi z reakcijami elektrofilne aromatske substitucije

  • pozna strupenost in kancerogenost aromatskih spojin

  • pozna diazotiranje anilina ter sledeče nukleofilne aromatske substitucije kot pot do aromatskih spojin (fenol, halogenirani benzeni, azo barvila)

  • razlikuje kislost fenolov in bazičnost anilina

  • Razvija samoiniciativnost in se navaja na doslednost pri delu.

    Razvija čut za natančnost in zanesljivost.

    Se usposobi za prenos znanja v svoje delovno okolje.

    Se nauči osebne odgovornosti.

    Si pridobiva nove informacije o posameznih metodah.

    Pozitivno sprejema skupinsko reševanje problemov.

    Poskus:

  • dokazovanje nenasičenosti,

  • sinteza etena in njegove lastnosti

  • sinteza etina in njegove lastnosti,

  • razlikovanje med nasičenimi in nenasičenimi spojinami

    Projektno delo - v domačem okolju dijak poišče polimerne izdelke (tudi izdelke iz gume).

    Strokovna ekskurzija v Savo Kranj.

  • ORGANSKE HALOGENSKE SPOJINE

     

     

     

  • spozna vrste halogeniranih ogljikovodikov

  • obnovi nomenklaturo

  • spozna fizikalne lastnosti

  • spozna kemijske lastnosti – reaktivnost

  • spozna reakcije halogenoalkanov:

  • nukleofilne substitucije

  • eliminacije vodikovih halogenidov

  • spozna pomen in uporabo halogenoalkanov

  • pozna osnovno delitev halogeniranih ogljikovodikov na halogenirane alkane in halogenirane arene

  • utrdi poimenovanje, verižno in položajno izomerijo

  • razume vpliv elektronegativnosti halogenov na temperaturo vrelišča in tališča halogenoalkanov in halogenoarenov

  • spozna jakost in polarnost vezi C-X in s tem reaktivnost

  • razloži nukleofilno substitucijo v molekulah halogenoalkanov in tvorbo alkoholov, etrov, nitrilov, primarnih aminov

  • spozna osnovne primere eliminacij vodikovih halogenidov

  • Pridobi ustrezen odnos do varnostnih in zaščitnih ukrepov pri delu s strupenimi, kancerogenimi in mutagenimi snovmi,

    Postane dojemljiv za novosti,

    Razvija zavest o zahtevah kvalitetnega poklicnega dela

    Razvije čut za natančnost, sistematičnost, doslednost.

    Razvija sposobnost hitrega in pravilnega odločanja.

    Zna opazovati in logično sklepati.

    Poskus:

  •  razlikovanje med aromatskimi in nearomatskimi spojinami,

  •  dokazovanje aromatskega jedra,

  • diazotiranje in priprava azo barvila,

  • halogeniranje arenov.

    Vaja (referat):

  • uporaba benzenovih derivatov- detergenti, barvila, zdravila,

  • dijak predstavi nekatere rakotvorne org. spojine.

  •  

  • ALKOHOLI, FENOLI, ETRI

     

     

     

  • spozna vrste alkoholov, fenolov, etrov

  • spozna kvalitativen dokaz za funkcionalno skupino

  • obnovi nomenklaturo in izomerije

  • spozna fizikalne lastnosti

  • spozna kemijske lastnosti

  • spozna reakcije alkoholov, fenolov, etrov:

  • tvorba alkoholatov in fenolatov

  • tvorba alkoksidov

  • tvorba alkilhalogenidov

  • oksidacija, redukcija

  • dehidracija in nastanek alkenov

  • dehidracija in nastanek etrov

  • estrenje

  • spozna pomen in uporabo alkoholov

  • pozna razliko v zgradbi alkoholov in fenolov

  • pozna razvrstitev alkoholov v primarne, sekundarne,terciarne

  • utrdi poimenovanje in obnovi verižno, položajno, funkcionalno, geometrično in optično izomerijo

  • spozna spremembo agregatnega stanja alkoholov z naraščajočo dolžino verige

  • spozna nastanek vodikove vezi ter posledice

  • primerja reaktivnost alkoholov, fenolov, etrov

  • razloži reaktivnost hidroksi skupine na primeru alkohola za:

  • oksidativno razgradnjo

  • delno oksidacijo

  • substitucijo

  • dehidracijo do alkenov

  • dehidracijo do etrov

  • estrenje

  • zna načrtovati Williamsovo sintezo etrov

  • zna načrtovati sintezo estrov in jih poimenovati

  • Zna pravilno ravnati z instrumenti in napravami.

    Zna pravilno uporabljati navodila.

    Se usposobi za načrtovanje varnega dela.

    Se zaveda odgovornosti za varnost v svojem okolju.

    Razvija osebno zrelost.

    Prevzame odgovornost za posledice uživanja alkoholnih pijač, še posebej za vožnjo v vinjenem stanju.

    Vaja (referat):

  • halogenoalkani kot sintezni intermediati,

  • problemi onesnaženja okolja s halogenoalkani.

    Poskus:

  • vpliv radikala na reaktivnost hidroksilne skupine,

  • dokazovanje akoholov in fenolov,

  • alkoholi kot topila,

  • oksidacija alkoholov,

  • strupenost metanola in etanola,

  • primerjava reaktivnosti alkanov in alkoholov ter fenolov.

  • KARBONILNE SPOJINE

     

     

     

    Aldehidi in ketoni

     

     

     

  • obnovi nomenklaturo aldehidov in ketonov

  • spozna kemijske lastnosti

  • spozna fizikalne lastnosti

  • pozna dokazne reakcije aldehidov in ketonov

  • spozna nukleofilne adicije na karbonilno skupino

  • obnovi oksidacije in redukcije karbonilne skupine

  • spozna pomen in uporabo karbonilnih spojin

  • pozna naravo karbonilne skupine (elektronegativnost kisikovega in elektropozitivnost ogljikovega atoma)

  • utrdi poimenovanje karbonilnih spojin

  • spozna pojav tavtomerije

  • zna določiti reaktivno mesto ter primerja reaktivnost z alkoholi

  • ugotovi naravo vezane karbonilne skupine z uporabo enostavnih testov

  • pozna osnovne reakcije nukleofilne adicije na karbonilno skupino:

  • adicija HCN, adicija NaHSO3, adicija HCl, adicija alkoholov,

  • pozna reakcije adicije s sledečo eliminacijo vode (hidrazin, fenilhidrazin, hidroksilamin) – kondenzacijo

  • utrdi nastanek aldehidov in ketonov iz primarnih oziroma sekundarnih alkoholov

  • spozna razliko med oksidacijo aldehidov in ketonov

  • Razvije čut za natančnost, sistematičnost, doslednost pri delu.

    Razvija sposobnost hitrega in pravilnega odločanja.

    Zna opazovati in logično sklepati.

    Se usposobi za prenos znanja v svoje delovno okolje.

    Razvija zavest o zahtevah kvalitetnega poklicnega dela.

    Razvija smisel za strokovnost.

    Razvija smisel za osebno in poklicno odgovornost.

    Razvija občutek za pomen varovanja zdravja pri strokovnem in poklicnem delu.

    Poskus:

  • sinteza estra trimetilborata.

    Vaja (referat):

  • pridobivanje etanola s fermentacijo,

  • strupenost alkoholov,

  • višji alkoholi kot sintezni intemediati,

  • alkoholne pijače.

  • KARBOKSILNE KISLINE IN DERIVATI

     

     

     

  • spozna vrste karboksilnih kislin

  • obnovi nomenklaturo

  • spozna kemijske lastnosti

  • spozna fizikalne lastnosti

  • spozna sinteze karboksilnih kislin

  • spozna sinteze kislinskih derivatov:

  • kislinski kloridi

  • anhidridi

  • amidi

  • estri

  • soli

  • spozna pomen in uporabo karboksilnih kislin

  • spozna najpomembnejše primere karboksilnih kislin

  • utrdi poimenovanje karboksilnih kislin

  • spozna jakost karboksilnih kislin in s tem vrednost pKa

  • spozna vodikovo vez v karboksilnih kislinah primerja kemijske lastnosti karboksilnih kislin z lastnostmi alkanov,alkoholov,aldehidov

  • spozna reaktivno mesto molekul karboksilnih kislin

  • primerja vrelišče karboksilnih kislin z drugimi organskimi spojinami in pojasni vzroke

  • utrdi nastanek karboksilnih kislin iz primarnih alkoholov in aldehidov

  • zna napisati enačbe reakcij nevtralizacije organskih kislin z bazami ter medsebojno pretvorbo derivatov

  • obnovi nastanek estra iz karboksilne kisline in alkohola

  • Razvije sposobnosti za delo s kislinami in prevzame odgovornost glede zaščitnih ukrepov.

    Razvija samoiniciativnost, zanesljivost.

    Postane dojemljiv za novosti.

    Pozitivno sprejema skupinsko reševanje problemov.

    Skrbi za natančnost, sistematičnost in doslednost.

    Se nauči pridobljene informacije povezovati s tehniškim znanjem.

    Poskus:

  • Schiffova, Tollensova, Fehlingova reakcija,

  • reakcija s fenilhidrazinom.

    Poskus:

  • jodoformska reakcija.

    Poskus:

  • odvisnost jakosti kisline od dolžine radikala ter od substituent na radikalu.

    Poskus:

  • tvorba in lastnosti natrijevega benzoata,

  • sinteza etiletanoata.


  • 4. letnik

    INFORMATIVNI CILJI IN VSEBINE

    FORMATIVNI CILJI

    SOCIALIZACIJSKI CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    Sintezni POLIMERI

    Dijak

    Dijak

     

  • definira sintezne polimere

  • pozna osnovne značilnosti polimerov

  • prepozna sintezne polimere kot makromolekule z dolgimi verigami, kjer se strukturne enote ponavljajo

  • opredeli strukturne enote monomere in pojem kopolimer

  • zna prikazati enačbo reakcije polimerizacije alkenov in dienov

  • razlikuje pojme: inicijator, stabilizator, mehčalo

  • razloži vulkanizacijo kavčuka

  • glede na način sinteze razlikuje med adicijskimi in kondenzacijskimi polimeri

  •  

    Projektno delo:

  • zbiranje izdelkov za vsakdanjo rabo iz polimernih snovi, njihovo prepoznavanje in razvrščanje glede na sestavo.

  • Adicijski polimeri

     

     

     

  • opiše uporabne polimere v vsakdanjem življenju

  • definira adicijske polimere: nastajajo z adicijsko reakcijo; so polialkeni

  • prepozna polieten, polipropen, polistiren, polivinilklorid, teflon, poliakrilat in področja njihove uporabe

  •    

    Kondenzacijski polimeri

     

     

     

  • definira kondenzacijske polimere: pri polimerizaciji izstopajo manjše molekule

  • pozna vlogo silikonov

  • prepozna poliestre, poliamide, polisiloksane

  • razloži nastanek poliestrov, poliamidov in polisiloksanov

  • je sposoben sklepati na uporabo silikonov v tehniki, eszetski kirurgiji

  •  

    Vaja:

  • sinteza najlona.

  • industrijski postopki pridobivaja polimerov

  • razlikuje industrijske postopke pridobivanja polietena, polipropena, polivinilklorida

  •    

  • plastični materiali kot odpadne snovi

  • ponazori veliko obremenitev okolja s plastičnimi materiali kot odpadki

  • predvidi novosti: biorazgradljivi polimeri

  • Pokaže pripravljenost in sposobnost za sodelovanje pri reševanju ekoloških problemov povezanih z uporabo polimerov.

    Razvije pozitiven odnos do uvajanja sodobnih tehnoloških postopkov.

     

    Ogljikovi hidrati

     

     

     

  • pozna splošne značilnosti ogljikovih hidratov in njihov nastanek v rastlinah

  • razume in utrdi osnovne pojme o procesu fotosinteze

  • prepozna jih kot naravne produkte, kot izvor energije za delovanje celic

  • definira ogljikove hidrate po kemijski zgradbi kot polihidroksialdehide ali polihidroksiketone.

  • Razvije pravilen odnos do varovanja okolja.

    Vaja:

  • proces fotosinteze poveže s proizvodnjo fosilnih goriv.

    Projektno delo:

  • zbiranje izdelkov, ki vsebujejo ogljikove hidrate kot vir energije.

  • nomenklatura ogljikovih hidratov

  • razlikuje med običajnimi imeni i imeni po IUPAC nomenklaturi

  • prepozna aldehidno in karbonilno funkcionalno skupino v formulah in razlikuje med aldozo in ketozo

  •    

  • Stereoizomerija: optična izomerija

  • zna razlikovati med sučnostjo in relativno konfiguracijo

  • prepozna v pentozah in heksozah asimetrične C-atome in razlikuje enantiomerne in diastereoizomerne sladkorje kot optično aktivne snovi

  • zna določati relativno konfiguracijo (D,L) aldoz in ketoz oziroma absolutno konfiguracijo (R, S) po Cahn-Ingold-Prelog pravilih

  •    

    Delitev ogljikovih hidratov

  • razlikuje med monosaharidi, oligosaharidi in polisaharidi

  • navede razdelitev monosaharidov glede na št. C atomov

  • napiše in razlikuje med formulami glicerolaldehida, glukoze in fruktoze.

  • Razvija sposobnost opazovanja nastanka, spreminjanja in razgradnje naravnih snovi.

    Vaja:

  • dokazovanje aldoz in ketoziroma

  • grafični prikaz molekul monosaharidov: FISCHER-jeve projekcijske formule

  • ponazori grafični prikaz monosaharidov s Fischerjevo formulo in pravila pisanja atomov in funkcionalnih skupin v molekuli monosaharida

  • Usposobi se za samostojno reševanje problemov in razvija prostorsko predstavo.

    Vaja:

  • utrjevanje pisanja monosaharidov s Fischerjevimi formulami.

  • ciklična struktura monosaharidov: HAWORTH-ove formule

  • razlikuje monosaharide v obliki cikličnih polacetalov in polketalov

  • prikaže nastajanje pet oziroma šest členskih obročev, ki vključujejo kisikov atom

  • definira monosaharide kot derivate pirana in furana in tako razlikuje piranoze in furanoze

  • razlikuje med zapisom a in b anomernih ogljikovih hidratov

  • opredeli in razlikuje polacetalno OH skupino od ostalih hidroksilnih skupin v molekuli

  •  

    Vaja:

  • utrjevanje pisanja monosaharidov s Haworthovimi formulami in pretvorba Fischer-jevega prikaza v Haworthovega,

  • prikaz strukture monosaharidov z modeli.

  • Mutarotacija

  • definira mutarotacijo in jo zna pojasniti kot spremembo konfiguracije na anomernem C-atomu

  • Razvije sposobnost prenašanja teoretičnega znanja na konkretne naloge.

     

  • monosaharidi

  • zapiše najpomembnejše monosaharide in njihove posebnosti (trioze, pentoze, heksoze, ...)

  •    

  • D-glukoza (aldoheksoza, dekstroza) in ostale aldoheksoze

  • razloži osnovne značilnosti glukoze kot strukturnega elementa škroba, celuloze, glikogena

  • pojasni kako pomebna je glukoza kot vir energije v celicah organizmov

  • prepozna zgradbo glukoze v ciklični piranoidni obliki in konfiguraciji stola

  •  

    Vaja(referat):

  • sladkorna bolezen.

    Poskus:

  • redukcijske lastnosti D-glukoze.

    Vaja:

  • nariše a-D-glukozo v obliki stola.

  • D-fruktoza (ketoheksoza, levuloza)

  • razloži osnovne značilnosti fruktoze

  •    

  • fizikalne lastnosti monosaharidov

  • prepozna nekatere najbolj značilne fizikalne lastnosti monosaharidov in jih zna tudi razložiti (npr. visoke temp. tališč kot posledico večjega števila vodikovih vezi v molekuli)

  •    

  • kemijske lastnosti monosaharidov

  • predstavi te lastnosti in jih zna povezati z naravo funkcionalnih skupin v molekuli monosaharida

  • prikaže nekaj njihovih osnovnih kemijskih reakcij: oksidacije s šibkimi in močnimi oksidanti, redukcije, cianhidrinska reakcija - nastanek dveh epimernih monosaharidov

  •  

    Vaja:

  • napiše nastanek D-sorbitola,

  • zapiše reakcije nastanka dveh epimerov s cianhidrinsko reakcijo.

  • Glikozidi

  •  

  •    

  • pozna glikozidno vez v oligo in polisaharidih

  • ugotovi, da ciklične oblike monosaharidov polacetalne strukture reagirajo z alkoholi, pri tem nastanejo ciklični acetali - glikozidi

  • Pridobi sposobnost reševanja problemov.

    Vaja:

  • razloži formulo vanilina v glikozidni obliki.

  • oligosaharidi

  • definira oligosaharide; pozna njihov nastanek (monosaharidne enote, povezane z glikozidno vezjo) in delitev glede na število monosaharidnih enot (disaharidi, trisaharidi, ...)

  •    

  • disaharidi

  • definira disaharide, kot molekule, sestavljene iz dveh monosaharidnih enot, povezanih z 1,4-a oziroma 1,4b- glikozidno vezjo,

  • razlikuje med naslednjimi disaharidi: maltoza, laktoza, saharoza, celobioza; glede na njihovo strukturo, reaktivnost in izvor,

  • definira pojem inverzije sladkorjev ter pozna hidrolizo saharoze kot nastanek zmesi invertnih sladkorjev,

  • pojasni razliko med ogljikovimi hidrati in umetnimi sladili.

  • Razvija čut za samostojno delo.

    Ustvarja in razvija pozitiven odnos do uravnotežene prehrane.

    Vaje:

  • piše formule disaharidov z 1,4-a oziroma 1,4-b- glikozidno vezjo,

  • eksperimentalni dokaz mlečnega sladkorja v mleku s Fellingovo raztopino.

  • polisaharidi

  • definira polisaharide, sestavljene iz večjega števila monosaharidnih enot, razlikuje jih po dolžini in razvejanosti verige in vrsti glikozidnih vezi

  • ugotovi njihovo vlogo v živi naravi kot rezervno hrano in osnovno sestavino opornih gradnikov v flori in favni

  •    

  • škrob - naravni polimer

  • prepozna njegovo sestavo (a-D-glikozidne enote) in kot rezervno hrano v rastlinskem svetu in glavni vir hrane za živalski svet

  • razlikuje med amilazo in amilopektinom glede na strukturo in osnovne lastnosti

  •  

    Poskus:

  • encimska hidroliza škroba. Škrob se razgradi v sladkor (dokaz s Fehlingovo raztopino),

  • dokazilne reakcije za škrob.

  • glikogen

  • razlikuje med škrobom in glikogenom glede na strukturo in izvor

  •    

  • celuloza - naravni polimer

  • prepozna zgradbo celuloze, sestavljene iz D-glikozidnih enot, povezanih z 1,4-b-glikozidno vezjo, njene lastnosti in pridobivanje

  • pojasni, da je kemijsko modificirana celuloza osnovni sestavni del pomembnih surovih kot so celulozna vlakna, papir, razstreliva

  • Razvija pozitiven odnos do tehnoloških novosti.

    Poskus:

  • barvne reakcije na celulozo.

    Vaja (referat):

  • les surovina za papir.

  • zdrava prehrana z ogljikovimi hidrati

  • razloži, kako pomembna je pravilna prehrana kot investicija v zdravje za sedanjost in prihodnost

  • opredeli sladkorno bolezen, način zdravljenja in vlogo inzulina

  • Pridobi sposobnost kritične in ustvarjalne uporabe znanja.

    Pridobi motivacijo za stalno in interdisciplinarno izobraževanje.

     

    AMINI

         

  • nomenklatura aminov

  • prepozna amine kot derivate amoniaka (ena, dve ali tri alkilne skupine, vezane na N-atom)

  • razlikuje med alifatskimi, aromatskimi amini in alifatsko-aromatskimi amini

  • razlikuje med primarnimi, sekundarnimi in terciarnimi amini

  • primerja običajna imena aminov z imeni po IUPAC

  •  

    Vaja:

  • spozna strupenost aminov,

  • utrjuje imenovanje in zapis aminov npr.: trimetil amin; N,N-dimetilcikloheksanamin; 2-aminoetanol.

  • amini kot Lewisove baze in nukleofili

  • prepozna amine kot Lewisove baze in nukleofile

  •    

  • bazičnost aminov

  • razlikuje bazičnost aminov in vplive nanjo

  •    

  • fizikalne lastnosti aminov

  • razloži značilne fizikalne lastnosti aminov (vrelišča, topnost, gostota, ..) in jih primerja z odgovarjajočimi lasnostmi alkoholov

  • ugotovi nastanek vodikove vezi med molekulami aminov

  •  

    Vaja:

  • ugotovi nižja vrelišča aminov v primerjavi z alkoholi kot posledico šibkejših vodikovih vezi med molekulami aminov.

  • priprava aminov

  • pozna osnovne sintezne metode za pripravo aminov

  • zna napisati enačbo reakcije halogenoalkana z amoniakom, redukcijo nitro spojin ali nitrilov z vodikom

  •  

    Vaja:

  • poveže znanje o reakcijah adicije in redukcijo nitrilov z vodikom.

  • reakcije aminov

  • razlikuje med reakcijami alifatskih in aromatskih aminov

  • razloži reakcije aminov s kislinami in nastanek ustreznih soli

  • razloži reakcije aminov z derivati karboksilnih kislin in nastanek amidov

  •  

    Vaja:

  • predvidi osnovno reakcijsko shemo za sintezo metiloranža.

  • diazotiranje aminov

  • pozna diazotiranje alifatskih in aromatskih aminov in reaktivnost diazonijevih soli

  • razloži reakcijo aminov z HNO2 in nastanek diazonijevih soli

  • razloži strukturo diazonijevih soli

  •    

  • tvorba azo-spojin

  • razlikuje aromatske amine in njihove derivate kot osnovne surovine za industrijsko sistezo barvil

  •  

    Poskus:

  • ločevanje barvil s papirno kromatografijo.

  • Aminokisline, peptidi, proteini

     

     

     

  • definira aminokisline kot organske spojine, ki vsebujejo aminsko in karboksilno funkcionalno skupino

  • opiše amino kisline kot bistvene spojine v živih organizmih

  • razlikuje med karboksilnimi kislinami in aminokislinami

  •    

    Zgradba aminokislin

     

     

     

  • zna razlikovati osnovne strukturne značilnosti amino kislin

  • obnovi pojme kot so: relativna konfiguracija, optična aktivnost

  •    

    Skupine aminokislin

     

     

     

  • pozna delitev aminokislin na alifatske, aromatske in heterociklične

  • primerja formule najpomembnejših aminokislin, ki sestavljajo beljakovine

  • razume, da deset esencialnih aminokislin človeški organizem ne more sintetizirati (dobi jih s hrano)

  •  

    Vaja:

  • iz poznanih aminokislin napiše formulo peptida.

  • Lastnosti aminokislin

     

     

     

  • pozna amfoternost aminokislin

  • spozna ionski značaj aminokislin

  • pozna protolitske reakcije aminokislin s kislinami in bazami

  • prikaže vpliv zgradbe aminokislin na pH v izoelektrični točki

  •    

    Peptidi in proteini

     

     

     

  • zna opredeliti beljakovine kot naravne kondenzacijske aminokislinske polimere, t.j. kot poliamide

  • opiše peptide in proteine kot verige, sestavljene iz monomerov -amino kislin

  • razlikuje: peptidi vsebujejo do 50 aminokislin, proteini 50 in mnogo več aminokislin v verigi

  • opredeli pomembno vlogo beljakovin kot encimov, hormonov, regulatorjev različnih procesov v živi celici, ...

  •  

    Poskus:

  • ksantoproteinska reakcija, biuretska reakcija.

  • peptidna vez

  • razume nastanek amidne oziroma peptidne vezi v peptidni oziroma proteinski verigi (polikondenzacija)

  • razlikuje med dipeptidi, tripeptidi in polipeptid

  • določi v polipeptidni verigi N-temninalno, aminokislino in C-terminalno aminokislino in zna imenovati peptid

  •  

    Vaja:

  • kondenzacija aminokislin,

  • formula dipeptida glicilalanina in njegovega izomera alanilglicina,

  • formula tetrapeptida alanilserilglicilcistein (Ala-Ser-Gly-Cys).

  • disulfidna vez

  • prepozna disulfidno vez med molekulami cisteina

  •    

  • delitev proteinov

  • razlikuje med enostavnimi proteini, ki so sestavljeni samo iz aminokislin povezanih s peptidno vezjo in proteidi, ki vsebujejo še neproteinski del- prostetične skupine

  •    

  • hemoglobin

  • predstavi sestavo hemoglobina in opredeli njegovo vlogo pri prenašanju kisika v krvi

  •    

  • polipeptidni hormoni

  • opredeli polipeptidni hormon inzulin

  •    

  • kemijske lastnosti proteinov

  • opredeli osnovne lastnosti beljakovin: topnost, koagulacija, obarjanje, ...

  • prepozna amfoternost proteinov: reagirajo kot baze ali kisline, odvisno od vsebnosti posameznih aminokislin

  • razloži denaturacijo proteinov

  •  

    Poskus:

  • koagulacija beljakovin pod vplivom različnih snovi (kisline, baze), T, težkih kovin.

  • encimi-biokatalizatorji

  • definira encime kot proteine, ki imajo vlogo katalizatorja pri reakcijah v živih celicah

  • opredeli vlogo encima kot katalizatorja, ki omogoči reaktantom idealne pogoje za cepitev ali nastajanje kemijske vez

  •    

  • beljakovine - naravni polimeri

  • uporaba beljakovin

  • razlikuje med naravnim in umetnim usnjem

  • pozna beljakovinam sorodna vlakna - poliamidna vlakna

  • Prevzame odgovornost za svojo pravilno prehrano, bogato z beljakovinami.

    Vaja (referat):

  • beljakovine v prehrani.

  • LIPIDI

     

     

     

  • splošne značilnosti lipidov in njihov pomen

  • razlikuje lipide v rastlinskem in živalskem svetu in jih zna opredeliti

  •    

  • vrste lipidov

  • razlikuje umiljive lipide z esterskimi vezmi (nevtralne maščobe, voski, fosfolipidi) in neumiljive lipide (terpeni, steroidi)

  •  

    Vaja (referat):

  • rastlinska olja.

  • Voski

     

     

     

  • pozna nastanek zelo močne esterske vezi v voskih

  • definira voske kot estre višjih monohidroksialkoholov z višjimi maščobnimi kislinami

  • razlikuje nekatere posebnosti in uporabo voskov

  • Razvije sposobnost prenašanja teoretičnega znanja na konkretne naloge.

    Poskus:

  • topnost voskov.

  • triacilgliceroli: nevtralne maščobe

  • definira triacilglicerole kot estre glicerola z maščobnimi kislinami z dolgim alkilnim delom

  • opredeli olja in trdne maščobe kot zmesi različnih triacilglicerolov

  • razlikuje maščobe živalskega izvora (iz nasičenih maščobnih kislin) in maščobe rastlinskega izvora (iz nenasičenih maščobnih kislin)

  •  

    Poskus:

  • določanje maščob v mleku.

    Vaja:

  • poišče v literaturi podatke o vsebnosti maščobnih kislin v maslu in olivnem olju.

  • maščobne kisline

  • razlikuje med nasičenimi in nenasičenimi maščobnimi kislinami (struktura, lastnosti, osnovne značilnosti)

  •    

  • kemijske lastnosti triacilglicerolov

  • ugotovi: kemijske lastnosti odvisne od prisotnosti esterske in dvojne vezi v molekuli

  • primerja hidrolizo triacilglicerolov z encimi ali bazami

  • pojasni najpogostejše reakcije maščob in olj: adicije in oksidacije nenasičenih vezi, reakcije umiljenja esterske vezi z alkalijskimi in zemljoalkalijskimi hidroksidi

  •  

    Poskus:

  • umiljenje: pripravi milo iz ricinusovega olja in NaOH.

  • opiše žarkost maščob kot oksidacijo dvojne vezi in kot hidrolizo esterske vezi

  • opredeli kvaliteto maščob z določenimi konstantami, npr. jodovim številom

  • razloži pomembno lastnost maščob: sposobnost emulgiranja

  • Spozna, da je skrb za kakovost eden temeljnih pogojev za uspešnost.

    Vaja:

  • opiše adicijo halogena na dvojno vez v maščobi. Spozna uporabo te reakcije za določevanje števila dvojnih vezi v maščobah.

  • Fosfolipidi

     

     

     

  • pozna fosfogliceride kot fosfatne estre glicerola in aminoalkohola (lecitini cefalini...)

  • definira fosfolipide kot estre glicerola

  • razlikuje med zgradbo maščob in fosfolipidov

  • razloži vlogo fosfogliceridov pri gradnji celičnih membran

  •    

    Steroidi

     

     

     

  • opiše skupino steroidov: holesterol, žolčne kisline, spolni hormoni, vitamini D- skupine

  • pozna osnovno strukturno enoto steroidov- tetraciklični skelet: ciklopentanoperhidrofenantren

  •    

    Holesterol

     

     

     

  • pozna njegovo nahajanje: v tkivih, krvi, možganih, živčnih vlaknih, žolču, stenah žil, ..

  • definira holesterol kot nenasičen steroidni alkohol

  • razloži vlogo holesterola v organizmu, razlikuje med povišano in zmanjšano koncentracijo holesterola v krvi ter njene posledice

  •    

    Hormoni; spolni hormoni

  • opredeli hormone kot glavne prenašalce informacij v organizmih

  •    

    Pralna sredstva; detergenti

     

     

     

  • pozna in razlikuje zgradbo mil in detergentov

  • pozna pralna sredstva kot zmesi različnih učinkovin

  • definira detergente kot površinsko aktivne snovi

  • zna napisati enačbo reakcije tvorbe enostavnih mil in detergentov

  • ugotovi pomembno vlogo mil in detergentov v procesu pranja in spozna njegove učinke na okolje

  • Pridobi ustrezen odnos do varovanja okolja.

    Vaja (referat):

  • onesnaževanje okolja z detergenti

    Vaja:

  • ugotovi sestavine pralnih sredstev (penilci, belila, mehčala, ...) ter njihove vloge v procesu pranja.

  • Maščobe v prehrani

  • opredeli vlogo maščob v prehrani in procese kvarjenja

  • prepozna maščobe kot vir energije

  • Prevzame odgovornost za svojo pravilno prehrano, bogato z neasičenimi maščobnimi kislinami.

    Vaja:

  • spozna načine zdrave prehrane.

  • Organske zdravilne učinkovine

  • navede nekatere velike dosežke v organski kemiji na področju izolacije zdravilnih učinkovin iz naravnih virov in sinteze zdravil

  • Razvija osebno odgovornost in skrb za zdravje.

     

    Zdravila proti infekcijskim boleznim

  • pojasni osnovne lastnosti pomembnih skupin zdravil: sulfonamidi, antibiotiki

  •    

    Analgetiki

  • prepozna sredstva proti bolečinam npr. aspirin kot analgetik, antipiretik in antirevmatik

  • pozna aspirin kot najbolj razširjeno zdravilo, njegovo vlogo in sintezo

  •    

    Zdravila za srce in ožilje

  • predstavi nekatera zdravila za obolelosti srca in ožilja in njihovo delovanje

  •    

    Zdravila, ki učinkujejo na centralni živčni sistem

  • predstavi osnovne tipe pomirjeval in blažjih učinkovin za odpravljanje živčnih stresov

  •    

    Zdravilne učinkovine proti rakastim obolenjem

  • pojasni osnovne značilnosti rakastih obolenj

  • pozna kemotapijo raka in  zdravilne učinkovine citostatike

  •  

    Vaja:

  • predstavi nekatere rakotvorne organske spojine.

  • Vpeljava novega zdravila v prakso

  • prikaže zapletene poti od odkritja do uporabe novega zdravila

  • razume rezistenco na zdravila, ki jo sčasoma pridobijo bakterije

  • Zavzame stališče do pretirane uporabe ali zlorabe zdravil.

    Referat:

  • predstavi kemične preparate kot kontracepcijske učinkovine.

  • V rastlinah skrita kemija

     

     

     

    Alkaloidi

     

     

     

  • pozna najpomembnejše alkaloide in vire njihovega pridobivanja

  • pozna halucinogene spojine kot alkaloide in učinkovine na centralni živčni sistem (npr. LSD, meskalin, tetrahidrokanabinol...)

  • pozna močan učinek morfina kot analgetika

  • definira alkaloide kot naravne organske snovi, ki vsebujejo C, O, N in H atome; nastajajo pri presnovi v organizmih rastlinskega izvora; imajo bazične lastnost

  • opredeli snovi med alkaloide npr. kofein, nikotin, ...

  • opiše številna zdravila, pridobljena iz maka (opij, morfin, ...),prepozna nevarno mamilo heroin kot povzročitelja zasvojenosti

  • Razvije osebnostno odločanje in prevzemanje odgovornosti do zlorabe mamil vseh vrst.

    Razvija sposobnost in pripravljenost za oblikovanje harmoničnega okolja v katerem živi.

    Predavanje strokovnjaka s področja zlorabe mamil (zdravstveni delavec, kriminalist, ...).

    Eterična olja

     

     

     

  • opiše njihov nastanek v cvetovih, listih, iglicah, skorji, koreninah in semenih rastlin

  • opiše in prikaže pridobivanje olj z destilacijo ali ekstrakcijo biomase,

  • pozna strukturo terpenov, sestavljneno iz dveh ali več enot z izoprenskim skeletom

  • definira eterična olja kot hlapljive snovi prijetnega vonja in kompleksne sestave

  • prepozna eterična olja kot zmesi spojin iz skupine terpenov

  • predstavi nekatera tipična eterična olja: mentol iz poprove mete, limonen iz pomaranč in limon

  •  

    Poskus:

  • destilacija limonena iz limon.

  • uporaba eteričnih olj

  • razlikuje z eteričimi olji bogate začimbe (od janeža do ingverja, od česna do koromača, od baldrijana do timijana)

  • našteje uporabo eteričnih olj v medicini, kozmetični in prehrambeni industriji

  •  

    Vaja (referat):

  • eterična olja v kozmetiki.

  • Vitamini

     

     

     

  • pozna v vodi topne vitamine (vitamini B, vitamin C)

  • pozna v maščobah topne vitamine (A, D, E, K)

  • opiše strukturo nekaterih vitaminov in njihove biološke funkcije

  • definira vitamine kot zapletene kemične spojine življenjskega pomena za vsa živa bitja

  • prepozna vlogo vitaminov v vseh kemičnih procesih v telesu

  • razlikuje glede na topnost v vodi topne in v maščobah topne vitamine

  •  

    Vaja:

  • razlikuje med avitaminozo in hipovitaminozo.

  • Strupi

  • razume delitev strupov glede na njihov namen in uporabo

  • Razume ekološke potrebe povezane z uporabo strupov v kmetijstvu.

     

    Pesticidi

  • prepozna pesticide kot učinkovine za zatiranje škodljivcev in bolezni rastlin

  •    

    Insekticidi

     

     

     

  • spozna insekticide kot strupe za skodljive insekte

  • pozna nove obete na področju insekticidov: feromone

  • razlikuje med naravnimi in umetnimi insekticidi naslednjih tipov: klorirani ogljikovodiki, organske spojine fosforja, organski karbonati in prepozna njihovo delovanje

  • Seznani se s potrebnimi varnostnimi in zaščitnimi ukrepi pri uporabi strupov.

    Projektno delo:

  • zbiranje embalaže ali kontrolnih lističev različnih strupov ter njihovo razvrščanje glede na sestavo in uporabo.

  • Herbicidi

  • razloži herbicide kot učinkovine za zatiranje plevela

  •    

    Fungicidi

  • predstavi fungicide kot učinkovine za zatiranje rastlinskih bolezni

  •    

    Rodenticidi

  • opiše rodenticide kot spojine za uničevanje škodljivih glodalcev (podgan, miši)

  •    

    Kemično in biološko orožje

     

     

     

  • prepozna nekaj značilnih predstavnikov bojnih strupov (fosgen, iperit, tabun, sarin, ...) in njihovo delovanje

  • opiše in ugotovi zlorabo kemičnega in biološkega orožja

  • Zaveda se izredne nevarnosti kemičnega in biološkega orožja.

     

    5. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

    V posameznem ocenjevalnem obdobju se znanje preverja in ocenjuje:

  • pisno (1. letnik – stehiometrija; 4. letnik vsa snov),

  • ustno.

    Ustno preverjamo poznavanje osnovnih dejstev, pojmov in zakonitosti, njihovo razumevanje in uporabo. Priporočljiva je tudi izdelava referatov ter projektno delo.

    6. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI

    Znanja

    Povezava s predmetom

     

    Predmet

    Znanja

    1. letnik

     

  •  

  • zmes, čista snov, spojina, element

  • atomi in molekule

  • Praktični pouk

    Osnove eksperimentalne kemije

  • ločevanje zmesi;

  • računanje kemijske formule iz danih mas;

  • zgradba atoma

  • Fizikalna kemija

  • osnovni delci atoma, jedro, ovojnica;

  • raztopine

  • kemijska reakcija

  • kisline, baze in soli

  • Fizikalna kemija

    Osnove eksperimentalne kemije

    Praktični pouk

  • priprava raztopin, merjenje gostote, procesi pri raztapljanju kristala;

  • plinski zakoni, entalpija;

  • ravnotežja v raztopinah kislin, baz in soli, merjenje pH, indikatorji;

  • hitrost kemijske reakcije

  • Fizikalna kemija

    Kemijska procesna tehnika

  • vplivi na hitrost;

  • redoks reakcije

  • Fizikalna kemija

  • galvanski člen, elektroliza;

  • 2. letnik

     

  •  

  • koordinacijske spojine

  • zrak, kisik, voda in vodik

  • OED

    Praktični pouk

  • kompleksometrične titracije;

  • voda, zrak, prestrezanje vodika;

  • halogeni elementi

  • halkogeni elementi

  • elementi V. skupine

  • Fizikalna kemija

  • plini, močni elektroliti;

  • kemijska kinetika-kataliza;

  • kemijsko ravnotežje;

  • nekovine

  • elementi IV. Skupine

  • kovine

  • zemljo-alkalijske kovine

  • Gradiva ???? GRA

  • lastnosti gradiv;

  • keramične faze, polimeri;

  • kovine in zlitine;

  • vezava;

  • alkalijske kovine

  • Fizikalna kemija

  • elektroliza;

  • elementi III. skupine

  • OED

    Praktični pouk

  • anodna oksidacija aluminija;

  • prehodni elementi

  • OED

    Praktični pouk

    Gradiva ???? GRA

  • permanganometrija, železo, barvne kovine;

  • 3. letnik

     

  •  

  • ogljikovodiki

  • Gradiva ????

  • polimeri;

  • karboksilne kisline

  • Fizikalna kemija

  • ravnotežja v raztopinah elektrolitov;

  • 4. letnik

     

  •  

  • vezi med osnovnimi gradniki

  • Kemija - 1.letnik

  • kemijske vezi;

  • elementi IV. skupine

  • Kemija -2.letnik

  • ogljik in njegove spojine;

  • elektroliti

  • Fizikalna kemija – 3. letnik

  • indikatorji;

  • varstvo okolja

  • Ekologija - 4.letnik

  • vrste odpadkov in gospodarjenje z njimi;

  • osnove mikrobiologije

  • osnove encimske kinetike

  • primeri biotehnoloških produktov

  • Biotehnologija - 4.letnik

  • kvasovke, bakterije virusi;

  • encimi kot biokatalizatorji;

  • antibiotiki;

  • polimeri

  • termoplasti

  • Tehnologija polimerov - 4.letnik

  • postopki pridobivanja in splošne lastnosti polimerov;

  • PVC, PE, PP, PTFE, PA, PET

  • čiščenje organskih spojin in njihove lastnosti

  • sinteze organskih spojin

  • Praktični pouk

    OS -3.letnik

  • topnost organskih spojin, načini čiščenja;

  • sinteze estrov, zdravil, umetnih snovi;