SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE

Izobraževalni program: KEMIJSKI TEHNIK

KATALOG ZNANJ

Sprejeto na 29.seji SS za poklicno in strokovno izobraževanje, dne 9. 7 1999

1. IME PREDMETA

PRAKTIČNI POUK

2. ŠTEVILO UR

Po posameznih letnikih in oblikah izobraževalnega dela.

Letnik

Oblike izobraževalnega dela

 

Teorija (ur)

Vaje (ur)

Skupaj (ur)

1.

  

140

140

2.

  

140

140

3.

  

140

140

4.

34

136

170

skupaj

34

556

590

*  T – teoretični pouk, seminarji, projektno delo;

** V- vaje, individualno projektno delo oziroma projektno delo v skupinah, storitev.

Predmetna področja:

Letnik

Predmetno področje

T

V

Predmetno področje

T

V

Predmetno področje

T

V

1. letnik

laboratorijska tehnika

  

140

            

2. letnik

klasična analizna kemija

  

140

            

3. letnik

instrumentalna analizna kemija

  

70

sinteza organskih spojin

  

70

      

4. letnik

Izbirno po področjih

  

170

            

3. USMERJEVALNI CILJI

1.letnik

Pri predmetu dijak:

  • spozna kemijski laboratorij, laboratorijsko opremo in se seznani z osnovami tehnike dela,

  • zna samostojno načrtovati delo v laboratoriju,

  • se navaja na uporabo teoretičnih spoznanj za načrtovanje in izvedbo praktičnega dela,

  • se uvaja v metodologijo raziskovalnega dela,

  • zbira podatke, jih smiselno ureja in posreduje, sklepa na zakonitosti,

  • se nauči uporabljati strokovno literaturo in laboratorijske priročnike,

  • razvije ročne spretnosti,

  • zna oceniti ustreznost dobljenih rezultatov in določiti velikost napake,

  • zna kritično oceniti svoje delo,

  • razvije čut odgovornosti za sprejete obveznosti,

  • se navaja na varno delo, uporabo zaščitnih sredstev in se seznani s prvo pomočjo,

  • si izoblikuje ekološko zavest in se nauči ravnati z odpadki,

  • zna izdelati poročilo.

    2.letnik

  • osvoji temeljno znanje iz analizne kemije,

  • povezuje teoretično pridobljeno znanje s praktičnim,

  • spozna osnovne tehnike dela in razvija spretnost in natančnost pri delu po principih dobre laboratorijske prakse,

  • zna zbrati merske podatke in kvantitativno ovrednotiti eksperimentalno nalogo,

  • zna uporabljati strokovno literaturo in laboratorijske priročnike,

  • zna izdelati poročilo o svojem delu,

  • upošteva predpise za varno delo in uporablja osebna zaščitna sredstva,

  • zna ravnati z nevarnimi snovmi,

  • skrbi za varstvo okolja pri odstranjevanju kemikalij,

  • razume in obvlada kemijsko računanje.


    • 4. OPERATIVNI CILJI

    1. letnik - laboratorijska tehnika

    INFORMATIVNI CILJI

    FORMATIVNI CILJI

    SOCIALIZACIJSKI CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    Kemijski laboratorij

    Dijak

    Dijak

    		  

  • pozna opremo laboratorija

  • se seznani s pisanjem dnevnika

    		•

  • izpiše laboratorijski red, ki ga mora upoštevati;

  • prevzame osnovni inventar;

  • opere in očisti osnovni inventar;

  • izdela poročilo;

    		•

    Zave se odgovornosti do dela.

    Zave se materialne odgovornosti.

    Delo:

  • prevzem inventarja,

  • čiščenje in pomivanje.

    		•

    Laboratorijski inventar

     

     

     

  • zna skicirati pribor in aparature v merilu

  • razlikuje stekleni inventar od ostalega inventarja

    		•

  • nariše osnovni inventar v določenem merilu in ga poimenuje;

  • navede tudi proizvajalce;

  • izdela poročilo;

    		•

    Zave se natančnosti in doslednosti.

    Razvija kemijski besedni zaklad.

    Delo:

  • risanje osnovnega inventarja v merilu.

    		•

    Varnost pri delu v laboratoriju

     

     

     

  • upošteva pravila o varnosti pri delu

  • predvidi vrste nesreč v laboratoriju

  • obnovi prvo pomoč

  • spozna osnovno protipožarno opremo

    		•

  • zna uporabiti osebna zaščitna sredstva;

  • praktično prikaže ukrepe ob nezgodah z nevarnimi snovmi;

  • praktično izvede vajo gašenja;

  • izdela poročilo;

    		•

    Razvija občutek odgovornosti.

    Seznani se s skupinskim delom.

    Razvije etične vrednote do sočloveka.

    Obisk zavoda za požarno varnost.

    Ogled videa: ukrepanje ob nezgodah z nevarno snovjo in gašenje ob prisotnosti elektrike.

    Delo:

  • ravnanje z gasilnimi aparati.

    		•

    Laboratorijske kemikalije

     

     

     

  • zna uporabiti podatke, zapisane v spričevalu za določeno kemikalijo

  • primerja kemikalije glede na agregatno stanje, čistočo, obliko, embalažo

  • uporablja zaščitna sredstva

  • zna pravilno etiketirati in skladiščiti kemikalije

    		•

  • naredi abecedni seznam določenih kemikalij z imenom in formulo;

  • izpiše primer kartotečnega lista,

  • prepiše podatke iz embalaže v tabelo; pomaga si s priročnikom;

  • etiketira kemikalije;

  • izdela poročilo;

    		•

    Razvija ekološko zavest.

    Prevzema odgovornost za svoje delo.

    Prevzema odgovornost do okolja.

    Pregled skladiščenja kemikalij in laboratorijskega inventarja.

    Delo:

  • spoznavanje kemikalij.

    		•

    Segrevanje v laboratoriju, Steklopihaške veščine

     

     

     

  • zna ravnati z gorilnikom

  • uporabi zaščitna sredstva

  • predvidi nevarnosti (opekline, zastrupitve, požar, eksplozije)

  • spozna merilnike temperature

    		•

  • nauči se ravnati s plinskim gorilnikom;

  • opazuje kemijske in fizikalne spremembe pri segrevanju in ohlajanju snovi;

  • izvaja segrevanje in ohlajanje v epruveti, čaši in izparilnici;

  • meri temperaturo;

  • riše aparature in temperaturni diagram;

  • izdela osnovne steklopihaške izdelke;

  • izdela poročilo;

    		•

    Zna biti zanesljiv.

    Razvija ročne spretnosti.

    Upošteva pravila v delovnem okolju.

    Delo:

  • segrevanje s plinskim gorilnikom,

  • izdelava epruvete, bučke, kapilare.

    		•

    Tehnika merjenja volumna tekočin

     

     

     

  • spozna tehniko merjenja volumna tekočin

  • nauči se oceniti napake pri merjenju

  • glede na izbrano posodo prepozna natančnost merjenja

  • zna uporabljati pripomočke (varnostne pipete, gumijaste sesalke)

    		•

  • vadi merjenje volumna v različnih merilnih posodah, natančno odčita meniskus;

  • vadi tehniko pipetiranja in titriranja;

  • primerja natančnost merilnih posod;

  • umeri merilno bučko;

  • nariše merilne posode (merilni valj, pipeta, bireta, merilna bučka), izdela poročilo;

    		•

    Razvija natančnost, zanesljivost.

    Pridobi ročne spretnosti.

    Praktično delo povezuje s teorijo.

    Demonstracija delovanja avtomatskih in digitalnih biret in pipet.

    Delo:

  • merjenje volumna.

    		•

    Tehtanje na preciznih tehtnicah

     

     

     

  • pozna ročne in elektronske precizne tehtnice

  • obvlada tehniko tehtanja, odčitavanja in zapisovanja mase

  • nauči se ravnati s tehtnicami in utežmi, jih vzdrževati; definirati natančnost in nosilnost

    		•

  • vadi tehtanje in ravnanje s precizno ročno in elektronsko tehtnico;

  • tehta: poljuben predmet, tehtič, žarilni lonček, predmet z določeno maso;

  • primerja natančnost:

  • glede na tehtnice,

  • glede na proizvajalca;

  • nariše precizno tehtnico in uteži;

  • izdela poročilo;

    		•

    Usposobi se za prenašanje teoretičnih znanj v prakso.

    Ugotovi, da je pri tehtanju potrebna natančnost.

    Delo:

  • tehtanje na različnih preciznih tehtnicah.

    		•

    Določanje gostote trdnih snovi

     

     

     

  • zna grobo določiti gostoto trdne snovi

  • utrjuje tehtanje in merjenje volumna

  • zna izbrati pravi inventar za merjenje gostote in temperature

    		•

  • pripravi inventar za določanje gostote;

  • določi gostoto trdne snovi pri sobni temperaturi;

  • gostoto vzorca izračuna iz razmerja med maso in volumnom;

  • uporabi literaturo (priročnik);

  • izdela poročilo;

    		•

    Postaja natančen, dosleden.

    Razvija samozavest.

    Delo:

  • določitev gostote različnih trdnih snovi.

    		•

    Filtriranje

     

     

     

  • razlikuje vrste filtrirnih papirjev po oznakah in uporabi

  • razume pomen filtriranja, izparevanja

  • zna sestaviti enostavno aparaturo za kvalitativno filtracijo

  • razume pomen vrelnih kamenčkov

    		•

  • pripravi inventar za raztapljanje, filtriranje, izparevanje;

  • zatehta določeno maso zmesi (oglje, sol) in zmes raztopi v vodi;

  • izvede kvalitativno filtriranje;

  • raztopino soli izpari in določi maso soli;

  • izračuna masni delež posameznih sestavin;

  • nariše skico filtriranja;

  • izdela poročilo;

    		•

    Pridobi na spretnosti sestavljanja aparature.

    Razvija kemijske komunikacijske sposobnosti.

    Delo:

  • ločevanje zmesi oglje-sol.

    		•

    Prekristalizacija

     

     

     

  • pozna vpliv temperature na nasičene raztopine

  • zna filtrirati z lijem za toplo filtracijo

  • zna filtrirati pod znižanim tlakom

    		•

  • pozna pripomočke za prekristalizacijo;

  • iz določene mase pripravi nasičeno raztopino tehničnega bakrovega (II) sulfata (VI) pri višji temperaturi;

  • izvede filtriracijo skozi lij za toplo filtracijo;

  • filtrira pod znižanim tlakom;

  • tehta na precizni tehtnici;

  • izračuna izkoristek produkta iz dobljenih podatkov;

  • nariše lij za toplo filtracijo;

  • izdela poročilo;

    		•

    Razvija ekološko zavest.

    Povezuje znanje z naravnimi procesi.

    Delo:

  • prekristalizacija.

    		•

    Obarjanje

     

     

     

  • pozna reakcijo obarjanja

  • zna filtrirati pri znižanem tlaku

  • zna tehtati na precizni tehtnici

  • zna pravilno uporabljati eksikator

    		•

  • pripravi raztopine reagentov za anorganski pigment;

  • izvede obarjanje po predpisu;

  • filtrira pod znižanim tlakomi;

  • pigment tehta na precizni tehtnici;

  • izračuna izkoristek;

  • nariše aparaturo za filtracijo pod znižanim tlakom,

  • izdela poročilo;

    		•

    Pridobi sposobnost komuniciranja, natančnega opazovanja in vrednotenja.

    Delo:

  • priprava pigmenta malahitno zelenega.

    		•

    Tehtanje na analizni tehtnici

     

     

     

  • zna tehtati na analiznih tehtnicah, odčitati in zapisovati mase

  • zna definirati natančnost in nosilnost tehtnic

  • pozna pripomočke za žarjenje

    		•

  • tehta različne predmete na polavtomatski analizni in elektronski analizni tehtnici;

  • primerja natančnost tehtanja,

  • kontrolira konstantno maso lončka (prežarjen in stehtan lonček ponovno žari, ohladi v eksikatorju in tehta);

  • nariše analizno tehtnico;

  • izdela poročilo;

    		•

    Pridobi rutino.

    Skrbno in zanesljivo zapisuje podatke.

    Delo:

  • tehtanje na analiznih tehtnicah.

    		•

    Sušenje trdnih snovi

     

     

     

  • nauči se določati vlago v snoveh

  • zna določiti konstantno maso

  • zna uporabljati eksikator in sušilnik

    		•

  • izvede tehtanje vlažnega vzorca na analizni tehtnici;

  • suši vlažen vzorec v sušilniku do konstantne mase, ohladi;

  • izračuna masni delež vlage iz praktično dobljenih rezultatov,

  • izdela poročilo, nariše tehtič in eksikator;

    		•

    S pridobljeno strokovnostjo pravilno vrednoti rezultate.

    Zaveda se pravilnega skladiščenja snovi, ki vežejo vlago.

    Vadi računske primere masnih deležev.

    Delo:

  • določitev higroskopske vlage.

    		•

    Določanje formule kristalohidrata

     

     

     

  • na praktično določati delež hidratne vode v kristalohidratih

  • zna izračunati formule kristalohidrata

  • zatehta kristalohidrat na analizni tehtnici;

  • suši vzorec v sušilniku pri določeni temperaturi;

  • tehta kalcinirano sol;

  • določi delež kristalne vode v odstotkih;

  • izračuna formulo danega kristalohidrata;

  • izdela poročilo, nariše terilnico in sušilnik;

    		•

    Zave se natančnosti, doslednosti in odgovornosti pri delu.

    Dokaže samostojnost pri delu.

    Računanje formul kristalohidratov.

    Delo:

  • hidratna voda (kristalohidrat po izbiri).

    		•

    Žarjenje trdne snovi

     

     

     

  • razlikuje gorljive od negorljivih snovi

  • pozna pripomočke za žarjenje

  • zna rokovati z gorilnikom

  • zna uporabljati žarilno peč

    		•

  • pripravi inventar za žarjenje,

  • prežari in označi žarilni lonček;

  • zatehtani vzorec žari do konstantne mase nad gorilnikom ali v žarilni peči;

  • v moki določi delež pepela in gorljivih snovi;

  • izdela poročilo, nariše žarilno peč in žarilni lonček;

    		•

    Razvija vztrajnost in zanesljivost pri delu.

    Računanje masnega deleža.

    Delo:

  • pepel v moki.

    		•

    Gravimetrična analiza

     

     

     

  • spozna osnovne faze dela pri gravimetrični analizi: obarjanje, filtriranje, sušenje, žarjenje in tehtanje oborine

  • z gravimetrično analizo določi koncentracijo železovih ionov v g/L

  • uporabi posebna zaščitna sredstva

    		•

  • pripravi vse pripomočke za gravimetrično analizo po navodilih;

  • vzorec obarja, filtrira, žari po navodilih,

  • iztehta žarino in na osnovi podatkov izračuna masno koncentracijo železovih ionov;

  • izdela poročilo;

    		•

    Razvija ročne spretnosti.

    Zaveda se varstva pri delu.

    Delo:

  • gravimetrična določitev železa.

    		•

    Topnost anorganske soli

     

     

     

  • zna pripraviti nasičene raztopine pri določeni temperaturi in določiti topnost

  • pozna vpliv temperature na topnost soli

  • zna brati graf topnosti

    		•

  • pripravi enostavno vodno kopel,

  • pripravi nasičeno raztopino znane soli pri določeni temperaturi;

  • odpipetira določen volumen v stehtano izparilnico , stehta, izpareva, tehta dobljeno sol;

  • izračuna topnost soli iz praktično dobljenih podatkov,

  • nariše graf iz zbranih podatkov;

  • oceni pravilnost rezultatov z umeritveno krivuljo;

  • izdela poročilo;

    		•

    Usposobi se za skupinsko delo.

    Razvija miselne sposobnosti.

    Skupinsko delo.

    Delo:

  • topnost anorganske soli.

    		•

    Opredelitev kislin, baz, soli

     

     

     

  • pozna različne indikatorje

  • pozna pH lestvico

  • pozna nevtralne, kisle in bazične soli

  • pozna enostavne kvalitativne dokazne reakcije na ione soli

    		•

  • opazuje spremembo barve indikatorjev v kislih in alkalnih raztopinah in si jih zapomni,

  • določa stopnjo kislosti in bazičnosti s pH papirjem in pH metrom;

  • izvede dokazne reakcije na najpomembneJše ione soli;

  • analizira neznani vzorec kisline in soli;

  • izdela poročilo

    		•

    Razvija ekološko zavest, sposobnost komuniciranja in strokovnost.

    Je dojemljiv za novosti in uporabo strokovne literature.

    Delo:

  • kislost in bazičnost raztopin.

    		•

    Priprava raztopin

     

     

     

  • nauči se pripraviti raztopine z masnim deležem, z množinsko koncentracijo

  • zna meriti gostoto z areometrom

  • upošteva navodila varstva pri delu

    		•

  • pripravi inventar in kemikalije;

  • izračuna maso oziroma volumen topila in topljenca;

  • pripravi raztopino z masnim deležem iz:

  • trdnega topljenca (kristalohidrata),

  • tekočega topljenca,

  • izmeri temperaturo in gostoto raztopine a in b,

  • primerja podatke s podatki v priročniku;

  • pripravi raztopino z množinsko koncentracijo iz:

  • trdnega topljenca,

  • tekočega topljenca,

  • izmeri temperaturo in gostoto raztopine a in b;

  • primerja podatke s podatki v priročniku;

  • izdela poročilo;

    		•

    Zaveda se pomena natančnosti in spontanega zapisovanja podatkov.

    Delo:

  • priprava raztopin z masnim deležem in merjenje gostote,

  • priprava raztopin z množinsko koncentracijo in merjenje gostote.

    		•

    Razredčevanje raztopin

     

     

     

  • zna pripraviti koncentrirano raztopino

  • zna z dodajanjem topila raztopino pravilno razredčevati

  • zna izmeriti gostoto

    		•

  • pripravi raztopino (izbere učitelj);

  • raztopino razredči s topilom;

  • izmeri gostoto z areometrom;

  • izračuna koncentracijo razredčene raztopine,

  • izdela poročilo;

    		•

    Razvija logično mišljenje.

    Delo:

  • razredčevanje raztopin.

    		•

    Titracija

     

     

     

  • pozna osnovne faze dela volumetrične analize

  • zna delati z bireto

  • zna izbrati pravi indikator

    		•

  • izvede titracije alikvotnih delov raztopin:

  • napiše enačbe izvedenih kemijskih reakcij v molekulski, ionski obliki ter skrajšani ionski obliki,

  • izračuna maso snovi v alikvotnem delu raztopine in v vzorcu;

  • izdela poročilo;

    		•

    Razvija občutek za natančnost pri meritvah in odčitavanju volumna.

    Naloga 1: titracija natrijevega hidroksida.

    Naloga 2: titracija natrijevega karbonata.

    Naloga 3: titracija ocetne kisline.

    Naloga 4: titracija oksalne kisline.

    Ekstrakcija

     

     

     

  • pozna osnovne lastnosti organskih topil

  • pozna ekstrakcijo tekočin in trdnih snovi

  • zna ravnati z lijem ločnikom

  • zna ravnati s Soxhletovim aparatom

  • spozna negorljiva topila

    		•

  • izvede reakcije mešanja topil z vodo;

  • zatehta določeno maso čaja;

  • ekstrahira čaj z vodo;

  • odfiltrira liste čaja;

  • del vodnega ekstrakta ekstrahira z organskim topilom v liju ločniku;

  • definira sestavo vodnega ekstrakta;

  • del vodnega ekstrakta izpari do suhega in izračuna delež ekstrakta, ki ga dobi iz čaja;

  • nariše lij ločnik;

  • pripravi rastlinsko seme oljnice za ekstrakcijo;

  • izvede ekstrakcijo določene mase semena z organskim topilom v Soxhletovem aparatu;

  • meri hitrost pretoka v aparaturi;

  • ekstrakt posuši, tehta in določi masni delež ekstrakta;

  • nariše Soxhletov aparat;

  • izdela poročilo;

    		•

    Razvija osebno in poklicno odgovornost.

    Naloga 1: ekstrakcija tekočin.

    Naloga 2: ekstrakcija trdne snovi (skupinsko delo).

    Destilacija

     

     

     

  • nauči se sestavljati aparaturo za enostavno destilacijo in destilacijo z vodno paro

  • obvlada načine čiščenja in ločevanja snovi

  • pozna načine čiščenja in mehčanja vodovodne vode

  • zna izmeriti prevodnost raztopine

    		•

  • sestavi aparaturo za navadno destilacijo;

  • uporabi aparaturo z obrusi;

  • destilira odmerjen volumen vodovodne vode;

  • izmeri prevodnost destilirane in vodovodne vode;

  • z milnico ugotavlja vsebnost raztopljenih soli;

  • izračuna prostorninski delež destilata;

  • izdela poročilo in nariše destilacijsko aparaturo;

    		•

    Povezuje znanje z naravnimi procesi.

    Usposobi se za skupinsko delo.

    Skupinsko delo.

    Delo:

  • destilacija vode.

    		•

    Delo s plini

     

     

     

  • pozna delovanje Kippovega aparata

  • zna pripraviti aparaturo za razvijanje plinov

  • uporablja posode za čiščenje in sušenje plinov

  • zna razvijati manjše količine plinov

  • uporablja zaščitna sredstva

    		•

  • pripravi aparaturo za razvijanje plinov;

  • izvede reakcije pridobivanja plinov;

  • dokazuje lastnosti pripravljenih plinov (v digestoriju);

  • izdela poročilo, nariše Kippov aparat;

    		•

    Razvija odnos in odgovornost do dela.

    Upošteva navodila za varstvo pri delu.

    Skupinsko delo:

  • pridobivanje plinov: vodika, ogljikovega dioksida, vodikovega sulfida, žveplovega dioksida, klora, dušikovega oksida.

    		•

    Prestrezanje vodika

     

     

     

  • zna sestaviti aparaturo po navodilih

  • upošteva navodila varstva pri delu

    		•

  • izbere pravo plinorazvijalko;

  • pripravi vodik iz določene mase cinka (ali aluminija) in razredčene klorovodikove kisline;

  • lovi vodik v merilni valj;

  • izračuna izkoristek iz izmerjenih podatkov;

  • izdela poročilo in nariše plinorazvijalko;

    		•

    Razvija občutek odgovornosti.

    Postaja samostojen.

    Delo:

  • prestrezanje vodika.

    		•

    2. letnik - klasična analizna kemija

    INFORMATIVNI CILJI

    FORMATIVNI CILJI

    SOCIALIZACIJSKI CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    1. RAZTOPINE

    Dijak

    Dijak

    		  

  • obvlada pripravo raztopin različnih koncentracij

  • zna etiketirati pripravljene raztopine

    		•

  • izračuna maso oziroma volumen topljenca oziroma topila za pripravo konkretnih primerov reagentov različnih koncentracij;

  • izbere in pripravi ustrezen inventar;

  • pripravi raztopine s predpisanim masnim deležem, množinsko koncentracijo, masno koncentracijo in volumskim razmerjem;

  • označi raztopine v skladu s predpisi za označevanje reagentov;

  • izdela poročilo;

    		•

    Razvija natančnost pri delu.

    Skrbi za urejenost delovnega mesta.

    Upošteva navodila za delo.

    Razvija ročne spretnosti.

    Upošteva navodila varstva pri delu.

    Delo:

  • priprava raztopin za izvajanje kvalitativne analize.

  • Vaje:

  • reševanje računskih primerov iz priprave raztopin.

    		•

    2. KVALITATIVNA ANALIZA

     

     

     

  • uporabi znanje o kislinah, bazah in soleh pri izvedbi kvalitativnih ionskih reakcij

  • uporabi znanje o kompleksnih ionih pri identifikaciji kationov in anionov

  • pozna skupinske, selektivne, specifične reakcije

  • pozna obarjalne, dokazilne reakcije za katione I, IIa, III, IV, V

  • obvlada locevanje kationov po skupinah

  • pozna obarjalne, dokazilne reakcije za posamezne anione

  • obvlada analizo realnega vzorca

    		•

  • izvede reakcije kationov I., II.a, III, IV, V skupine Fresseniusove sheme (F.s.);

  • izvede sistematično analizo kationov I. skupine F.s.;

  • izvede sistematično analizo kationov II. skupine F.s.;

  • izvede sistematično analizo kationov I. in II. skupine F.s.;

  • izvede sistematično analizo kationov III. skupine F.s.;

  • izvede sistematično analizo kationov IV. skupine F.s.;

  • izvede najpogostejše specifične in dokazne reakcije anionov;

  • izvede analizo realnega vzorca;

  • izdela poročila;

    		•

    Razvija sposobnost opazovanja.

    Razvija ustvarjalnost in inovativnost.

    Razvija odgovoren odnos do kemikalij in poteka kemijskih reakcij.

    Razvija odgovornost za rezultat.

    Delo:

  • ločba kationov po skupinah (v semi mikro tehniki),

  • ločba anionov,

  • analiza realnega vzorca.

    		•

    4. GRAVIMETRICNA ANALIZA

     

     

     

  • pozna faze dela pri gravimetricni analizi

  • pozna načine obarjanja in

  • vplive na topnost oborine

  • zna izbrati ustrezen obarjalni reagent, glede na ion, ki ga določa

  • pozna kvantitativne filtrirne papirje

  • se seznani z napakami pri delu

  • zna izračunati koncentracijo vzorca

    		•

  • izračuna maso (volumen) raztopine obarjalnega reagenta, upošteva presezek reagenta;

  • izbere in pripravi ustrezen inventar;

  • prežari in stehta žarilne lončke;

  • pripravi vzorec in odpipetira alikvotni del;

  • obarja, filtrira, suši in žari;

  • stehta maso žarine;

  • izračuna koncentracijo vzorca na osnovi mase oborine;

  • izdela poročilo;

    		•

    Razvija natančnost pri delu in kritičnost do rezultatov.

    Upošteva navodila za delo.

    Delo

  • gravimetrična analiza npr:

  • železa(III),

  • sulfata(VI),

  • kalcija, niklja(II),

  • aluminija.

    		•

    6. NEVTRALIZACIJSKE TITRACIJE

     

     

     

  • zna pripraviti standardno raztopino klorovodikove kisline iz koncentrirane

  • izbere ustrezen primarni standard za standardizacijo

  • se nauči uporabljati kislinsko bazne indikatorje

  • obvlada določitev ekvivalentne točke

  • zna izračunati koncentracijo vzorca

    		•

  • izbere in pripravi ustrezen inventar;

  • pripravi standardno raztopino klorovodikove kisline in jo standardizira;

  • zatehta primarni standard;

  • pripravi vzorec in odpipetira alikvotni del;

  • izbere ustrezen indikator;

  • titrira s standardno raztopino;

  • odčita volumen v ekvivalentni točki;

  • izračuna koncentracijo vzorca iz volumna standardne raztopine;

  • izdela poročilo;

    		•

    Razvija natančnost pri delu.

    Upošteva navodila za delo.

    Razvija ročne spretnosti.

    Delo:

  • priprava standardne raztopino klorovodikove kisline in standardizacija,

  • analiza npr:

  • natrijevega karbonata,

  • žveplove kisline,

  • jedilnega kisa,

  • natrijevega hidroksida,

  • aspirina.

    		•

    7. OKSIDACIJSKO-REDUKCIJSKE TITRACIJE

     

     

     

  • zna pripraviti standardne raztopine kalijevega manganata(VII) in natrijevega tiosulfata in jih standardizirati

  • izbere ustrezen primarni standard za standardizacijo

  • pozna titracije z raztopino kalijevega manganata(VII) in z raztopino natrijevega tiosulfata

  • obvlada določitev ekvivalentne točke pri oksidacijsko-redukcijskih titracijah

  • zna izračunati koncentracijo vzorca

    		•

  • izbere in pripravi ustrezen inventar;

  • pripravi standardno raztopino kalijevega manganata(VII) in jo standardizira;

  • pripravi standardno raztopino natrijevega tiosulfata in jo standardizira;

  • pripravi raztopino žveplove (VI) kisline z volumskim razmerjem 1:4;

  • zatehta ustrezen primarni standard;

  • pripravi vzorec in odpipetira alikvotni del;

  • izbere ustrezni indikator;

  • titrira s standardno raztopino;

  • odčita volumen v ekvivalentni točki;

  • izračuna koncentracijo vzorca iz volumna standardne raztopine;

  • izdela poročilo;

    		•

    Razvija natančnost pri delu in kritičnost do rezultatov.

    Razvija odgovoren odnos do kemikalij in poteka kemijskih reakcij.

    Spremlja novosti.

    Navaja se na uporabo kemijskih priročnikov.

    Delo

  • priprava standardne raztopine kalijevega manganata (VII) in standardizacija,

  • analiza npr.

  • železa(II),

  • kalcija,

  • vodikovega peroksida,

  • mangana (II),

  • priprava standardne raztopine natrijevega tiosulfata in standardizacija,

  • analiza npr.

  • bakra (II),

  • kromata (VI).

    		•

    8. OBARJALNE TITRACIJE

     

     

     

  • zna pripraviti standardno raztopino srebrovega nitrata(V) in jo standardizirati

  • se nauči uporabljati indikatorje za obarjalne titracije

  • obvlada določitev ekvivalentne točke pri obarjalnih titracijah

    		•

  • izbere in pripravi ustrezen inventar;

  • pripravi standardno raztopino srebrovega nitrata( V);

  • pripravi vzorec in odpipetira alikvotni del;

  • izbere ustrezen indikator;

  • titrira s standardno raztopino;

  • odčita volumen v ekvivalentni točki;

  • izračuna koncentracijo vzorca iz volumna standardne raztopine;

  • izdela poročilo;

    		•

    Razvija natančnost pri delu.

    Razvija sposobnost opazovanja.

    Razvija odgovoren odnos do dela.

    Delo

  • priprava standardne raztopine srebrovega nitrata,

  • analiza npr.

  • klorida s fluoresceinom ali kalijevim kromatom(VI) kot indikatorjem.

    		•

    9. KOMPLEKSOMETRICNE TITRACIJE

     

     

     

  • zna pripraviti standardno raztopino EDTA

  • nauči se uporabljati indikatorje za določitev ekvivalentne točke

  • obvlada določitev ekvivalentne točke

  • zna izračunati koncentracijo vzorca

    		•

  • izbere in pripravi ustrezen inventar;

  • pripravi standardno raztopino EDTA;

  • pripravi vzorec in odpipetira alikvotni del;

  • izbere ustrezen indikator;

  • titrira s standardno raztopino;

  • odčita volumen v ekvivalentni točki;

  • izračuna koncentracijo vzorca iz volumna standardne raztopine;

  • izdela poročilo;

    		•

    Razvija natančnost pri delu.

    Osvaja poklicno odgovornost.

    Delo

  • priprava standardne raztopine EDTA,

  • analiza npr:

  • kalcija,

  • magnezija,

  • kalcija in magnezija v.vodi,

  • cinka,

  • galvanske kopeli.

    		•

    3.letnik - instrumentalna analizna kemija

    INFORMATIVNI CILJI

    FORMATIVNI CILJI

    SOCIALIZACIJSKI CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    RAZTOPINE

    Dijak

    Dijak

    		  

  • obvlada pripravo raztopin različnih koncentracij

  • pozna napake, ki se lahko pojavijo pri meritvah

  • zna zbrati podatke in predstaviti rezultat v tabeli, ter prikazati v diagramih odvisnost med merjenimi veličinami

  • razume pojem veljavnih številk in ga zna uporabiti pri zapisu rezultata

    		•

  • samostojno reši konkretne računske naloge za pripravo raztopin;

  • pripravi raztopine reagentov, ki jih potrebuje za izvedbo posameznih analiz;

  • določi koncentracijo pripravljenih raztopin;

  • opremi reagenčne steklenice s potrebnimi podatki;

  • računa napake pri meritvah;

  • sklepa na pravilnost rezultatov in jih vrednoti;

  • prikaže meritve v obliki tabele ali diagrama;

  • izdela poročila o delu;

    		•

    Razvija smisel za natančnost in pravilnost rezultatov.

    Razvija ročne spretnosti pri pripravi raztopin.

    Razvija osebno odgovornost za rezultat.

    Upošteva navodila varstva pri delu.

    Delo:

  • priprava raztopin različnih koncentracij,

  • standardizacija raztopin

  • analiza in podajanje meritev,

  • vrednotenje in podajanje rezultatov.

    		•

    DOLOČEVANJE FIZIKALNIH LASTNOSTI SNOVI

     

     

     

  • pozna načine vzdrževanja konstantne temperature

  • pozna princip določevanja gostote s piknometrom

  • zna izpeljati enačbo za določevanje gostote tekočin in trdnih snovi s piknometrom, ki jo uporabi pri izračunu analiznega rezultata

  • obvlada princip določevanja viskoznosti s Hopplerjevim viskozimetrom in zna izpeljati enačbo, ki jo uporabi pri izračunu analiznega rezultata

  • obvlada princip določitve tališča in vrelišča s Thielejevim aparatom

    		•

  • prepozna in opiše posamezne sestavne dele termostatnih kopeli;

  • pretvarja merske enote za posamezne fizikalne veličine;

  • spozna pripomočke in aparature za merjenje posamezne fizikalne veličine;

  • pripravi potrebni inventar za določitev posamezne fizikalne veličine;

  • zagotovi predpisane pogoje za izvedbo meritev;

  • izvede določitev gostote trdne snovi in tekočine pri določeni temperaturi;

  • izvede določitev viskoznosti vzorca pri določeni temperaturi;

  • določi vrelišče tekočemu vzorcu;

  • določi tališče trdnemu vzorcu;

  • izračuna napako ponovljivosti meritev;

  • iz meritev izračuna rezultat;

  • v rezultatu poda vrednost merjene veličine in napako;

  • izdela poročila o delu;

    		•

    Razvija smisel za natančnost in zanesljivost.

    Pridobiva samozavest in zaupanje v lastne sposobnosti.

    Razvija odnos do standardov za analizne metode in s tem poklicno in strokovno odgovornost.

    Delo:

  • merjenje gostote trdnih snovi in tekočin s piknometrom,

  • merjenje viskoznosti tekočin s Hopplerjevim viskozimetrom,

  • določitev vrelišča tekočin po Thieleju,

  • določitev tališča trdnih snovi po Thieleju.

    		•

    OPTIČNE METODE

     

     

     

    Mikroskopija:

     

     

     

  • obvlada osnove optične mikroskopije

  • pozna optični mikroskop in razume njegovo delovanje

    		•

  • izbere in pripravi ustrezen inventar;

  • pripravi preparate za mikroskopiranje,

  • pripravljene preparate mikroskopira pri različnih povečavah;

  • izbere in pripravi ustrezen inventar;

    		•

    Razvija smisel za ustvarjalnost.

    Razvija natančnost in zanesljivost.

    		  

    Refraktometrija:

     

     

     

  • obvlada osnove refraktometrije

  • pozna Abbejev refraktometer in razume njegovo delovanje

    		•

  • izmeri lomne količnike organskih topil ali raztopin pri določeni temperaturi;

  • rezultate primerja z vrednostmi v literaturi;

  • vrednoti rezultate;

  • izdela poročili;

    		•

    Uporablja kemijski priročnik.

    Delo:

  • mikroskopiranje preparatov pri različnih povečavah,

  • merjenje lomnega količnika z Abbejevim refraktometrom.

    		•

    SEPARACIJSKE ANALIZNE METODE

     

     

     

  • pozna separacijske tehnike

  • razume osnovne pojme in strokovno izrazoslovje, ki se uporablja na področju kromatografije

  • pozna razliko med adsorpcijsko in porazdelitveno kromatografijo

  • pozna naprave oziroma pripomočke za tenkoplastno kromatografijo

  • pozna posamezne stopnje dela pri tenkoplastni kromatografiji

  • zna kvalitativno analizirati določene vzorce z metodo tenkoplastne kromatografije

    		•

  • izbere in pripravi ustrezen inventar;

  • zagotovi predpisane pogoje za izvedbo analize;

  • pripravi mobilno fazo;

  • pripravi ustrezne standarde;

  • izvede analizo vzorca z metodo tenkoplastne kromatografije;

  • razviti kromatogram kvalitativno ovrednoti;

  • računalniško obdela rezulate;

  • izdela poročilo;

    		•

    Upošteva navodila za delo.

    Razvija smisel za natančnost in strokovnost.

    Pridobiva vztrajnost.

    Delo:

  • kvalitativna analiza vzorca z metodo tenkoplastne kromatografije.

    		•

    SPEKTROSKOPIJA

     

     

     

    Plamenska fotometrija:

     

     

     

  • pozna osnovne teoretske pojme

  • pozna plamenski fotometer in posamezne sestavne dele

  • razume pomen in uporabnost umeritvene krivulje

  • razume razliko med kvalitativno in kvantitativno analizo

    		•

  • izbere in pripravi ustrezen inventar;

  • pripravi standardne raztopine;

  • plamenski fotometer umeri in določi območje merjenja;

  • standardnim raztopinam izmeri odklon na galvanometru;

  • nariše umeritveno krivuljo;

  • realnemu vzorcu izmeri odklon na galvanometru;

  • iz umeritvene krivulje določi koncentracijo analiznega vzorca;

  • podatke zajema in obdela z računalnikom;

  • izdela poročilo;

    		•

    Razvija ročne spretnosti pri pripravi raztopin.

    Razvija delovno odgovornost.

    Razvija skrbnost in natančnost.

    Upošteva navodila varstva pri delu.

    Delo:

  • analiza vzorca s plamenskim fotometrom.

    		•

    FOTOMETRIJA IN SPEKTRALNA FOTOMETRIJA

     

     

     

    Fotometrija, spektrofotometrija:

     

     

     

  • pozna osnovne pojme o molekularni absorpcijski spektroskopiji v vidnem

  • obvlada Beer-Lambert-ov zakon in pozna njegov pomen v praksi

  • razume pomen umeritvene krivulje

  • pozna posamezne aparature in razume preproste optične sheme naprav

    		•

  • izbere in pripravi ustrezen inventar;

  • pripravi standardne raztopine;

  • pripravi slepi vzorec;

  • pred vsako meritvijo fotometer umeri s slepim vzorcem;

  • izbere najprimernejši optični filter;

  • standardnim raztopinam izmeri absorbanco;

  • nariše umeritveno krivuljo;

  • s fotometrom izmeri absorbanco vzorcu;

  • iz umeritvene krivulje določi koncentracijo analiznega vzorca;

  • seznani se z uporabo računalnika pri izdelavi krivulj;

  • izdela poročilo;

    		•

    Razvija ročne spretnosti pri pripravi raztopin.

    Razvija delovno odgovornost.

    Razvija skrbnost in natančnost.

    Upošteva navodila za delo.

    Delo:

  • fotometrična analiza vzorca.

    		•

    ELEKTROKEMIJSKE ANALIZNE METODE

     

     

     

  • obvlada osnovne pojme elektrokemije, posebej galvanske člene

  • pozna konduktometer in razume pojem konstanta merilne celice

  • razume pojme referenčna in indikatorska elektroda

  • obvlada delo s posameznimi elektrodami

  • zna samostojno rokovati s pH metrom

    		•

  • izbere in pripravi ustrezen inventar;

  • umeri pH meter z ustrezno pufersko raztopino;

  • pripravi raztopino elektrolita in ji pri določeni temperaturi izmeri pH;

  • določi konstanto merilne celice konduktometra;

  • pripravi raztopino in ji pri določeni temperaturi s konduktometrom izmeri električno prevodnost;

  • izračuna napako merjenja;

  • računalniško obdela podatke;

  • izdela poročila;

    		•

    Razvija ročne spretnosti.

    Upošteva navodila za delo.

    Razvija kritičnost do rezultatov.

    Delo:

  • merjenje pH vrednosti raztopin,

  • merjenje električne prevodnosti raztopin.

    		•

    3. letnik - sinteza organskih spojin

    INFORMATIVNI CILJI

    FORMATIVNI CILJI

    SOCIALIZACIJSKI CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    1. Sinteza etilacetata

    Dijak

    Dijak

    		  

  • zna izvesti sintezo etilacetata

  • obvlada značilnosti katalizirane in nekatalizirane reakcije

  • razume vpliv katalizatorja na hitrost kemijske reakcije

  • zna razložiti ravnotežne rekcije

  • razume vplive na pomik ravnotežja

  • pozna mehanizem reakcije

  • obvlada čiščenje produkta in njegovo karakterizacijo

  • zna izračunati izkoristek reakcije

    		•

  • izbere in pripravi ustrezen inventar;

  • razvija ročne spretnosti - sestavi aparaturo;

  • izračuna potrebne količine reaktantov;

  • razloži vplive na pomik kemijskega ravnotežja;

  • pridobi rutino pri delu z lijem ločnikom;

  • obvlada destilacijo;

  • izvede določitev vrelišča in na osnovi temperature vrelišča sklepa na čistočo produkta;

  • izračuna izkoristek reakcije;

  • izdela poročilo;

    		•

    Razvija natančnost, strokovnost in zanesljivost.

    Krepi ekološko zavest.

    Razvija inovativnost.

    Razvija odgovoren odnos do dela.

    Delo:

  • izvedba sinteze etilacetata,

  • čiščenje destilata,

  • karakterizacija produkta.

    		•

    2. Sinteza aspirina

     

     

     

  • zna sintetizirati aspirin

  • pozna reaktivnost kislin, anhidridov kislin in kislinskih kloridov

  • pozna mehanizem reakcije

  • obvlada pomen katalizatorja

  • zna izračunati izkoristek reakcije

    		•

  • izbere ustrezen inventar;

  • določi potrebne količine reaktantov;

  • izvede sintezo;

  • na osnovi fizikalnih konstant sklepa na kvaliteto produkta;

  • izračuna izkoristek reakcije;

  • izdela poročilo;

    		•

    Razvija natančnost, strokovnost in zanesljivost.

    Krepi ekološko zavest.

    Razvija ustvarjalnost in miselne sposobnosti.

    Osvaja natančnost.

    Delo:

  • sinteza aspirina,

  • čiščenje produkta.

    		•

    3. Sinteza metiloranža

     

     

     

  • zna sintetizirati metiloranž

  • razume vpliv reakcijskih pogojev na potek kemijske reakcije

  • obvlada vpliv substituent na reaktivnost arenov

  • zna izračunati izkoristek reakcije

    		•

  • izbere in pripravi ustrezen inventar;

  • izračuna potrebne količine reaktantov;

  • izvede sintezo in izolacijo produkta;

  • opazuje spremembe med reakcijo;

  • sklepa na produkte reakcije;

  • izračuna izkoristek reakcije;

  • sklepa na uporabnost produkta;

  • izdela poročilo;

    		•

    Razvija natančnost, strokovnost in zanesljivost.

    Krepi ekološko zavest.

    Razvija odgovoren odnos do dela.

    Osvaja poklicno odgovornost.

    Razvija miselne sposobnosti.

    Delo:

  • sinteza metiloranža,

  • čiščenje produkta,

  • uporaba produkta kot indikator.

    		•

    4. Sinteza cimetove kisline

     

     

     

  • zna izvesti sintezo cimetove kisline

  • primerja reakcijo z drugimi kataliziranimi reakcijami

  • obvlada destilacijo z vodno paro

  • pozna načine izolacije produkta

  • obvlada prekristalizacijo

  • zna izračunati izkoristek sinteze

    		•

  • izbere in pripravi ustrezen inventar;

  • sestavi aparaturo – razvija ročne spretnosti;

  • izračuna potrebne količine reaktantov;

  • opazuje spremembe med sintezo;

  • obvlada izolacijo produkta – prekristalizacijo;

  • predvidi metodo karakterizacije produkta;

  • izračuna izkoristek reakcije;

  • izdela poročilo;

    		•

    Razvija natančnost, strokovnost in zanesljivost.

    Krepi ekološko zavest.

    Osvaja poklicno odgovornost.

    Razvija ustvarjalnost.

    Delo:

  • sinteza cimetove kisline,

  • destilacija z vodno paro,

  • čiščenje produkta.

    		•

    5. Sinteza glicina, lastnosti aminokislin, proteini - dokaz in koagulacija

     

     

     

  • zna sintetizirati glicin

  • razume potek reakcije

  • pozna lastnosti aminokislin

  • razume izoelektrično točko

  • pozna strukture beljakovin

    		•

  • izbere in pripravi ustrezen inventar;

  • izračuna potrebne količine reaktantov;

  • opazuje spremembe med reakcijo;

  • izračuna izkoristek reakcije;

  • primerja lastnosti aminokislin;

  • izvede kvalitativne dokazne reakcije in sklepa na strukturo beljakovin;

  • izdela poročilo;

    		•

    Razvija natančnost, strokovnost in zanesljivost.

    Krepi ekološko zavest.

    Delo:

  • sinteza glicina.

    		•

    6. Sinteza sečninskih, fenol in rezorcinol - formaldehidnih umetnih mas, priprava nylona

     

     

     

  • zna pripraviti različne polimere

  • pozna polikondenzacijo in poliadicijo

  • pozna razlike v lastnostih polimerov

  • primerja reakcije kondenzacije in acicije s polimernimi reakcijami

    		•

  • izbere in pripravi ustrezen inventar;

  • izvede sintezne reakcije;

  • opazuje spremembe pri reakcijah;

  • dokaže lastnosti polimerov;

  • razvija miselne sposobnosti;

  • izdela poročilo;

    		•

    Razvija natančnost, strokovnost in zanesljivost.

    Krepi ekološko zavest.

    Delo:

  • priprava sečninskih, fenol in rezorcinol – formaldehidnih umetnih mas,

  • priprava nylona,

  • primerjava lastnosti polimerov.

    		•

    7. Sinteza paracetamola in njegova kvalitativna določitev v vzorcu neznanega zdravila

     

     

     

  • zna izvesti sintezo paracetamola

  • razume kristalizacijo

  • razume tehniko ločevanja večkomponentne zmesi z različnimi vrstami kromatografije

  • zna analizirati neznani vzorec

    		•

  • izbere in pripravi ustrezen inventar;

  • izračuna potrebno količino reaktantov;

  • izvede sintezo;

  • identificira produkt s papirno ali tenkoplastno kromatografijo;

  • izračuna Rf;

  • na osnovi znanega vzorca sklepa na neznani vzorec;

  • izdela poročilo;

    		•

    Razvija natančnost, strokovnost in zanesljivost.

    Krepi ekološko zavest.

    Osvaja poklicno in osebno odgovornost.

    Razvija vztrajnost.

    Delo:

  • sinteza paracetamola,

  • analiza produkta s pomočjo kromatografije,

  • kvalitativna določitev paracetamola v vzorcu neznanega zdravila.

    		•

    8. Sinteza po prosti izbiri

     

     

     

  • zna načrtovati sintezo organske substance pod mentorstvom učitelja

    		•

  • je sposoben načrtovati in izvesti organsko sintezo;

  • zna uporabljati literaturne vire;

  • samostojno rešuje nove naloge;

  • izdela poročilo;

    		•

    Razvija strokovnost zanesljivost in natančnost.

    Krepi ekološko zavest.

    Razvija osebno in poklicno odgovornost.

    Razvija inovativnost.

    Delo:

  • Izvede sintezo organske substance.

    		•

    V okviru predmeta organska sinteza se izvedeta tudi dve strokovni eksurziji v dve ustrezni tovarni, kot npr:

  • Krka Novo mesto, Lek Ljubljana, Belinka Ljubljana, Ina Nafta Lendava ali drugo (po lastni izbiri)


    • 5. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

    V posameznem ocenjevalnem obdobju se znanje preverja in ocenjuje:

  • praktično delo, izdelano poročilo in analizni rezultati (dijakova inovativnost),

  • ustno.

    Dijak je opravil obveznost pri praktičnem pouku, če je pokazal ustrezno pozitivno znanje in opravil 80% vseh praktičnih del ter ustreznih poročil.

    6. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI

    1. letnik

    Znanja

    Povezava s predmetom

     

    Predmet

    Znanja

  • segrevanje v laboratoriju

  • steklopihaške veščine

    		•

    Fizika

    Fizikalna kemija

    Osnove eksperimentalne kemije

  • kemijska kinetika;

  • temperatura, fizikalne količine in enote;

  • hitrost kemijske reakcije;

  • segrevanje v laboratoriju,

    		•

  • merjenje volumna

  • tehtanje

  • določevanje gostote

  • določanje formule kristalohidrata

    		•

    Fizika

    Osnove eksperimentalne kemije

  • temperatura, fizikalne količine in enote;

  • merjenje volumna;

  • temperatura;

  • notranja energija;

  • segrevanje, žarjenje snovi;

    		•

  • delo s plini

    		•

    Fizika

    Kemija

    Fizikalna kemija

    Ekologija

    Osnove eksperimentalne kemije

  • temperatura;

  • vi skupina, vii skupina, kovine;

  • kemijska reakcija;

  • varstvo okolja,

  • delo s plini,

    		•

  • sušenje snovi

    		•

    Fizika

    Kemijska procesna tehnika

    Osnove eksperimentalne kemije

  • temperatura;

  • sušenje;

    		•

  • ločevanje zmesi

    		•

    Kemija

    Kemijska procesna tehnika

    Osnove eksperimentalne kemije

  • snov in zgradba snovi;

  • kemijska enačba;

  • mehanski postopki ločevanja faz;

  • filtracija, ekstrakcija, destilacija;

    		•

  • prekristalizacija

    		•

    Kemija

    Tehnologija

    Osnove eksperimentalne kemije

  • vezi med osnovnimi gradniki;

  • kristalizacija;

  • metode čiščenja snovi;

    		•

  • kemikalije

    		•

    Kemija

    Ekologija

    Fizikalna kemija

    Tehnologija

    Osnove eksperimentalne kemije

  • zrak in kisik, voda in vodik;

  • VII, VI, V skupina p.s.;

  • kovine , Kemijska nomenklatura;

  • varstvo okolja;

  • agregatna stanja;

  • skladiščenje;

  • laboratorijske kemikalije;

    		•

  • opredelitev nekaterih kislin, baz in soli

    		•

    Kemija

    Fizikalna kemija

    Osnove eksperimentalne kemije

  • ravnotežje v vodnih raztopinah,

  • ravnotežje v raztopinah elektrolitov;

  • kislost, bazičnost raztopin, kvalitativen dokaz najvažnejših kislin, baz in soli;

    		•

  • raztopine

    		•

    Fizikalna kemija

    Osnove eksperimentalne kemije

  • fazna ravnotežja;

  • priprava raztopin različnih koncentracij;

    		•

  • titracija

    		•

    Kemija

    Fizikalna kemija

    Osnove eksperimentalne kemije

  • oksidacija, redukcija;

  • VII, VI, V skupina;

  • nevtralizacija;

  • titracije;

    		•

  • plini

    		•   

  • V, VI, VII skupina,

  • varstvo okolja;

  • delo s plini;

    		•

  • ekstrakcija

    		•   

  • organske halogene spojine,

  • ekstrakcija,

  • načini ločevanja in čiščenja snovi,

    		•

  • destilacija

    		•

    Tehnologija

    Osnove eksperimentalne kemije

  • destilacija;

  • destilacija-navadna, z vodno par;

    		•


    2. letnik

    Znanja

    Povezava s predmetom

     

    Predmet

    Znanja

  • kvalitativna analiza

    		•

    Kemija

    Fizikalna kemija

    Osnove eksperimentalne kemije

  • kemijska nomenklatura;

  • kemijska enačba;

  • ravnotežje v vodnih raztopinah,

  • koordinacijske spojine,

  • elementi VII, VI, V, IV, II, I s.p.s in prehodni elementi;

  • ravnotežje v raztopinah elektrolitov;

  • kvalitativna analiza kationov;

  • kvalitativna analiza anionov;

    		•

  • raztopine

    		•

    Matematika

    Fizika

    Kemija

    Fizikalna kemija

    Osnove eksperimentalne kemije

  • fizikalne količine in enote;

  • raztopine,

  • fazna ravnotežja;

  • linearna enačba;

  • priprava raztopin;

    		•

  • gravimetrična analiza

    		•   

  • fizikalne količine in enote;

  • kemijska enačba;

  • ravnotežje v vodnih raztopinah;

  • prehodni elementi;

  • ravnotežje v raztopinah elektrolitiov;

  • linearna enačba;

  • kvantitativna analiza;

    		•

  • nevtralizacijske titracije

    		•   

  • fizikalne količine in enote;

  • linearna enačba;

  • kemijska enačba;

  • ravnotežje v vodnih raztopinah;

  • elementi VII in VI s.p.s;

  • ravnotežje v raztopinah elektrolitov;

  • kvantitativna analiza;

    		•

  • oksidacijsko redukcijske titracije

    		•

    Matematika

    Fizika

    Kemija

    Osnove eksperimentalne kemije

  • fizikalne količine in enote;

  • linearna enačba;

  • kemijska enačba;

  • redoks reakcije;

  • prehodni elementi;

  • kvantitativna analiza;

    		•

  • obarjalne titracije

    		•

    Matematika

    Fizika

    Kemija

  • fizikalne količine in enote;

  • linearna enačba;

  • ravnotežje v vodnih raztopinah;

  • kemijska enačba;

    		•

  • kompleksometrične titracije

    		•

    Matematika

    Fizika

    Kemija

    Osnove eksperimentalne kemije

  • fizikalne količine in enote;

  • linearna enačba;

  • koordinacijske spojine;

  • kemijska enačba;

  • prehodni elementi;

  • kvantitativna analiza;

    		•


    3. letnik – instrumentalna analizna kemija

    Znanja

    Povezava s predmetom

     

    Predmet

    Znanja

  • raztopine

    		•

    Osnove eksperimentalne kemije

    Praktični pouk - laboratorijska tehnika

  • priprava, razredčevanje raztopin;

  • varnost pri delu v laboratoriju, raztopine;

  • kvalitativna in kvantitativna analiza;

    		•

  • določevanje fizikalnih lastnosti snovi

    		•

    Osnove eksperimentalne kemije

    Fizikalna kemija

    Praktični pouk - laboratorijska tehnika

    Praktični pouk - organska sinteza

  • določevanje gostote trdnih snovi;

  • značilnosti agregatnih stanj;

  • lastnosti organskih spojin;

    		•

  • optične metode

    		•

    Matematika

    Kemija - organska kemija

  • optična izomerija;

  • linearna enačba;

    		•

  • spektroskopija

    		•

    Matematika

    Kemija

    Fizikalna kemija

    Osnove eksperimentalne kemije

  • zgradba atoma;

  • elektronska stanja v atomih;

  • linearna enačba;

  • spektroskopske metode;

    		•

  • elektrokemijske analizne metode

    		•

    Matematika

    Fizikalna kemija

    Osnove eksperimentalne kemije

    Praktični pouk

  • kislost in bazičnost vodnih raztopin;

  • ravnotežja v raztopinah elektrolitov, elektrokemija;

  • diferencialne enačbe;

  • elektrokemijske analizne metode;

    		•

  • merjenje radioaktivnosti

  • termokemija

    		•

    Fizikalna kemija

    Osnove eksperimentalne kemije

  • jederske reakcije;

  • radioaktivnost;

  • termokemija;

  • določitev reakcijske entalpije;

    		•

  • separacijske tehnike

    		•

    Kemijska tehnologija

    Osnove eksperimentalne kemije

    Praktični pouk - organska sinteza

  • adsorpcija;

  • čiščenje organskih spojin;

  • tekočinska, plinska, tenkoplastna kromatografija;

    		•

    3. letnik - sinteza organskih spojin

    Znanja

    Povezava s predmetom

     

    Predmet

    Znanja

  • sinteza etilacetata

    		•

    Matematika

    Fizika

    Kemija

    Fizikalna kemija

    Osnove eksperimentalne kemije

    Praktični pouk

    Tehnologija

  • fizikalna količina in enota;

  • linearna enačba;

  • ravnotežje v vodnih raztopinah;

  • zmesi in čiste snovi;

  • nomenklatura organskih spojin;

  • alkoholi, fenoli, etri;

  • karboksilne kisline in derivati,

  • kemijska kinetika;

  • fazno ravnotežje;

  • destilacija, ekstrakcija;

    		•

  • sinteza aspirina

    		•   

  • fizikalne količine in enote;

  • linearna enačba;

  • nomenklatura organskih spojin;

  • karboksilne kisline in derivati;

  • kristalizacija, sušenje;

    		•

  • sinteza metiloranža

    		•   

  • fizikalne količine in enote,

  • linearna enačba;

  • kisline, baze, soli;

  • nomenklatura organskih spojin;

  • ogljikove spojine;

  • kristalizacija, sušenje;

    		•

  • sinteza glicina, lastnosti aminokislin, proteini – dokaz in koregulacija

    		•   

  •  fizikalne količine in enote;

  • linearna enačba;

  • nomenklatura organskih spojin;

  • kisline, baze, soli;

  • kristalizacija, sušenje;

    		•

  • sinteza cimetove kisline

    		•   

  • fizikalne količine in enote,

  • linearna enačba;

  • zmesi in čiste snovi;

  • nomenklatura organskih spojin;

  • karbonilne spojine;

  • karboksilne kisline in derivati;

  • fazno ravnotežje;

  • kristalizacija, sušenje;

    		•

  • sinteza paracetamola in njegova kvalitativna določitev v vzorcu neznanega zdravila

    		•   

  • fizikalne količine in enote;

  • linearna enačba;

  • nomenklatura organskih spojin;

  • alkoholi, fenoli, etri;

  • karboksilne kisline in derivati;

  • kristalizacija, sušenje;

    		•

  • sinteza po izbiri

    		•   

  • fizikalne količine in enote;

  • linearna enačba;

  • nomenklatura organskih spojin;

  • izbrana poglavja;

  • izbrana poglavja;

  • izbrana poglavja;

    		•

  • sinteza sečninskih, fenol in rezorcinol –  formaldehidnih umetnih mas, priprava nylona

    		•

    Kemija

  • nomenklatura organskih spojin;

    		•