Izobraževalni program: LESARSKI TEHNIK
Sprejeto na 29.seji SS za poklicno in strokovno izobraževanje, dne 9. 7 1999
PROJEKTIRANJE
Po posameznih letnikih in oblikah izobraževalnega dela.
Letnik |
Oblike izobraževalnega dela |
||
|
Teorija (ur) |
Vaje (ur) |
Skupaj (ur) |
1. |
|
||
2. |
|
||
3. |
|
||
4. |
68 |
34 |
102 |
skupaj |
68 |
34 |
102 |
* T – teoretični pouk, seminarji, projektno delo;
** V- vaje, individualno projektno delo oziroma projektno delo v skupinah, storitev.
Pri predmetu dijak:
INFORMATIVNI CILJI |
FORMATIVNI CILJI |
SOCIALIZACIJSKI CILJI |
POSEBNOSTI V IZVEDBI |
Dijak |
Dijak |
||
Delo na projektih |
|
||
Metode in tehnike projektnega dela |
|
Se zaveda pomena poznavanja in uporabe ustreznih tehnik pri delu in predvsem prednosti skupinskega dela. |
Vaje za razvijanje metod in tehnik reševanja problemov. Vaje za razvijanje metod in tehnik skupinskega dela. |
Definicija projektne naloge |
|
Se vključi v delovno skupino in spozna svojo vlogo v njej. |
Nalogo (problem) za vsakega dijaka definirata učitelj in dijak skupaj. Rezultati(cilji) projektne naloge so takšni, da jih more dijak preverjati z izdelavo izdelka ali s storitvijo v šolski delavnici pri praktičnem pouku ali v realnih proizvodnih in tržnih pogojih izven šole. |
Analiza problema |
|
Razvija spretnosti reševanja problemov in skupinskega dela. |
Projektna naloga naj bo praviloma (v celoti) napisana in narisana s pomočjo računalnika. |
Postopki projektiranja |
|
||
|
Okvirna vsebina projektne naloge: 1. definicija vsebine projektne naloge - problema (učitelj); 2. predstavitev ciljev in vsebine naloge ter metod in tehnik dela; 3. vsebinsko jedro; 4. rezultati in sklepi naloge; |
Je motiviran za iskanje potrebnih informacij, strokovno sodelovanje s kolegi v skupini in samostojno strokovno delo. |
Glede na interese dijakov in vsebino projekta, lahko učitelj organizira in nadzira to delo tudi v proizvodnem obratu ali drugje izven šole. |
Informacije |
Dela po fazah projektnega dela v okviru izbrane teme |
||
|
|
Razvija komunikacijske sposobnosti. Udejanja samoiniciativnost in inovativnost. Razvija zavest o strokovni odgovornosti. |
Učitelj vzpodbuja in usmerja dijaka (svetuje literaturo, organizira sodelovanje s podjetji, …) ter načrtuje vmesne evalvacijske predstavitve. Vsebinska področja za projektneh naloge (primeri): |
|
|
||
Predstavitev oziroma zagovor naloge |
|
Razvija verbalne sposobnost za argumentirano strokovno razpravo. |
Vaje iz tehnik argumentiranja in retorike. |
Izdelek ali storitev |
|
Kritično ovrednoti rezultate svojega dela. |
*Izdelek ali storitev izdela oziromaopravi v šolski delavnici ali ustreznem proizvodnem obratu. |
Izbira teme je ključnega pomena za motivacijo dijaka, zato je potrebno spodbuditi predvsem osebne interese dijakov in temo (vsebino) ter obliko dela (skupino, partnerja) prilagoditi njihovim interesom in željam – seveda v okvirih danih tematskih in izvedbenih omejitev.
Pojasnilo k vsebinskim področjem:
Ne glede na vsebinski poudarek (cilj) naloge (velja za večino projektnih nalog), dijak poleg dokumentov vezanih na cilj naloge (vsebinsko jedro), izdela tudi vse dokumente tehnološke priprave dela, ki omogočijo določitev izdelovalnih oziroma storitvenih stroškov za dani način proizvodnje. (Tako bo pri oblikovanju in konstruiranju izdelka poudarek na konstrukcijski dokumentaciji in utemeljitvah za izbrano obliko in konstrukcijo, preostala dokumentacija tehnološke priprave pa bo »ocena« za individualno proizvodnjo vzorca, modela).
V nalogah, ki niso vezane na konkretni izdelek, naj vsebuje naloga tudi primerjalno vrednotenje doseženih rezultatov.
(Npr. Pri izdelavi računalniške aplikacije naj bo ovrednoten časovni prihranek v primerjavi z klasično tehnološko pripravo. Pri spremembah v konstrukciji , tehnološkem postopku izdelka ali organizaciji delovnega mesta naj bo stroškovno ovrednoten prihranek materiala in časa dela. Poslovni načrt za podjetniško zamisel mora vsebovati stroškovne in finančne projekcije za pričetek poslovanja oziroma realizacijo poslovne zamisli).
V posameznem ocenjevalnem obdobju se znanje preverja in ocenjuje:
Učitelj oceni:
Obrazložitev
Pisna zasnova. Pri ocenjevanju pisne zasnove so kriteriji podrobnost, natančnost in preglednost naloge, glede na predpisana izhodišča.
Interpretacija in vsebinski obseg. Ocena temelji na učiteljevem spremljanju dijakovega dela, ko pri tem ugotavlja samostojnost pri oblikovanju vsebinskega jedra naloge, ustreznosti predstavitve in interpretacije zbranih informacij.
Inovativnost naloge. Ocenjuje se dijakova sposobnost za samostojno in inovativno oblikovanje zamisli in vsebine.
Predstavitev naloge. Ocenjuje se dijakova odločnost, jasnost, argumentiranost ter preglednost pri strokovni predstavitvi oziroma zagovoru naloge.
Konkretno:
Znanja |
Povezava s predmetom |
|
|
Predmet |
Znanja |
|
Konstrukcije |
|
|
Tehnologija Organizacija in ekonomika |
|
|
Organizacija in ekonomika |
|
|
Praktični pouk |
|