SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE

Izobraževalni program: LESARSKI TEHNIK

KATALOG ZNANJ

Sprejeto na 29.seji SS za poklicno in strokovno izobraževanje, dne 9. 7 1999

1. IME PREDMETA

TEHNOLOGIJA

2. ŠTEVILO UR

Po posameznih letnikih in oblikah izobraževalnega dela.

Letnik

Oblike izobraževalnega dela

 

Teorija (ur)

Vaje (ur)

Skupaj (ur)

1.

    

 

2.

70

35

105

3.

100

40

140

4.

91

40

136

skupaj

261

120

381

 

*   T – teoretični pouk, seminarji, projektno delo;

** V- vaje, individualno projektno delo oziroma projektno delo v skupinah, storitev.

3. USMERJEVALNI CILJI

Tehnologija posreduje temeljno strokovno teoretično znanje, ki je osnova in dopolnilo praktičnemu pouku ter povezujejo vsa ostala strokovno teoretična in praktična znanja z namenom, obvladati osnovne tehnologije v lesarstvu.

Pri predmetu dijak:

  • osvojijo temeljna strokovna znanja potrebna za uspešno načrtovanje in izvajanje značilnih tehnoloških postopkov v lesarstvu;

  • ustvarjalno povezujejo ta znanja in izkušnje z znanji pridobljenimi pri ostalih strokovno teoretičnih  predmetih in praktičnem pouku in jih uporabljajo pri načrtovanju tehnologije izdelave značilnih izdelkov ali sestavnih delov, oziroma projektiranju novih tehnologij;

  • z aktivnim - podjetniškim načinom poučevanja in delom v skupinah, ob usmerjanju učitelja prihajajo do novih strokovnih spoznanj in znanj ter se tako navajajo na ustvarjalno skupinsko delo;

  • ocenjujejo nevarnosti pri delu, razmišljajo o potrebni zaščiti in razumejo potrebnost ukrepov za varno delo;

  • razmišljajo o vplivih lesarskih tehnologij  na okolje, predlagajo varovalne ukrepe za izboljšanje ter spoznavajo sodobne pristope za zagotavljanje čistejše tehnologije.


    • 4. OPERATIVNI CILJI

    2. letnik

    INFORMATIVNI CILJI

    FORMATIVNI CILJI

    SOCIALIZACIJSKI CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    Tehnologija

    Dijak

    Dijak

    		  

  • definicija pojma

    		•

  • pojasni pojem tehnologija in povezuje lesarsko tehnologijo z drugimi;

    		•

    Pozna pomen uveljavljanja strokovnosti in sposobnosti primerjanja ter komunikacije;

    		  

    Temeljni pojmi

     

     

     

  • proizvodni proces

  • tehnološki proces

  • skupine tehnoloških opravil v lesarstvu

    		•

  • pojasni razlike med procesi;

  • razloži najvažnejše tehnološke celote v lesarstvu;

  • zna razlikovati značilne skupine tehnoloških opravil;

    		•

    Spozna pomen razumevanja pojmov in pregleda nad celoto

    Video film različnih procesov v lesarstvu s sprotnim komentarjem učitelja.

    Osnove tehnologije ŽAGARSTVA in naravno SUŠENJE lesa

  • našteje tehnološka opravila v žagalnici in opiše žagarske asortimente;

  • razloži naravno sušenje lesa;

    		•

    Razvija doslednost - notranji redosled opravil v lesarstvu;

    Video film o delu na žagarskih obratih.

    Strokovna ekskurzija na žagarski obrat s sušilnimi kapacitetami.

    VARSTVO PRI DELU (skupne osnove)

     

     

     

  • zakonske osnove varstva pri delu

  • pravice in dolžnosti delavca in delodajalca

  • splošne nevarnosti v lesarstvu in varnostni ukrepi

  • požarna nevarnost in protipožarna zaščita

    		•

  • zna poiskati predpise iz varstva pri delu v zakonodaji;

  • pozna pravice in dolžnosti iz varstva pri delu;

  • opredeli in utemelji osnovne nevarnosti, ki pretijo pri delu v lesarstvu;

  • pozna osnovne varnostne ukrepe;

  • samostojno oceni nevarnost;

    		•

    Oblikuje odnos do varovanja sebe, sodelavcev in okolja.

    Razvija materialne in moralne odgovornosti.

    Varno delo je predmet obravnave povsod tam, kjer se nevarnost pojavi.

    Reševanje testa iz varstva pri delu, ki je predviden za poklic mizar.

    Demonstracija uporabe gasilnih aparatov.

    PREOBLIKOVANJE LESA Z ODREZOVANJEM (skupne osnove)

     

     

     

  • osnovno o odrezovanju

  • geometrija rezalnega orodja

  • smeri rezanja

  • gibanja pri odrezovanju

  • rezalna hitrost

  • podajalna hitrost

  • podajanje na zob

  • globina neravnine

  • srednja debelina odrezka

  • odrezovalne sile in izračun pogonske moči stroja

    		•

  • definira odrezovanje in našteje rezalne postopke;

  • s skico predstavi in opiše različna odrezovanja;

  • zna izračunati navedene parametre odrezovanja in analizira njihov vpliv na  kvaliteto odrezovanja;

  • zna izračunati potrebno moč za odrezovanje in pogonsko moč delavnega agregata;

    		•

    Razvija in uveljavlja strokovnost.

    Spoznava pomen natančnosti.

    Spozna pomen predvidevanja in upoštevanja danih ali izbranih podatkov za kvalitetno delo.

    Zna povezati abstraktno s konkretnim.

    Vaja: izračun elemente orodij in rezil ponazarjamo na vzorcih.

  • materiali za rezalno orodje

  • vrste rezalnega orodja in skupne varnostne določbe ter označevanje:

  • orodje za žaganje,

  • orodje za skobljanje,

  • rezkalno orodje,

  • svedri - orodje za vrtanje,

  • dolbilno orodje,

  • strugarsko orodje,

  • brusilna sredstva za odrezovanje lesa

    		•

  • primerja lastnosti materialov za rezalna orodja;

  • značilna lesarska orodja skicira in opiše, razvršča ter deli po raznih kriterijih;

  • glede na  tehnološke zahteve izbira primerno orodje in material rezil;

  • razloži varnostne oznake na orodju in pomen drugih oznak;

    		•

    Razvija sposobnost komuniciranja in nazorne predstavitve.

    Razvija poklicno odgovornost.

    Oblikuje odnos do varovanja sebe, sodelavcev in okolja.

    Zbirka značilnega lesarskega orodja s pomočjo katere dijak:

  • prepozna lastnosti orodij iz oznak;

  • spozna na varnostne oznake;

  • opiše orodja in se uči izbrati primerno orodje z ustreznim rezilom.

    		•

  • obraba rezalnega orodja - vrste obrabe in obstojnost

  • priprava in brušenje rezalnega orodja:

  • brusilne plošče in brusi,

  • osnovni načini brušenja orodij,

  • izbira ustreznih brusov in brušenje različnih vrst orodij

    		•

  • analizira vrste obrabe rezil in ugotavlja čas obstojnosti;

  • pojasni pomen pravočasnega brušenja in primernega vzdrževanja orodij;

  • iz oznake brusne plošče pojasni lastnosti brusa;

  • pojasni načine brušenja;

  • opiše značilnosti brušenja posameznih orodij;

  • izbere brusilno sredstvo in pri vajah nastavlja brusilni stroj in brusi značilna orodja;

    		•

    Razvija natančnost.

    Prevzema osebne odgovornosti pri konkretnem delu na vajah.

    Se navaja na samostojno varno delo na natančnih strojih.

    Vaje (15 ur)

    Vaje iz spajanja žagnih listov in urejanja notranjih napetosti tračnih žagnih listov.

    Vaje iz razperjanja  zob žagnih listov.

    Vaje iz brušenja rezil orodij:

  • izbira ustreznega brusilnega sredstva;

  • brušenje tračnih žagnih listov;

  • brušenje krožnih žagnih listov;

  • brušenje skobeljnih nožev;

  • brušenje rezkalnega orodja;

  • brušenje svedrov in dolbilnega orodja,

  • brušenje strugarskih nožev.

    		•

    NATANČNOST V LESARSTVU

    Dijak pri vaji za svoj primer

     

     

  • natančnost pri pripravi dela

  • natančnost nastavitve delavnih sredstev

  • natančnost dela

  • tolerance in ujemi

  • vrste napak in mesta nastanka

    		•

  • primerno natančno zajame in prenaša podatke;

  • glede na trdnostne in estetske zahteve elemente primerno dimenzionira - npr. vezi ;

  • označi najvažnejše obdelovalne baze in skicira vpetje;

  • analizira možne napake pri nastavitvah;

  • na osnovi prilega določi toleranco in jo zapiše;

  • analizira tudi ostale nedimenzijske napake;

  • na manjšem projektu  določi zgornje parametre v mejah toleranc, primernih za lesarstvo;

    		•

    Spozna nujnost tolerantnosti, vendar razvija meje strokovne natančnosti.

    Razvija osebno in poklicno odgovornost.

    Vsebine pripravimo v povezavi s konstruiranjem in izdelki pri praktičnem pouku.

    Vaja: samostojen projekt, ki obravnava problematiko natančnosti za del izdelka in zajema:

  • definiranje problema,

  • skica,

  • zajemanje potrebnih informacij (tudi na terenu).

    		•

    Projektna naloga, ki zajema uporabo zgornjih vsebin

    		    

    Določanje dimenzij (trdnost, estetika).

    Določanje baz in toleranc.

    Analiza predvidenih napak.

    ZNAČILNI TEHNOLOŠKI POSTOPKI ODREZOVANJA

    		      

    Enostavni tehnološki procesi v lesarstvu

  •  

    		•   

     

  • krojenje masivnega lesa

  • krojenje lesnih plošč

  • razžagovanje na končne mere

  • delo na strojih za razžagovanje:

  • čelilniki,

  • večlistni krožni žagalni stroji,

  • stroji za krojenje plošč,

  • linije za optimalno krojenje,

  • formatni krožni žagalni stroji

    		•

  • primerja različne načine krojenja lesa;

  • izdela krojne liste in izračuna začetno porabo materiala;

  • navede zahteve pri natančnem žaganju;

  • pojasni nastavitev in varno delo na strojih za žaganje;

  • uvrsti delavno sredstvo na njegovo običajno mesto v tehnološkem procesu;

  • predstavi in primerja različne tehnologije v krojilnici;

    		•

    Razvija osebno in poklicno odgovornost za varno delo v vseh situacijah.

    Razvija varčen, skrben odnos do naravnih dobrin.

    Oblikuje inovativne pristope pri predstavljanju problemov in zamisli.

    Razvija sposobnost komuniciranja in dela v skupini.

    Vaja: načrtovanje tehnologij v krojilnici.

    Tehnološki procesi pri krojenju žaganega lesa

  •  

    		•     

  • skobljanje lesa:

  • poravnavanje in debelinjenje,

  • večvretenski skobeljni stroji,

  • čelno rezkanje – skobljanje,

  • osnove lepljenja

  • širinsko lepljenje

    		•

  • pojasni poravnavanje in debelinjenje v šolski delavnici in uporabo večstranskih skobeljnih strojev;

  • poveže znanja iz praktičnega pouka in tvoriv ter opiše lepljenje;

    		•

    Razvija sposobnost povezovanja že znanega in to uporabi.

    Vaja: tehnološki proces širinskega lepljenja.

  • rezkanje:

  • delo na osnovnih rezkalnih strojih (ponovitev),

  • kopirno rezkanje,

  • delo na večoperacijskih rezkalnih in kombiniranih strojih.

    		•

  • nazorno predstavi delo na miznem in nadmiznem rezkalnem stroju;

  • s skico predstavi kopirno rezkanje;

  • skicira elemente pohištva, ki jih  rezkamo;

    		•     

  • vrtanje in dolbenje:

  • delo na večvretenskih vrtalnih strojih,

  • principi dolbenja.

    		•

  • predstavi delo na osnovnih vrtalnih in dolbilnih strojih;

  • primerja tehnike dolbenja, ki jih ponazarja s skico;

    		•     

  • struženje;

  • struženi element;

    		•

  • pojasni razliko med ročnim, polavtomatskim in avtomatskim struženjem;

  • napiše in pojasni tehnološki proces struženega elementa (npr. noga stola);

    		•   

    Vaja: tehnološki proces izdelave struženega elementa.

  • tehnologija brušenja

  • brušenje lesa in lesnih tvoriv

    		•

  • pojasni osnovna pravila kvalitetnega brušenja;

  • opiše delo na osnovnih  brusilnih strojih v delavnici;

    		•   

    Vaja: predpiše tehnologijo brušenja za značilne primere.

  • površinska obdelava (osnove):

  • ročno nanašanje in

  • brizganje premaznih sredstev.

    		•

  • povzame pravila osnovne površinske obdelave PRA);

    		•

    Razvija sposobnost povezovanja znanj.

    		  

    Krivljenje masivnega lesa

     

     

     

  • krivljeni masivni elementi pohištva (npr. naslon stola)

    		•

  • v zaporedju pojasni tehnološke faze krivljenja;

  • razloži VF sušenje;

  • napiše tehnološki proces izdelave;

    		•   

    Vaja: načrtovanje tehnološkega procesa krivljenja.

  • tehnološki procesi izdelave značilnih (enostavnejših) lesarskih izdelkov

    		•       

  • elementov  stavbenega pohištva

  • elementov omarastega, ploskovnega pohištva

  • elementov sedežnega pohištva

    		•

  • skicira element, ki ga bo obravnaval z vsemi vezmi;

  • napiše in utemeljuje vrstni red tehnoloških operacij, potrebnih za izdelavo značilnih izdelkov;

    		•

    Razvija in se navaja na ustvarjalno delo v skupini.

    Se navaja zagovarjati in utemeljevati svoje ideje in razmišljanja.

    Prevzema odgovornost.

    Razvija sposobnost komuniciranja in tolerantnosti.

    Vaje (20 ur dela v skupinah)

    Pri vseh vajah v poglavju dijak s skico in komentarjem prikaže rešitev, ki si jo je zamislil in pri tem uporabi pravilne konstrukcijske rešitve.

    S projektiranjem enostavnih tehnoloških procesov povezuje vsa znanja v smiselno in v praksi uporabno celoto.

    S skupinskim povzemanjem predlagane rešitve ovrednotimo.

    3. letnik

    INFORMATIVNI CILJI

    FORMATIVNI CILJI

    SOCIALIZACIJSKI CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    TEHNOLOGIJA LEPLJENJA

    Dijak

    Dijak

     

    Faze dela v tehnološkem postopku lepljenja

     

     

     

  • priprava lepilnih površin

  • izbira ustreznega lepila v primerni obliki

  • priprava lepila

  • nanašanje lepila:

  • ročno nanašanje,

  • tehnike strojnega nanašanja lepila (valjanje, brizganje, polivanje);

  • stiskanje lepljencev:

  • tlak stiskanja,

  • čas stiskanja,

  • naprave za stiskanje;

  • postopek po stiskanj

  • popravljanje napak, ki so morebiti nastale pri lepljenju

  • nevarnosti pri lepljenju, varstvo pri delu in odnos do okolja

    		•

  • razvrsti vsa dela pri lepljenju v tehnološko celoto;

  • našteje zahteve glede priprave lepilne površine;

  • analizira napake;

  • zna izbrati ustrezno lepilo za značilna lepljenja;

  • pove postopek priprave najpogosteje uporabljenih lepil;

  • razmišlja o potrebni količini nanosa lepila;

  • opiše strojne tehnike in ročne izvedbe nanosa lepila;

  • definira stiskanje;

  • izračuna parametre stiskanja;

  • razvrsti stiskalne naprave;

  • opiše zorenje lepila;

  • svetuje preventivne ukrepe in načine popravila;

  • odkriva nevarnosti v postopku lepljenja in svetuje varnostne ukrepe;

    		•

    Razvija strokoven pristop k lepljenju, ki upošteva vse ključne člene pri lepljenju.

    Razvija materialno odgovornost in ekološko zavest.

    Oblikuje odnos do varčnosti kot vrednote.

    Razvija odgovornost da zagotovi varne pogoje pri delu.

    Krepi ekološko zavest in osebno odgovornost do malomarnega ravnanja pri delu.

    Videofilm o tehnikah, ki jih ne moremo demonstrirati.

    Praktični izračuni tehnoloških parametrov in odčitavanja iz tabel.

    Izdelava samostojne naloge o ravnanju z odpadki pri lepljenju.

    Značilni postopki lepljenja

     

     

     

  • lepljenje (spajanje) masivnega lesa:

  • širinsko lepljenje lesa,

  • dolžinsko lepljenje lesa,

  • debelinsko lepljenje lesa,

  • kombinirano spajanje lesa z lepljenjem

  • oplemenitenje ploskev in robov:

  • ploskovno furniranje,

  • oblaganje reliefno oblikovanih ploskev,

  • oplemenitenje - oblaganje robov (ravnih in s krivinami);

  • lepljenje in sočasno krivljenje lamel ali furnirja

  • montažna lepljenja

    		•

  • našteje najznačilnejše postopke lepljenja v lesarstvu;

  • opiše, grafično ponazori ter primerja naštete procese;

  • definira zaporedje tehnoloških operacij in izbira delovna sredstva;

  • primerja izvedbo naštetih lepljenj v šolski delavnici in v industrijskih pogojih dela;

  • opiše VF utrjevanje lepil;

  • predstavi medfazna lepljenja in lepljenja v montaži;

    		•

    Razvija občutek pripadnosti delovni skupini.

    Razvije sposobnost in odgovornost za delo  v skupini.

    Utrjuje  komunikacijske oblike pri zagovarjanju svojih stališč.

    Spozna tehnike nazorne predstavitve.

    Dijaki izdelajo v skupinah svoje predloge rešitev procesa in nato rešitve primerjamo ter povzamemo najboljše.

    Rešitve tehnoloških procesov grafično predstavimo na posebnem poligonu za postavitve tehnoloških procesov.

    Uporaba računalnika pri projektiranju novih tehnoloških procesov in spreminjanju obstoječe tehnologije.

    Praktične meritve in izračuni pri lepljenju

     

     

     

  • količina nanosa lepila

  • parametri pri stiskanju

  • stopnja zlepljenosti

    		•

  • v delavnici zna pripraviti lepilo in ugotavljati viskoznost;

  • določi nanos in  ga kontrolira;

  • določi parametre stiskanja (tlak, temperaturo, čas) in jih nastavi na stiskalnici;

  • analizira vplive na  vezilno trdnost, ki jo izmeri;

    		•

    Spozna pomen tehnike praktičnih preizkusov pri lepljenju.

    Razvija potrebo po urejenem delavnem okolju.

    Razvija poklicno in strokovno odgovornost, ki je povezana tudi z materialno odgovornostjo.

    Vaje iz lepljenja tehnologija in praktična izvedba lepljenja (10 ur):

    Kontrola nanosa lepila,

    Ugotavljanje in nastavitev parametrov pri stiskanju,

    Ugotavljanje stopnje zlepljenosti.

    TEHNOLOŠKI POSTOPKI V POVRŠINSKI OBDELAVI

     

     

     

    Pripravljalna dela

     

     

     

  • kontrola vlažnosti lesa

  • kitanje, brušenje in glajenje

  • luženje, beljenje

  • doseganje posebnih efektov

  • odpraševanje in nevtralizacija elektrostatičnega naboja

    		•

  • s skico ponazori univerzalni sistem površinske obdelave z vsemi možnimi opravili;

  • opiše našteta pripravljalna dela in njihov vpliv na kvaliteto površinske obdelave;

  • predstavi tehnologijo izvedbe posameznega dela;

    		•

    Gradi strokovno zaključen pogled na lesarstvo in spoznava zahtevno površinsko obdelavo, ki zahteva strokoven pristop in prevzemanje odgovornosti.

    		  

    Izbira in priprava premaznega sistema

     

     

     

  • poskusna obdelava (vzorec)

    		•

  • predvidi primeren premazni sistem za značilne izdelke;

  • izdela vzorec;

    		•

    Razvija varčen odnos do materialov in skrb za čisto okolje.

    Vaja (10ur): pripravi premazno sredstvo (sistem) in izdela vzorec površinske obdelave.

    Nanašanje premaznega sistema

     

     

     

  • ročno

  • razprševanje ali brizganje (zračno, brezzračno, kombinirano in z rotacijskimi napravami)

  • elektrostatično in toplo brizganje

  • avtomatizirano brizganje

  • valjanje

  • polivanje

  • potapljanje, oblivanje

  • tiskanje in druge tehnike

  • ventilacijske naprave

    		•

  • našteje tehnike nanosov;

  • opiše ročni nanos premazov;

  • pojasni razlike v principu različnih načinov razprševanj in jih kritično primerja;

  • opiše in razdeli ventilacijske naprave;

  • opiše princip, skicira shemo in navede uporabo valjanja;

  • predstavi tehniko in uporabo polivanja;

  • primerja uporabnost polivanja in potapljanja;

  • pojasni princip sitotiska;

    		•

    Razvija sposobnost in veščino strokovnega komuniciranja in utemeljevanja.

    Vaja: razprševanje z brizganjem.

    Video film, ki prikazuje tehnike nanašanja premaznih sredstev.

    Utrjevanje premaznih sredstev

     

     

     

  • naravno

  • sušenje v toku toplega zraka, in vročega zraka

  • utrjevanje z infrardečim (IR) sevanjem

  • utrjevanje z ultravijoličnim (UV) sevanjem

    		•

  • utemeljuje pomen faze in pojasni načine;

  • pojasni procese v premazu med utrjevanjem;

  • pojasni princip in prednosti UV utrjevanja;

    		•

    Razvija ekološko zavest.

    Ponazoritev predavanj z video posnetki in shemami.

    Brušenje in glajenje premaznih sredstev

     

     

     

  • glajenje luženih površin

  • brušenje temeljnih lakov

  • obdelava končnih filmov laka

  • stroji in naprave za brušenje in glajenje v površinski obdelavi

    		•

  • pojasni namen in tehnologijo glajenja luženih površin, brušenja temeljnih premazov in obdelavo končnih filmov laka;

  • predpiše tehnologijo brušenja in brusilno sredstvo za premazne sisteme in efekte;

    		•

    Razvija poklicno odgovornost za kvalitetno opravljene faze dela.

    Vaje: zaporedje brušenj v površinski obdelavi in finost brusilnih sredstev glede na vrsto brušenja in končne efekte.

    Ureditev tehnološkega procesa v lakirnici

     

     

     

  • fleksibilna ureditev (raznovrstni izdelki)

  • linijska ureditev

    		•

  • primerja linijsko in fleksibilno ureditev in organizacijo v lakirnici;

    		•

    Se navaja na ustvarjalno delo v skupini in na tolerantnost.

    Se navaja na javno nastopanje.

    Vaja: načrtovanje tehnologije v lakirnici za različne količine in tipe proizvodov.

    Zamisli skupaj vrednotimo.

  • nevarnosti v površinski obdelavi in varno delo v lakirnici

    		•

  • pojasni pomen kratic MDK in  SEM;

  • predstavi nevarnosti, pojasni ukrepe in ravnanje z odpadki;

    		•

    Oblikuje strokoven odnos do varovanja sebe in okolice ter razvija čut za  materialne odgovornosti.

    Oblikovanje ekološke zavesti.

    Video prikaz ekoloških težav zaradi odpadkov.

    Kontrola v površinski obdelavi:

     

     

     

  • priprava premaznega sistema v proizvodnji

  • količina nanosa premaza

  • stopnje osušitve premaza

  • oprijem premaza na podlago

  • odpornost na agresivne tekočine

    		•

  • samostojno opravi naštete praktične kontrole in ocene;

  • analizira dobljene rezultate;

  • razmišlja o enostavnejših - improviziranih kontrolah pri površinski obdelavi v vsakih pogojih;

    		•

    Se navaja na natančno delo pri katerem je pomembna doslednost in zanesljivost.

    Goji odgovoren strokoven pristop do dela.

    Skrbi za varnost.

    Vaje (10 ur):

  • priprava premaza in ugotavljanje nanosa v delavniških pogojih;

  • ocena stopnje osušitve premaza;

  • ocenjevanje oprijema premaza na podlago;

  • ugotavljanje odpornosti na agresivne tekočine;

    		•

    SUŠENJE LESA

     

     

     

  • pomen sušenja

  • sestava in lastnosti zraka:

  • temperatura;

  • zračna vlažnost;

  • hitrost zraka;

  • načini sušenje in vlaženja zraka

  • zgradba in lastnosti lesa z vidika sušenja:

  • voda v lesu,

  • higroskopnost lesa,

  • krčenje in nabrekanje lesa,

  • ravnovesna lesna vlažnost,

  • gibanje vode v lesu,

  • sušilna ostrina

    		•

  • razloži pomen sušenja;

  • definira lastnosti, ki oblikujejo sušilno klimo;

  • opiše principe sušenja in vlaženja zraka v sušilnicah;

  • na osnovi poznavanja zgradbe lesa (TVO) sklepa na potek sušenja;

  • utemeljuje nujnost sušenja lesa na ravnovesno vlažnost in  povezuje vsa predznanja;

  • razloži histerezo lesa;

  • določi ostrino sušenja;

    		•

    Razvija strokoven odnos do obdelave lesa, ki je zahteven sistem, med seboj odvisnih opravil.

    		  

  • strokovni izračuni (količina vode v lesu, dimenzije desk po osušitvi)

  • določanje vlažnosti lesa (tudi ravnovesne)

    		•

  • pri vajah dijak samostojno izračuna količino vode, ki jo moramo odstraniti iz lesa, dimenzije lesa po sušenju, ostrino sušenja in uporablja psihrometrične tabele;

  • opiše načine določanja vlažnosti lesa;

    		•

    Razvija natančen pristop k strokovnim meritvam in izračunom, ki vodi do zanesljivih rezultatov:

    Vaje:

  • izračun vlažnosti in količine vode v lesu;

  • izračun dimenzij lesa po sušenju;

  • izračun ostrine sušenja;

    		•

    konvencionalne sušilnice (izvedbe)

     

     

     

  • avtomatsko vodenje sušenja;

  • tehnološki postopek konvencionalnega sušenja:

  • segrevanje lesa,

  • sušenje (faze),

  • izenačevanje,

  • kondicioniranje,

  • ohlajevanje,

  • skladiščenje po sušenju;

  • režimi za sušenje lesa:

  • režimi na osnovi vlažnosti lesa,

  • režimi na osnovi časa sušenja;

  • izdelava medisonskega režima za sušenje

  • izdelava režima stalne ostrine sušenja;

  • določanje časa sušenja

  • primerjava različnih režimov sušenja

  • evidenca sušenja in delo sušilničaraja

  • stroški sušenja

  • tehnični podatki in izbira sušilnice

    		•

  • opiše izvedbe sušilnic in pojasni osnovni princip delovanja;

  • pojasni princip avtomatske regulacije sušenja;

  • posamezne faze procesa predstavi in pojasni praktične ukrepe v posamezni stopnji;

  • časovno omeji stopnje;

  • opozori na možne posledice neupoštevanja navodil - režima;

  • utemelji klimatiziranje;

  • definira režime in njihovo uporabnost;

  • se seznani z izdelavo režimov s pomočjo tabel in uporabo programov sušenja na zgoščenkah;

  • na vajah samostojno izdela medisonski režim za sušenje izbranega lesa;

  • za isti les izdela režim na osnovi stalne ostrine sušenja;

  • za konkreten primer določi predvideni čas sušenja;

  • primerja dobljene podatke in ugotavlja razlike;

  • opiše delavne naloge sušilničarja;

  • utemelji pomembnost praktičnih podatkov o trajanju sušenja;

  • okvirno izračuna stroške sušenja;

  • pri vajah predvidi nekatere tehnične podatke sušilnice;

    		•

    Razvija sposobnost javnega nastopanja in nazorne razlage.

    Razvija sposobnost strokovnega povezovanja.

    Prevzema poklicno in materialno odgovornost za natančnost in pravilnost izdelave režimov za sušenje.

    Razvija primerjalne sposobnosti in strokovno analizira rezultate.

    Prevzema odgovornost za natančnost pri izračunavanju cene.

    Vaje sušenje lesa (10 ur):

  • izdelava medisonski režim za sušenje poljubne drevesne vrste in dimenzij sortimenta;

  • po izdelavi režima na osnovi stalne ostrine sušenja primerjava rezultatov;

  • izbira ustreznega režima iz pomnilnika računalnika;

  • izračun in ocena  časa celotnega cikla sušenja;

  • vpis informacij za sušilno evidenco;

  • za sušilnico z znanimi tehničnimi podatki - izračun cene sušenja 1m3 določenega lesa, oziroma stroške na uro sušenja;

    		•

    Sušilne napake

     

     

     

  • ugotavljanje notranjih napetosti v lesu

    		•

  • predstavi napake, vzroke nastanka in ukrepe za odpravo;

  • pri vajah z vilicami ugotavlja notranje napetosti v lesu;

    		•

    Prevzema poklicno odgovornosti pri vodenju procesa sušenja.

    Uporaba zbirke vzorcev napak zaradi nepravilnega sušenja.

    Vaja: izdelava vilic in ocena notranjih napetosti v lesu.

  • predsušenje

  • kondenzacijsko sušenje

  • vakumsko sušenje

  • visokofrekvenčno sušenje

    		•

  • opiše prednosti in namen predsušenja;

  • razloži princip varnega kondenzacijskega sušenja;

  • predstavi izvedbe vakumskih sušilnic in njihovo uporabo;

  • razloži, kdaj je potrebno les visokofrekvenčno posušiti;

    		•

    Razvija ekološko zavest in varčnost pri porabi energije;

    		  

    ZNAČILNI TEHNOLOŠKI PROCESI V ŽAGALNICI

     

     

     

  • gozdni lesni sortimenti

  • žagarski obrat

  • dela na hlodišču in CMS

  • žagalnica

  • delo na polnojarmeniku

  • delo na tračnem hlodovnem žagalnem stroju

  • pomožni stroji v žagalnici in njihova funkcija

  • načini žaganja:

  • enkratno,

  • prizmiranje,

  • posamezno in posebni načini.+;

  • določanje razporeda žagarskih asortimentov v hlodu

  • žagarski proizvodi (standardi in meritve)

  • merjenja, izračuni in sortiranje

  • izkoriščanje ostankov pri žaganju

    		•

  • našteje gozdne asortimente in jih klasificira;

  • predstavi glavne sestavne dele žagarskega obrata;

  • opiše postopek dela na hlodišču;

  • skicira notranjo tehnologijo v žagalnicah z različnimi osnovnimi stroji;

  • s pomočjo skice predstavi osnovne in pomožne stroje ter značilnosti žaganja na teh strojih;

  • s skico predstavi in primerja različne načine žaganja;

  • primerja enkratno in povratno žaganje;

  • načrtuje razžagovanje;

  • uporablja računalniške programe za načrtovanje žaganja;

  • razdeli in opiše žagarske proizvode;

  • izmeri žagarski proizvod in izračuna lesno maso;

  • sortira proizvode po osnovnih kriterijih;

  • našteje oblike in vrste ostankov in navede uporabo;

    		•

    Oblikuje skrben odnos do obnovljive surovine in okolja.

    Se navaja na natančnost pri zajemanju podatkov, izračunih in ocenah.

    Spozna nevarnosti pri delu na žagarskem obratu in potrebe doslednega izvajanja varnostnih ukrepov.

    Razvija ustvarjalnost in prostorsko predstavo pri predstavitvi sistemov.

    Pokaže inovativnost pri načrtovanju tehnologije.

    Ob iskanju in uporabi potrebnih informacij oblikuje aktiven, ustvarjalen odnos do reševanja novih problemov.

    Vaja: uporaba standarda za gozdne lesne sortimente.

    Vaje:  izmera hloda, izračun lesne mase in klasificiranje.

    Videofilm - žagarski obrat in posamezna značilna dela.

    Vaje:

  • načrtovanje tehnike žaganja in razpored asortimentov v različnih hlodih;

  • ustrezni računalniški programi za določanje optimalnega razporeda rezov v hlodu;

  • izmera robljenih in nerobljenih desk in plohov, izračun njihove prostornine in sortiranje po kvaliteti;

    		•

    4. letnik

    INFORMATIVNI CILJI

    FORMATIVNI CILJI

    SOCIALIZACIJSKI CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    ZAHTEVNEJŠI (kompleksni) TEHNOLOŠKI PROCESI

    Dijak

    Dijak

     

    Skupine izdelkov iz katerih izbiramo  primere za obravnavo značilnih procesov:

  • stavbno pohištvo (obloge, tla, okna, vrata itd.)

  • omarasto masivno pohištvo (raznolikost vezi)

  • pohištvo s ploskovnimi elementi (uporaba lesnih plošč in furniranih elementov)

  • sedežno pohištvo z značilnimi masivnimi krivljenimi in struženimi deli in lameliranimi reliefnimi oblikami

  • replike stilnega pohištva

  • projektno delo

    		•

  • samostojno ali v manjši skupini načrtuje izdelek, ga skicira ter pri tem upošteva vsa ergonomska in oblikovni - trdnostna načela (KON);

  • predvidi tehnologijo izdelave sestavnih delov v različnih pogojih;

  • podrobneje definira in obravnava ključne tehnološke operacije;

  • uporablja vsa strokovna predznanja in podrobneje pripravlja tehnologijo izdelave in predvideva kritična mesta;

    		•

    Pridobiva strokovno samozaupanje ob uspešnem načrtovanju zaključenih procesov.

    Razvija inovativnost pri iskanju rešitev.

    Razvija kritični odnos do rešitev in estetske podobe stilnega pohištva.

    Vaje oziromaprojektno delo:

  • tehnološki procesi -  prepletanje s cad - cam tehnologijo;

    Ekskurzije.

    Video prezentacije.

    		•

    Računalniško podprto načrtovanje in proizvodnja (CAD - CAM tehnologija)

    		      

  • temeljni pojmi in definicije

  • CNC lesno obdelovalni stroji

  • numerično krmiljenje

  • programiranje

  • zgradba in vsebina programa,

  • načini programiranja,

  • pregled glavnih in pomožnih funkcij za didaktične CNC stroje,

  • oblikovne in tehnološke informacije oziroma podatki,

  • priprava tehnološkega procesa, pripomočkov in izdelava dokumentacije za delo

    		•

  • definira to tehnologijo;

  • našteje in pojasni funkcijo snovnih delov strojev;

  • pri vajah določi pomembne točke in krmiljenje;

  • z izdelavo celotnega programa za preprost primer dokaže, da obvlada osnove izdelave programa;

    		•

    Se navaja na stalno strokovno izpopolnjevanje.

    Razvija natančnost.

    Se zaveda odgovornosti za draga delovna sredstva in pravilnost obdelave.

    Uporaba videoprezentacij pri obravnavi cnc centrov.

    Demonstriranje  na didaktičnih cnc strojih.

    Ročno programiranje CNC rezkalnega stroja in stružnice

    		      

  • načrtovanje vpetja in pozicioniranja

  • načrt rezanja

  • operacijski list

  • orodni list

  • funkcija M06 - menjava in korekcija orodja

  • programiranje premočrtnega gibanja - G00, G01

  • programiranje gibanja po krožnici - G02, G03

  • ciklične funkcije

  • uporaba podprogramov

  • programiranje rezkanja in struženja  ter demonstracije pravilnosti delovanja programa

    		•

  • vadi izdelavo dokumentov, načrtuje vpetje obdelovanca in spoznava ter uporablja programske funkcije za rezkanje in struženje;

  • pri vajah samostojno programira rezkalnik  in stružnico;

  • pravilnost programa samostojno preveri s simulacijo obdelave ali dejansko obdelavo;

    		•

    Pokaže inovativnost pri iskanju najboljših rešitev.

    Oblikuje čut za skrben in varen pristop k delu.

    Samostojne vaje ob cnc rezkarju in stružnici(25 ur).

    Uporaba CAD - CAM tehnologije

     

     

     

  • splošne značilnosti programskega paketa za CAM

  • geometrijske informacije

  • vstopne točke orodja

  • oblika

  • obdelovalna področja

  • program

  • simulacija obdelave

  • postprocesiranje

  • časi

  • prenašanje programa na stroj

  • demonstracija obdelave

  • primerjava ročnega in računalniiško podprtega programiranja

  • priprava vpenjal in podlog za obdelavo na CNC centru

  • perspektiva računalniško podprte proizvodnje

    		•

  • spozna in dobi pregled  nad enotami CAM programa;

  • z simuliranjem programskih paketov spoznava program;

  • pri vajah samostojno na delavnem mestu ob računalniku s pomočjo CAD - CAM programa programira in simulira zahtevne oblike rezkanja in struženja;

  • prenese program na CNC stroj;

  • preverja pravilnost programa;

  • ugotavlja vse prednosti takega načina programiranja;

  • spoznava zelo zahtevno področje optimalnega vpetja obdelovanca;

  • razmišlja o vlogi in mestu klasičnega mizarskega znanja v proizvodnji prihodnosti;

    		•

    Razvija sposobnost obvladovanja zahtevnejših  nalog in izgrajuje zaupanje vase.

    Vaje: delo s programskim paketom za računalniško podprto proizvodnjo ob računalniku in cnc stroju (20 ur).

    Vaje:

  • risanje z grafičnim programom (cad);

  • določanje vstopnih točk orodja;

  • določanje oblike;

  • določanje obdelovalnih področij (žepov);

  • pisanje programa (tehnološke informacije);

  • simulacija obdelave,

  • postprocesiranje;

  • oblikovanje dokumenta s tehnološkimi časi;

  • prenašanje programa na stroj;

  • demonstracija obdelave;

    		•


    5. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

    V posameznem ocenjevalnem obdobju se znanje preverja in ocenjuje:

  • pisno (izdelki pri vajah),

  • ustno.

    Ocenjevanje tehnoloških rešitev, delovnih zvezkov, programov, zagovorov in izdelkov pri vajah.

    6. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI

    Splošno:

    Vsebine predmeta se povezujejo, gradijo oziroma dopolnjujejo vsebine vseh ostalih strokovno teoretičnih predmetov, predvsem pa se povezujejo s praktičnim poukom, tvorivi in konstrukcijami.

    Konkretno:

    Znanja

    Povezava s predmetom

     

    Predmet

    Znanja

  • varstvo pri delu

  • odrezovanje

  • natančnost obdelave

  • značilni tehnološki postopki z odrezovanjem

  • tehnologija lepljenja

  • površinska obdelava

  • sušenje lesa

    		•

    Praktični pouk

  • neposredno varovanje pri delu in varnostni ukrepi;

  • odrezovanje na strojih v delavnici;

  • izkušnje v zvezi s potrebno natančnostjo;

  • izdelava izdelkov in delov izdelkov;

  • praktično lepljenje;

  • luženje in lakiranje pri praksi;

  • delo s pravilno suhim lesom;

    		•

  • žagarstvo

  • obdelava z odrezovanjem

  • krivljenje in sušenje

  • lepljenje

  • površinska obdelava

    		•

    Tvoriva

  • surovina – les;

  • poznavanje lastnosti lesa in lesnih tvoriv;

  • o lastnostih lesa,

  • lepila;

  • premazna sredstva;

    		•

  • natančnost, dimenzije

  • tehnološki procesi izdelave značilnih izdelkov

  • možnost izdelave

    		•

    Konstrukcije

  • lesne vezi, lesarski izdelki,

  • ergonomija, oblikovanje, značilni izdelki;

  • primerna konstrukcijska rešitev (oblika),

    		•

  • tehnološki procesi

    		•

    Organizacija in ekonomika

  • priprava in organizacija dela;

    		•

  • delo na strojih in uporaba naprav

    		•

    Stroji in naprave

  • strojni elementi, naprave, vzdrževanje;

    		•

  • tehnologija izdelave

    		•

    Projektiranje

  • projekt kot celota;

    		•