SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE

Izobraževalni program: LESARSKI TEHNIK

KATALOG ZNANJ

Sprejeto na 29.seji SS za poklicno in strokovno izobraževanje, dne 9. 7 1999

1. IME PREDMETA

TVORIVA

2. ŠTEVILO UR

Po posameznih letnikih in oblikah izobraževalnega dela.

Letnik

Oblike izobraževalnega dela

 

Teorija (ur)

Vaje (ur)

Skupaj (ur)

1.

50

20

70

2.

50

20

70

3.

50

20

70

4.

    

 

skupaj

150

60

210

 

*  T – teoretični pouk, seminarji, projektno delo;

** V- vaje, individualno projektno delo oziroma projektno delo v skupinah, storitev.

3. USMERJEVALNI CILJI

Tvoriva posreduje temeljno strokovno teoretično znanje, ki je osnova in dopolnilo praktičnemu pouku.

Pri predmetu dijaki:

  • spoznajo glavne drevesne vrste, vrste gospodarjenja z gozdom, ekološki in socialni pomen gozda, gozdno gojitvene ukrepe in dejavnike, ki ogrožajo gozdove;

  • spoznajo posebnosti lesa kot raslega, obnovljivega, heterogenega, anizotropnega in higroskopnega materiala, ki je v uporabi podvržen biološkemu razkroju;

  • spoznajo proces rasti lesnatih rastlin in nastajanje lesa;

  • se seznanijo z variabilnostjo lesa in z vzroki zanjo;

  • prepoznavajo les, furnir in lesne plošče in spoznajo njihove tehnološke lastnosti;

  • spoznajo prednosti lesa kot »ekološkega« materiala;

  • spoznajo spremljajoče materiale v lesni industriji, ki se uporabljajo kot lepila, materiali za površinsko obdelavo, materiali za oplemenitenje lesa in lesnih tvoriv;

  • osvojijo temeljna strokovna znanja o lastnostih in uporabi materialov, ki se v stroki uporabljajo;

  • si privzgojijo zavest za gospodarno uporabo lesa in drugih materialov;

  • osvojijo temeljna strokovna znanja in jih povezujejo z vsakdanjimi izkušnjami;

  • z učenjem in vajami si oblikujejo delovne navade, se naučijo uporabljati različne vire informacij in kritično vrednotiti podatke;

  • razvijejo osebnostne lastnosti kot tudi odgovornost za zdravo okolje.


    • 4. OPERATIVNI CILJI

    INFORMATIVNI CILJI

    FORMATIVNI CILJI

    SOCIALIZACIJSKI CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    GOZD

    Dijak

    Dijak

    		  

  • gozdna rastišča

  • vrsta in oblika gozdnih sestojev

  • gozdno gojitveni cilji

  • ekološki in socialni pomen gozda

  • najpomembnejše drevesne vrste

  • nega gozdov in gospodarjenje z gozdom

  • dejavniki, ki ogrožajo gozdove

    		•

  • opiše gozdna rastišča, opiše gozd kot biotop z združbo žive in nežive narave;

  • opredeli pojme pragozd in gospodarski gozd, zna oceniti preko statističnih podatkov količino in vrste gozdov v Sloveniji;

  • pojasni gojitvene cilje in pozna dobrine, ki jih dobimo iz gozda;

  • pojasni funkcije gozda, predvsem varovalno vlogo gozda ter vpliv gozda na klimo in erozijo tal;

  • našteje in opiše glavne drevesne vrste;

  • pojasni namen in glavne vrste gospodarjenja z gozdom;

  • poveže vzroke (umiranje) gozdov in posledice ogroženosti slovenskih gozdov;

    		•

    Dobi informacijo o razsežnosti in pomenu slovenskih gozdov, kot najvažnejše surovinske baze za slovensko lesno industrijo in obrt..

    Dijakom posredujemo članke iz časopisov, revij in knjig o gozdu

    Dijaki si ogledajo video film o funkciji gozda in o ogroženosti gozdov.

    Z ekskurzijo v gozd se dijaki naučijo prepoznavati domače drevesne vrste.

    Les- obnovljiv, rasel material

     

     

     

  • evolucija lesnatih rastlin

  • nastanek in funkcija lesa

  • les tkivni kompleks

  • variabilnost lesa

  • nehomogenost, poroznost, anizo-tropnost, higroskopičnost lesa

    		•

  • opiše evolucijo lesa v smislu specializacije dela med tkivi lesnatih rastlin;

  • pojasni delitve v kambiju;

  • razloži vlogo lesa kot rastlin-skega tkivnega kompleksa;

  • pojasni izvor velike variabil-nosti zgradbe in lastnosti lesa;

  • opredeli les kot nehomogen, porozen, anizotropen in higroskopen material;

    		•

    Razvija sposobnost za sistematično, samostojno opazovanje, primerjanje in razločevanje.

    Dograjuje naravovarstveni odnos do gozda in naravnega okolja.

    Se uči opisovati po danih kriterijih.

    Dijaki izdelajo herbarij.

    Zgradba lesa na makroskopskem nivoju

     

     

     

  • meristemi

  • periodičnost rasti

  • ojedritev

  • makroskopski znaki

  • estetske lastnosti lesa

    		•

  • opredeli tvorna tkiva glede na čas, lego in rast;

  • pojasni značilno priraščanje lesnih rastlin, pojem letnice, branike, ranega, kasnega lesa in razloži razlike v priraščanju lesnih rastlin v zmernem pasu in tropih;

  • opredeli pojem beljave, jedrovine in črnjave;

  • opiše znake za makroskopsko determinacijo lesa ter prepozna naše najbolj uporabne drevesne vrste ter navede njihovo uporabo;

  • našteje estetske lastnosti lesa ter pojasni njihov pomen;

    		•

    Razvija sposobnost za sistematično, samostojno opazovanje, primerjanje in razločevanje.

    Se usposobi za razpoznavanje domačih vrst lesa.

    Razvija sposobnost ocenjevanja obdelovalnosti ter uporabnosti lesa po estetskih lastnostih.

    Razvije smisel za prirodnost in estetiko.

    Razvija sposobnost za sistematično samostojno opazovanje.

    Vaje:

    Dijaki na posameznih prerezih lesa prepoznajo anatomske elemente, ki so vidne s prostim očesom.

    Dijaki v podano tabelo vpišejo znake, po katerih so razpoznali vrsto lesa iz šolske zbirke.

    Skorja

     

     

     

  • nastanek, zgradba in funkcija skorje

    		•

  • pojasni pojme skorja, lubje, ličje;

  • razloži zgradbo, pojasni lastnosti in možnosti uporabe skorje;

    		•

    Se usposobi za razpoznavanje različnih vrst peridermov.

    		  

    Zgradba lesa na mikroskopskem nivoju in submikroskopskem nivoju

     

     

     

  • celična stena

  • celuloza, polioze, lignin, ekstraktivne in mineralne snovi

  • piknje

  • mikroskopska zgradba lesa

  • determinacija lesa

    		•

  • opiše zgradbo in vlogo primarne celične stene;

  • opiše posamezne sloje sekundarne celične stene;

  • oriše nastanek in kemično zgradbo olesenele celične stene;

  • opiše vrzeli za pretok vode in škroba;

  • opiše anatomsko zgradbo iglavcev in listavcev ter bistvene razlike med njimi;

  • spozna in razloži princip ključev za mikroskopsko determinacijo lesa;

    		•

    Pri mikroskopiranju razvija sposobnost opazovanja, razločevanja, določevanja razmerij.

    Vaje:

    Dijaki mikroskopirajo prečne, radialne in tangencialne prereze iglavcev in listacev.

    Gostota lesa

     

     

     

  • gostota celične stene

  • gostota lesa kot porozne snovi

  • vpliv vlažnosti na gostoto lesa

    		•

  • razlikuje med gostoto celične stene in gostoto lesa kot porozne snovi;

  • pojasni dejavnike, ki vplivajo na gostoto lesa;

    		•

    Se navaja na natančnost merjenja in tehtanja.

    Vaje:

    Dijaki določijo gostote lesa s tehtanjem in merjenjem.

    Voda v lesu

     

     

     

  • higroskopičnost

  • sorpcija in sorpcijska histereza

  • ravnovesna vlažnost

  • točka nasičenosti celične stene

  • napojitvena vlažnost

  • krčenje in nabrekanje lesa

    		•

  • definira higroskopičnost lesa;

  • pojasni sorpcijo lesa;

  • definira higroskopsko ravnovesje ter našteje ravnovesne vlažnosti za značilne skupine izdelkov lesa;

  • pojasni pomen ravnovesne vlažnosti za kvalitetno izdelavo lesnih izdelkov;

  • definira tncs;

  • zna razlikovati in pojasniti stopnje vlažnosti lesa;

    		•

    Pri določevanju vlage v lesu z metodo tehtanja se navaja na samostojno delo in natančnost pri delu.

    Se usposobi za samostojno delo z električnim vlagomerom.

    Se navaja na delo v skupini.

    Vaje:

    Dijaki določijo vlago v lesu z metodo tehtanja in z električnim vlagomerom.

    Dijaki izmerijo dimenzije lesa zaradi krčenja in izračunajo nabrekanje in krčenje bočnice in sredice v različnih smereh.

     

  • razloži vzroke za različno krčenje in nabrekanje lesa;

  • pojasni in skicira spremembe oblik pri sušenju na sredinski in bočni deski;

    		•

     

     

  • krčitvena anizotropija

  • vlažnost lesa v uporabi

  • transport vode v živem in mrtvem lesu

    		•

  • izračuna % krčenja lesa;

  • našteje lastnosti lesa, ki se spreminjajo s spreminjanjem vlažnosti lesa;

  • opiše princip transporta proste (kapilarne) vode v živem drevesu in transport vezane (higroskopske) vode v mrtvem lesu;

    		•

    Se navaja na natančnost in doslednost.

    		  

    Mehanske lastnosti lesa

     

     

     

  • zveza med napetostjo in deformacijo

  • proporcionalnostno območje, trdnost, udarna žilavost, trdota

  • les kot elastičen in viskoelastičen material

  • dejavniki, ki vplivajo na mehanske lastnosti lesa

  • obrabljivost lesa

  • cepljivost lesa

    		•

  • opredeli silo, napetost in elastičnostni modul;

  • pojasni mejo proporcionalnosti, trdnost, udarno žilavost in trdoto lesa;

  • opredeli les kot elastičen in viskoelastičen material;

  • pojasni vpliv vlažnosti in temperature na mehanske lastnosti lesa;

  • definira obrabljivost lesa in pojasni vpliv dejavnikov;

  • definira cepljivost lesa in pojasni pomen cepljivosti lesa;

    		•

    Pri določanju trdote se navaja na natančnost pri delu in merjenju.

    Se uzavešča na relaciji človek-znanost-tehnika-delo.

    Pri izdelovanju skodel, kot primera cepljivosti lesa se seznani s kulturno dediščino.

    Vaje:

    Dijaki določijo trdoto in trdnost lesa na trgalnem stroju.

    Fizikalno-kemične lastnosti lesa

     

     

     

  • trajnost lesa

  • gorenje in kurilna vrednost lesa

    		•

  • definira trajnost lesa;

  • pojasni dejavnike in pomen trajnosti;

  • definira kurilno vrednost lesa in pojasni dejavnike in pomen kurilne vrednosti;

    		•

    Gradi poseben odnos do lesa, ki je pomemben energetski vir.

    Oceni ekonomičnost ogrevanja z lesom.

    		  

    Patologija in zaščita lesa

     

     

     

  • škodljivci rastlinskega in živalskega izvora

  • biologija škodljivcev

  • proces razkroja lesa

    		•

  • opiše škodljivce rastlinske (glive) in živalskega izvora;

  • razdeli zaščitna sredstva in opiše postopke zaščite lesa vključno z ekološkimi vidiki;

    		•

    Si pridobi zavest za zdravo okolje.

    		  

    Napake lesa

     

     

     

  • napake v zgradbi lesa

  • mehanske napake

  • barvne napake

  • napake zaradi gliv in insektov

    		•

  • prepozna napake v zgradbi lesa in pojasni njihov vpliv na ekonomsko in uporabno vrednost;

  • razpozna mehanske napake in pojasni ukrepe za preprečevanje teh napak;

  • razloži nastanek obarvanja;

    		•

    Se usposobi za prepoznavanje napak lesa.

    Razvije sposobnost kritične presoje za popravilo napak v lesu.

    Vaje: dijaki izdelajo zbirko napak lesa.

     

  • pojasni ukrepe za preprečevanje napak zaradi gliv in insektov ter ukrepe za njihovo sanacijo;

    		•

    Spozna se z restavratorstvom.

    		  

    Furnir

     

     

     

  • pojem in razvrstitev furnirja

  • teorija rezanja in luščenja

  • proces izdelave furnirja

  • napake in uporaba furnirja

  • razpozna furnir in razdeli furnir po danih kriterijih;

  • kratko opiše postopek izdelave furnirja;

  • našteje napake furnirja in navede njegovo uporabo;

    		•

    Razvije smisel za estetiko.

    Vaje: dijaki izdelajo zbirko furnirja.

    Lesna tvoriva

     

     

     

  • furnirske plošče

  • mizarske plošče

  • opažne plošče

  • sendvič plošče

  • slojnat les

  • iverne plošče

  • vlaknene plošče

    		•

  • razpozna in imenuje vrsto plošč;

  • opiše osnovno zgradbo plošč;

  • kratko opiše proizvodnjo plošč;

  • poveže lastnosti plošč z obdelavo in uporabo;

  • primerja lastnosti in uporabo plošč z masivnim lesom;

  • pojasni kriterije za mersko in kvalitetno razvrščanje plošč;

  • izračuna površino plošč in izkoristek pri krojenju;

  • pojasni vpliv lepil v ploščah na ekologijo;

    		•

    Gradi odnos do racionalne rabe in zaščite materialov.

    Razvija pozitiven odnos do okolja.

    Vaje: dijaki izdelajo zbirko plošč.

    Lepila

     

     

     

  • umetne snovi, sintetizirane iz monomerov in naravnih polimerov

  • termične in elastičnostne lastnosti

  • teoretične osnove lepljenja

  • dodatki v lepilih

  • razdelitev lepil

  • kemizem lepil

  • lastnosti in uporaba posameznih lepil

  • kontrola lepil

    		•

  • spozna naravna in sintetična lepila, ki se uporabljajo za lepljenje lesa;

  • razlikuje med načini priprave lepil glede na njihove lastnosti;

  • razlikuje med fizikalnimi in kemijskimi značilnostmi priprave in utrjevanja lepil;

  • opredeli vezilne sile, razloži odnose med njimi in oceni vpliv sil na lastnosti in trdnost lepilnega spoja;

  • našteje sestavine posameznega lepila in napiše kemijsko reakcijo osnovne surovine;

  • pozna dodatke lepilom, njihovo vlogo in vpliv na lastnosti lepila;

  • razdeli in opiše polimeriza-cijska, polikondenzacijska in poliadicijska lepila;

  • poveže vpliv lastnosti lepila, anatomske zgradbe lesa in količine nanosa na lastnosti lepilnega spoja;

  • spozna postopke kontrole lepil;

    		•

    Se zave nevarnosti nekaterih snovi.

    Razvije ekološko zavest.

    Pri izvajanju vaj razvija natančnost.

    Gradi zavest o zahtevah kvalitetnega lepljenja.

    Se navaja na delo v skupini.

    Vaje:

  • kontrolirajo površino lepljenca in ocenijo zahteve za lepilno površino pred lepljenjem,

  • izmerijo in izračunajo delež suhe snovi v lepilu,

  • določijo ph vrednost lepila,

  • določijo viskoznost lepila.

  • določijo čas želiranja lepil,

  • določijo odvisnost med starostjo in viskoznostjo lepila,

  • določijo vmesni čas pri določenih pogojih dela (npr. različni nanosi lepila),

  • določijo vmesni čas in primerjajo dejanski vmesni čas s predvidenim časom.

    		•

    Materiali za površinsko obdelavo lesa

     

     

     

  • vloga in pomen oplemenitenja površin lesa in zaščite lesa

  • razdelitev materialov za površinsko obdelavo

  • sredstva za čiščenje površin, odstranjevanje madežev in smol, belilna sredstva, voski, zamaske

    		•

  • opiše vlogo in pomen oplemenitenja površine;

  • razloži razlike med oplemeniteno in neoplemeniteno površino z vidika trajnosti, odpornosti in dimenzijske stabilnosti;

  • opredeli razliko med oplemenitenjem površine in zaščito lesa ter razloži namen zaščite;

  • razdeli materiale za površinsko zaščito;

  • razloži vpliv pripravljalnih del na končni videz oplemenitene površine;

  • pojasni pomen odstranjevanja madežev in smole;

  • našteje sredstva za čiščenje površin in pojasni njihov negativen vpliv na lesno površino, delavca in okolje;

  • pozna vrste zamask;

  • definira pojem beljenja;

  • pozna belilna sredstva;

  • pozna uporabo voskov;

    		•

    Razvija odnos do kvalitetnega in lepega izdelka.

    Vaje:

    Dijaki odstranjujejo smole, maščobe in barvne madeže z različnimi sredstvi.

    Dijaki preizkušajo beljenje lesa z različnimi belilnimi sredstvi in primerjajo videz površin glede na uporabljeno belilno sredstvo.

    Dijaki ugotavljajo odpornost naravnih premazov na temperaturo.

    Dijaki preizkušajo staranje lesnih površin (»dimljene površine«).

    Brusna sredstva

     

     

     

  • vrsta in uporaba brusnih sredstev

    		•

  • pozna vrsto in uporabo brusnih sredstev;

  • opiše postopke glajenja površin;

    		•

    Razvija odnos do kvalitetnega izdelka.

    Prikaz: dijaki si ogledajo zbirko brusnih sredstev.

    Vaje: dijaki izberejo optimalen način predhodnega brušenja, ki zavisi od vrste lesa, želene barvne slike in vrste predvidenega lužila.

    Laki

     

     

     

  • sestava in načini utrjevanja lakov

  • lastnosti in uporaba posameznih vrst lakov

  • emisije iz lakirnic

    		•

  • pozna sestavine lakov, načine priprave in utrjevanja;

  • pozna lastnosti utrjenih lakov;

  • analizira prednosti in pomanjkljivosti posameznih lakov z ekološkega vidika;

    		•

    Se zave problema odpadnih količin laka in onesnaževanja okolja.

    Navaja se na natančnost in doslednost.

    Navaja se na delo v skupini.

    Dijaki:

  • določijo vsebnost filmotvorne snovi premaza;

  • določijo viskoznost laka

  • izmerijo debelino tekočega in utrjenega filma;

    		•
         

  • določijo stopnjo utrjevanja laka.

    		•

    Lužila

     

     

     

  • pozitivno, negativno luženje

  • vrsta, lastnosti in uporaba lužil

    		•

  • razloži pozitivno in negativno luženje;

  • našteje vrste lužil in njihovo sestavo;

  • imenuje napake pri luženju, vzroke in preprečevanje napak;

    		•

    Razvija estetski čut in sposobnost opazovanja in primerjanja.

    Vaje:

  • ugotovijo razlike v videzu površine, ki so bile pozitivno oziroma Negativno lužene,

  • preizkušajo različna lužila, različnih koncentracij, na različnih lesovih.

    		•

    Lazure

  • opiše posamezne vrste lazur in njihove značilnosti;

  • pojasni razliko med lazuro in lužilom;

    		•     

    Sredstva za zaščito lesa

     

     

     

  • insekticidi, fungicidi, antipireni

    		•

  • razloži namembnost posameznega zaščitnega sredstva,

  • primerja globino prodiranja med sredstvi za oplemenitenji in sredstvi za zaščito lesa;

  • opiše varno delo pri uporabi sredstev za zaščito lesa;

    		•

    Razvija ekološko zavest, odnos do varstva pri delu.

    Dijaki si ogledajo video film o zaščiti lesa.

    Ostali materiali

     

     

     

  • izolacije

  • dekorativne folije

  • stekla

    		•

  • opiše umetne snovi za druge namene kot so izolacije, dekorativne folije in dekorativni laminati;

  • ovrednoti imitacije z vidika razvrednotenja lesa in drugih naravnih materialov;

  • opiše stekla in njihovo uporabo;

    		•

    Razvije čut za pristnost in ponaredke.

    		  

    5. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

    V posameznem ocenjevalnem obdobju se znanje preverja in ocenjuje:

  • pisno (izdelki pri vajah),

  • ustno.

    Ocenjuje se tudi izvedba vaj (izdelava herbarija in seminarskih nalog, izdelava programov iz mikroskopiranja, izdelava dnevnikov iz laboratorijskih vaj.

    6. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI

    Znanja

    Povezava s predmetom

     

    Predmet

    Znanja

  • celice lesa oziroma zgradba celične stene

  • biotop, biocenoza

  • specializacija lesnih tkiv;

  • nastajanje škroba

    		•

    Biologija

  • zgradba celice;

  • ekosistem;

  • evolucijski razvoj;

  • fotosinteza;

    		•

  • kemična sestava lesa, lakov, lužil in drugih materialov

  • polimerizacija, polikonden-zacija, poliadicija

    		•

    Kemija

  • organske in anorganske sestavine;

  • kemične reakcije;

    		•

  • lastnosti in uporaba lesa ter drugih materialov

    		•

    Tehnologija

  • lesno-obdelovalni stroji, naprave, tehnološki postopki;

    		•

  • lastnosti in uporaba lesa ter drugih materialov

    		•

    Praktični pouk

  • postopki izdelave;

    		•