Izobraževalni program: PREDŠOLSKA VZGOJA
Sprejeto na 18.seji SS za poklicno in strokovno izobraževanje, dne 23. 7 1998
GLASBA Z METODIKO
Po posameznih letnikih in oblikah izobraževalnega dela.
Letnik |
Oblike izobraževalnega dela |
||
|
Teorija (ur) |
Vaje (ur) |
Skupaj (ur) |
1. |
105 |
105 |
|
2. |
70 |
70 |
|
3. |
35 |
35 |
70 |
4. |
34 |
34 |
68*** |
skupaj |
244 |
69 |
313 |
* T – teoretični pouk, seminarji, projektno delo;
** V- vaje, individualno projektno delo oziroma projektno delo v skupinah, storitev;
*** Hospitacije in nastopi - 35 ur v 4. letniku izvedejo dijaki pod vodstvom mentorja v vrtcu.
1. in 2. letnik
informativni cilji |
formativni cilji |
socializacijski cilji |
POSEBNOSTI V IZVEDBI |
Teoretični pojmi in zakonitosti |
|
|
|
Lastnosti tona |
|||
|
|
Približati zahtevne teoretične vsebine z zanimivim načinom dela in utemeljevanjem potrebe po njih. Predajati se zvokom: obmirovati, zapreti oči in prisluhniti, zbirati predmete, ki dajo zanimive zvoke, ustvarjati zvoke in jih raziskovati. |
|
Ritem |
|
|
|
|
|
Doživljati ritem kot element narave, izraz zdravja. Začutiti ritem kot gonilno silo k dejavnosti. |
|
Osnove dirigiranja |
|||
|
|
Zavedati se, da kakovostno delo zahteva dodaten čas in napore. Biti natančen. |
|
Notni sistemi, ključi |
|
||
|
|
||
Tonske vrste skozi zgodovino |
|
||
|
|
||
|
|
||
|
|
||
|
|
||
Interval |
|
Naprezati svoje zmožnosti in se veseliti uspeha. |
|
Akord |
|
|
|
|
|
Razvijati zavest, da vztrajnosti in vaja izboljšata rezultate. |
|
Večglasje |
|
|
|
|
|
||
Osnove vokalne tehnike |
|||
|
|
Uzaveščanje relacij posameznik – skupnost. Vsak, ki poje, sliši svoj glas kot delček skupnega zvoka. Storiti vse za skupni rezultat. |
|
Skupne vaje prispevajo k oblikovanju kolektiva. Zahteva po discipliniranosti je pogoj in hkrati sredstvo uspešnega glasbenega dela. |
|||
Akord in spremljava na klavirju |
|
Biti kritičen do svojih stvaritev. Zaupati v lastno delo. |
|
Improvizacija |
|
Uzavestiti, da prijazno, toplo vzdušje, polno spodbud pozitivno vpliva na ustvarjalnost. |
2. in 3. Letnik
informativni cilji |
formativni cilji |
Socializacijski cilji |
POSEBNOSTI V IZVEDBI |
Spoznavanje glasbene strukture |
|
|
|
Motiv, tema |
|||
|
|
Izhajati iz misli, da je "človeški duh že po naravi nagnjen k urejevanju, skladanju koščkov v celoto, k opredeljevanju, k ravnotežju in ugotavljanju somernosti". (Marjan Kozina) |
|
Sestavljene oblike |
|
|
|
|
|
||
Slog v glasbi |
|
Uzavestiti se, da umetnost svojo naravo, izpoveduje le v stiku z občinstvom. |
|
Glasba v srednjem veku |
|
|
|
|
|
Doživljati, da glasba izraža bistvene vzgibe človekovega življenja v sleherni družbi, okolju in času. |
|
Renesansa |
|
|
|
|
|
Motivirati dijake, da pozorno polušajo celo glasbeno delo, med poslušanjem ne motijo drug drugega. |
|
Barok |
|
|
|
|
|
Ustvarjalno sodelovati pri pripravah na poslušanje ter izbiri del, ki so primerna za poslušanje v vrtcu. Razvijati samostojnost in iniciativnost pri delu. Spodbuditi interes do strokovnih vprašanj. Z učiteljevim predani odnosom do učnih vsebin, oblikovati odnos do glasbe in učenja ter motivirati samoizobraževanje in glasbeno udejstvovanje. S posebnim zanimanjem za snov oblikovati odnos do učenja. Konkretizirati učno snov: s pripravami na obisk koncertov, s sprotnim zasledovanjem umetniških dogodkov ter s pregledovanjem časopisnih kritik. Pregledati kritike – odpreti diskusijo. |
|
Klasicizem |
|
|
|
|
|
Z uzaveščanjem o razlikah v umetnostnih obdobjih in posameznih umetnikih priti do |
|
|
|
strpnosti, tolerance in drugačnosti. |
|
Romantika |
|
|
|
|
|
Osveščati, da glasba družbo duhovno bogati, dograjuje njen etični svet, ji širi obzorja. Doseči celovito poslušanje pri katerem razumsko sledenje oblikovnim značilnostim ne moti čustvenega doživljanja. Začutiti, da glasba že od nekdaj izraža najgloblje, najpomembnejše stvari in osebnostna hrepenenja. Upoštevati individualnost. Začutiti ljubezen do lastne kulturne dediščine. |
|
Glasba 20. stoletja |
|
|
|
|
|
Ozaveščati, kaj lahko storimo, da naš sluh in sluh otrok ne bo še bolj ogrožen. |
|
ljudska glasba |
|
Znati selekcionirati bistveno od nebistvenega, lepo od nelepega. |
3. in 4. letnik
informativni cilji |
formativni cilji |
Socializacijski cilji |
POSEBNOSTI V IZVEDBI |
Mali instrumenti |
|
Pokazati lastno iniciativo (prinašati predmete, ki so lahko instrumenti) in biti ustvarjalen pri iskanju novih zvočil. |
|
|
|
Z instrumenti spoštljivo ravnati in jih po uporabi pospraviti na svoje mesto. |
|
|
|
Doma narejene instrumente vrednotiti tako kot kupljene. |
|
|
|
Svojo igro na instrument prilagoditi soigralcu ali soigralcem. |
|
Lastni instrumenti |
|
Igrati sproščeno brez zadržkov. |
|
Množični instrumenti |
|
Oblikovati pravilen odnos do skupne lastnine, do glasbenih instrumentov. |
|
Glasbena pravljica |
|
Biti strokoven in osebno odgovoren. Občutiti pripadnost in povezanost. |
|
Glasbene vsebine za otroke do treh let |
|
Približati se – potopiti se v otroški svet. |
|
Reproduktivne proste ritmične vsebine |
|
Ritmično natančno izvesti posamezne vsebine. |
|
Ustvarjalne ritmične vsebine |
|
Navajati na samoobvladovanje in pošteno tekmovalnost. Prispevati svoje primere in nove možnosti izvedb. |
|
Spremljava govorjenega besedila |
|||
|
|
Razvijati vztrajnost in natančnost pri izvedbi. |
|
Ritmična spremljava pesmi |
|
|
|
|
|
Podrediti se pevcem. |
|
Skupinska instrumentalna igra |
|
|
|
Blokflavta |
|
|
|
|
|
Biti toleranten do raznolikih zmožnosti (ne zasmehovati tiste, ki jih instrument ne uboga). |
|
|
|
Zaupati v lastne zmožnosti. |
|
|
|
Biti natančen in zavzet pri delu. Pošteno ocenjevati svoje delo in ga izboljševati. |
|
|
|
||
|
|
||
|
|
Po svojih zmožnostih pomagati uresničevati izrek: “glasba je človekovo notranje bistvo, pogled na svet”. (Arthur Schopenhauer) |
|
|
|
||
Instumenti s ploščicami (kromatični zvončki) |
|
|
|
|
|
Razvijati skrben odnos do instrumentov. |
|
|
|
Odgovorno opraviti “domače” naloge. |
|
|
|
||
|
|
Veseliti se skupnega muziciranja. |
|
|
|
||
|
|
||
Orffov instrumentarij |
|
Ustvariti ustrezno vzdušje in čustveno bogato doživljanje ob muzuciranju. |
4. letnik
Metodika glasbene vzgoje
INFORMATIVNI CILJI |
FORMATIVNI CILJI |
SOCIALIZACIJSKI CILJI |
POSEBNOSTI V IZVEDBI |
Delo ob pesmi |
|
|
|
30 ljudskih in umetnih pesmi |
|
|
|
Analiza pesmi |
|||
|
|
Preko vsebine in deloma melodije pesmi vzbujati estetska in socialna čustva. S petjem ljudskih pesmi približati ljudsko izročilo. |
|
|
Biti natančen, dosleden. |
||
Interpretacija pesmi |
|
Z ustreznim vzdušjem bogatiti skupno doživljanje. Začutiti odgovornost za natančno posredovanje pesmi. |
|
Dirigiranje pesmi |
|
Motivirati za iskanje novih pesmi Biti pozitivno naravnan in toleranten do drugih, ki se učijo pesmi. Približati se stroki skozi doživljanje otroške pesmi. |
|
Osnovna spoznanja iz metodike predšolske glasbene vzgoje s poudarkom na malih instrumentih |
|
|
|
|
|
Ozaveščati odnos do poklicnih “skrivnosti”. Zavestno spodbuditi zanimanje za predmet. Z lastnim navdušenjem, ljubeznijo do tematike in zanimivim podajanjem snovi spodbuditi dijake k aktivnemu sodelovanju. |
|
Poustvarjalno petje |
|
|
|
|
|
Pomagati dijakom, da izpeljejo svoje ustvarjalne ideje. Pokazati navdušenje in ustvarjalno energijo. Doseči zdravo tekmovalnost pri nastopu s poudarkom na osebni rasti. |
|
Ustvarjalno petje |
|
Zmanjšati strah pred ustvarjalnim nastopanjem v skupini in pred neuspehom. Poskrbeti za povratno informacijo. Graditi na pozitivni samopodobi. Ob primernem vrednotenju “izmišljarij” razvijati samozavest. Zavedati se, da je ustvarjalno petje lahko pomembno sredstvo za poglabljanje medsebojnih odnosov. |
|
Poslušanje glasbe |
|
|
|
|
|
Uzaveščati, da vzgojitelj s svojim okusom učinkuje na oblikovanje otrokovega estetskega okusa in opozoriti na nevarnost negativnega “halo” efekta. Soglašati, da je v tišini lepše kot v hrupu; da je za poslušanje glasbe potrebna tišina. |
|
Glasbene didaktične igre za |
|
|
|
|
|
Pri izvajanju glasbenih didaktičnih iger usmerjati k resnicoljubnosti, |
|
|
|
iskrenosti in poštenosti. Indetificirati se preko iger z bodočim poklicnim delom. |
V posameznem ocenjevalnem obdobju se znanje preverja in ocenjuje:
Splošno:
Znanje tega predmeta nadgrajuje znanja predmetov: zgodovina, likovna kultura z metodiko, slovenščina, pedagogika, psihologija, fizika, kemija, biologija, higiena z gospodinjstvom, športna vzgoja.
Konkretno:
Ples z metodiko, slovenščina (literatura), likovna kultura z metodiko se z glasbo tesno prepletajo ob oblikovanju in izvajanju vsakoletnih prireditev za otroke, ki jih pripravijo in izvedejo dijaki pod vodstvom mentorjev.
Znanja |
Povezava s predmetom |
|
|
Predmet |
Znanja |
|
Fizika Biologija Športna vzgoja (ritmika) Zgodovina |
|
|
Športna vzgoja Higiena z gospodinjstvom Zgodovina Likovna kultura z metodiko Slovenščina (književnost) |
|
|
Slovenščina (književnost) Informatika |
|
|
Slovenščina (književnost) Pedagogika Slovenščina (otroška književnost) Likovna kultura z metodiko Psihologija (otroška) Pedagogika Športna vzgoja Ples z metodiko Fizika |
|
|
Kemija Biologija (ekologija) Slovenščina (književnost) Likovna kultura z metodiko Ples z metodiko (ritmično-gibalna vzgoja) Pedagogika Psihologija |
|
|
Higiena z gospodinjstvom |
|