SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE

Izobraževalni program: PREDŠOLSKA VZGOJA

KATALOG ZNANJ

Sprejeto na 18.seji SS za poklicno in strokovno izobraževanje, dne 23. 7 1998

1. IME PREDMETA

PLES Z METODIKO

2. ŠTEVILO UR

Po posameznih letnikih in oblikah izobraževalnega dela.

Letnik	Oblike izobraževalnega dela
	Teorija (ur)	Vaje (ur)	Skupaj (ur)
1.		70	70
2.		35	35
3.		35	35
4.	15	19	34
skupaj	15	159	174

* T – teoretični pouk, seminarji, projektno delo;

** V- vaje, individualno projektno delo oziroma projektno delo v skupinah, storitev.

3. USMERJEVALNI CILJI

Pri predmetu dijaki:

se seznanijo s plesom v vseh njegovih značilnih oblikah; od ljudskega do umetniškega plesa;

z lastno dejavnostjo spoznavajo prvine plesnega oblikovanja, plesno kompozicijo, doživljanje plesa kot izvajalec in gledalec;

bogatijo gibalne izkušnje, razvijajo ritmičen posluh, plesno izraznost in plesno ustvarjalnost;

preko plesnega oblikovanje spoznajo,preizkušajo in doživljajo skupne kvalitete različnih zvrsti umetnosti;

z lastno gibno ustvarjalnostjo se usposabljajo za bodoče ustvarjalce, ljubitelje, animatorje in vzgojitelje na pedagoškem ali kulturnem področju;

spoznavajo pomen plesa za človekovo samouresničevanje in potrjevanje v družbi;

s svojimi stvaritvami se vključujejo v kulturne dejavnosti šole in druge prireditve;

razvijajo temeljne osebne lastnosti:kritično mišljenje, fleksibilnost, odgovornost.

4. OPERATIVNI CILJI

1. letnik

Informativni cilji	Formativni cilji	Socializacijski cilji	Posebnosti v izvedbi
	Dijaki	Dijaki
Ples kot način človekovega izražanja z gibi Ples kot osnovna človekova potreba po gibanju	preko lastne gibalne aktivnosti preizkušajo različne načine in možnosti, gibanja. razvijajo in pridobivajo koordinacijo telesa, mišično kontrolo, telesno in prostorsko orientacijo, osvajanje principa sproščanja, ravnotežja, moči vzdržljivosti dihanja; posnemajo gibanja in ritme iz narave in okolja; spoznavajo otroške rajalne igre in izštevanke;	Sproščanje in obvladovanje psihofizičnih napetosti. Samopotrjevanje, prilagajanje skupini, premagovanje treme.	Zaradi narave dela ,ki je bolj primerna za manjše skupine, je primerno v prvem letniku, deliti razred v dve skupini.
Osnove plesnih prvin, sodobnega plesa, ljudskega in delno družabnega plesa	prepoznavajo mejo med plesnim gibanjem in drugimi načini gibanja, prepoznavajo različne plesne zvrsti in se učijo drug od drugega (ljudski, ples, družabni ples), skozi improvizacijo se spoznavajo z izvorom plesa;	Prilagajanje interesom skupine in posameznika v skupini.	Ob različnih priložnostih priredimo šolski ples (pust)
Ples kot način izražanja z gibi,način komunikacije in način ustvarjanja, sporočanja	razvijajo gibalno ustvarjalnost in ritmičen posluh na osnovi posnemanja gibanja in ritmov iz narave, okolja in lastnih doživetij, ob različnih spodbudah za ples; improvizirajo in sestavljajo majhne kompozicije posamezno ali v skupini, z glasom, instrumentom ali s predmeti;	Razvijajo pozitiven odnos do dela, pridobivajo samozavest, se sproščajo in osebnostno bogatijo.	Delo sproti preverjamo pred gledalci – učiteljem in součenci in jih skupno analiziramo in včasih posnamemo na video.

2. Letnik

Informativni cilji	formativni cilji	Socializacijski cilji	Posebnosti v izvedbi
	Dijaki	Dijaki
Ples in gib, osnove sodobne plesne tehnike, improvizacija , kompozicija, skupina - posameznik	utrjujejo predhodno znanje iz osnov plesne tehnike, poudarek je predvsem na usklajevanju gibov, oblikovanju prostora z različnimi koraki, preciznosti, moči in vzdržljivosti;	Samopotrjevanje, pozitiven odnos do ustvarjalnega fizičnega dela, duševno in telesno sproščanje.	Veliko tem lahko izvedemo v naravi, ogledamo si plesno predstavo.
Sproščenost- napetost, ritem, melodija Linije in oblike v prostoru in telesu	usklajujejo gibanje v paru in z glasbo; oblikujejo prostor v različnih linijah in oblikah, iščejo primerne teme in vsebine, ter sredstva za spodbudo za ples v prostoru;	Razvijajo pozitiven odnos do dela s posameznikom, skupino ali učiteljem, upoštevanje različnih idej, kritičnost in samokritičnost do ustvarjalnega dela.
Glasba , doživetje, gib, ples	ustvarjanje malih kompozicij ob glasbi, ki si jo sami izberejo, ustvarjajo posamezno ali v skupini, s končnim ciljem: ustvariti plesno miniaturo;	Z ogledom in svojo stvaritvijo, si ostrijo okus in vrednotijo svoje in tuje delo.	Predstavimo se na odru ali z video posnetkom.

3. Letnik

Informativni cilji	formaTivni cilji	Socializacijski cilji	Posebnosti v izvedbi
	Dijaki	Dijaki
Ples kot umetniška zvrst, ples in druge umetnosti, ples in druge sorodne zvrsti	na podlagi različnih vsebin realizirajo ples ob različnih spodbudah iz drugih umetnosti (likovna, glasbena, literarna, filmska);	Spremljajo in vrednotijo ustvarjalne dosežke sošolcev.	Samostojnost, iznajdljivost pri izbiri prizorišč
Plesno – glasbena dramatizacija, z likovno in tehnično opremo	poiščejo , izberejo , dramatizirajo, sestavijo koreografijo, sestavijo glasbeno spremljavo kostumografijo za prireditev predstave za otroke;	Razvijajo pozitiven odnos do, skupinskega dela, spoštovanje, premagovanje treme, odnos do otrok.	Obiskovanje vrtcev in drugih ustanov za otroke.
Predmet, likovni izdelek glasbeni instrument in druga sredstva kot spodbuda za plesno ustvarjanje	samostojno iščejo različne spodbude in vsebine za ples, izbirajo glasbo z elementi kostumografije;	Razvijajo iznajdljivost, v kreativnem delu, samostojnost, izvirnost.	Kreacije posnamemo na video

4. Letnik

Informativni cilji	formativni cilji	Socializacijski cilji	Posebnosti v izvedbi
	Dijaki	Dijaki
Izvor plesa, elementarni gib, ljudsko izročilo, otroškega plesa	se skozi igro in ples spoznajo z razvojem plesa in povežejo znanja iz drugih področij ,(zgodovina umetnosti, zgodovina družbe, itd.);	Spoznajo ples, kot univerzalen način komunikacije.	Ogled filmskega in televizijskega gradiva, gledališke predstave.
Ples, gibalni izraz, igra, kot pomembni dejavniki za vzgojo predšolskega otroka, povezava z glasbo, likovno, literarno, filmsko, gledališko umetnostjo, oblike iz narave in okolja	spoznavajo gibalni in plesni razvoj predšolskega otroka, sprostitveno funkcijo gibanja in gibalnega ustvarjanja.na osnovi pridobljenega plesnega znanja ustvarjajo kompozicije s tematiko predšolskega otroka;	Pridobivajo smisel za delo z otroki, pozitiven odnos do otrok, do dela z otroki, prilagodljivost, delavnost, terapevtska vrednost plesa.	Pomoč na prireditvah za otroke (teden otroka, igralne urice, itd.)
Metodika dela z otroki	zbirajo in preizkušajo različne vsebine, sredstva, metode, za spodbujanje plesnega ustvarjanja predšolskega otroka, upoštevajo smotre in vzgojna načela plesa;	Na osnovi lastnega ustvarjalnega procesa – tekom šolanja, nadaljujejo delo z otroki.	Hospitacije, razredni nastopi z otroki ali sošolci,delovna pedagoška praksa.,

5. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

V posameznem ocenjevalnem obdobju se znanje preverja in ocenjuje:

pisno (ustvarjalno delo pri vajah),

ustno.

6. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI

Splošno

Ples je del estetske vzgoje, zato se povezuje predvsem z ostalimi umetniškimi predmeti. Nikakor pa ne moremo zanemariti tudi ostala vzgojna področja (psihologija, pedagogika, naravoslovje), saj izhajamo iz otroškega doživljanja sebe in svojega okolja. Plesna vzgoja je kompleksna, vključuje razum in čustva, ki so pomembna za razvoj človeka.

Konkretno

Znanja	Povezava s predmetom
	Predmet	Znanja
razvoj glasbenih sposobnosti: ritmični in melodični posluh, glasbeno pomnjenje odnos do glasbene kulture v preteklosti in sedanjosti sposobnost igranja na glasbilih Orffovega instrumentarija	GLASBA Z METODIKO glasba in ples imata skupne korenine in se večinoma zelo povezujeta po obliki in strukturi; povezujemo plesno ustvarjalnost z glasbeno (spremljava ali spodbuda za gib);	poznavanje različnih zvrsti glasbe in igranje na vsaj enega od instrumentov (klavir -kitara - mali instrument); uporaba lastnih in narejenih instrumentov ob plesu in v plesu;
poznavanje osnov likovnih elementov, kompozicije –prostora odnos do likovne kulture (otroška ilustracija) sposobnost likovnega izražanja z različnimi tehnikami likovna umetnost kot dekoracija	LIKOVNA KULTURA Z METODIKO se povezujemo predvsem v pojmovanju prostora, primerjavi likovne in plesne kompozicije; čut za estetsko celovitost;	gibanje v prostoru; likovne spodbude za ples; scenski in kostumski pripomočki v plesu;
igra z gibi govorica telesa posnemanje okolja in okolice moč besede, izraza, giba animacija lutk	PLES Z METODIKO (gledališče - pantomima – lutke) zlitje izraznega giba (posnemanja) z besedo in plesom, predmetom-lutko; vživljanje v določene vloge, dogodke, situacije, po danem besedilu ali improvizaciji;	uprizarjanje različnih dramskih besedil, pravljic, igric in različnih improviziranih situacij;
poznavanje pravljic in zgodb za otroke poznavanje poezije literarna ustvarjalnost	SLOVENŠČINA (književnost) podoživljanje in oživljanje oseb in situacij iz literarnih del za otroke preko gibanja razvijajo domišljijo	plesne dramatizacije na literarnih podlagah in povezovanje z drugimi področji (likovno, glasbeno področje);
osvojijo temeljna spoznanja o razvoju in učenju predšolskih otrok individualnost otrok socializacija vzgojni cilji, metode, vsebine didaktična načela oblike vzgojnega dela in didaktična sredstva	PEDAGOGIKA PSIHOLOGIJA s pridobljenim znanjem o otroški psihi in vzgojnem pristopu lahko bodoči vzgojitelj otroke uspešno motivira in spodbuja k ustvarjalnem udejstvovanju na plesnem področju; smisel za delo in ustvarjanje v skupini; prilagajanje kolektivu;	osnovne aktivnosti otrok v vrtcih: igra kot osnovna aktivnost otrok, vanjo vključujemo gib in ples, različna praznovanja in zabave;
skrb za lastni telesni razvoj poznavanje telesnega razvoja otroka razne spretnosti, gibčnost, moč	ŠPORTNA VZGOJA vključujemo otrokovo razgibanost, spretnost, hitrost, vztrajnost, željo po gibanju	povežemo različne gibalne, spretnostne in orientacijske igre;