SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE

Izobraževalni program: RUDARSKI TEHNIK

KATALOG ZNANJ

Sprejeto na 29.seji Strokovnega sveta za poklicno in strokovno izobraževanje, dne 9.7.2000

1. IME PREDMETA

GEOLOGIJA

2. ŠTEVILO UR

Po posameznih letnikih in oblikah izobraževalnega dela.

Letnik	Oblike izobraževalnega dela
	Teorija (ur)	Vaje (ur)	Skupaj (ur)
1.	70		70
2.	53	17	70
3.	88	17	105
4.	34	34	68
skupaj	245	68	313

* T – teoretični pouk, seminarji, projektno delo;

** V- vaje, individualno projektno delo oziroma projektno delo v skupinah, storitev.

3. USMERJEVALNI CILJI

Pri predmetu dijak:

spozna vlogo in pomen geologije pri rudarskih raziskavah, rudarjenju, vsakodnevnem življenju, v gospodarstvu in znanosti,

razvija in poglabljajo dialektični pogled na svet s poznanji o nenehnem razvoju in razvijanju Zemlje,

dopolni znanja o pestri notranjosti Zemlje in njenih lastnostih,

nauči se prepoznavati tektonska dogajanja v zemeljski skorji,

seznani se s spremembami na zemeljskem površju ter vzroki za njihov nastanek,

z rekonstrukcijo dogodkov sklepa na razvoj Zemlje v preteklosti,

nauči se osnov kemične in mineralne zgradbe zemeljske skorje,

razume različne pogoje, ki omogočajo nastanek mineralov in kamnin,

nauči se razdeliti minerale po lastnostih, nastopanju, kemični zgradbi, uporabi ter nahajališčih na svetu,

nauči se prepoznavati, imenovati in razlikovati minerale v šolski zbirki,

spozna lastnosti in uporabnost kamnin,

nauči se prepoznavati in razlikovati kamnine v šolski zbirki in bližnji okolici,

s podanimi podatki nariše geološko zgradbo Slovenije,

nauči se določati hidrogeološke in inženirsko geološke lastnosti kamnin,

seznanjen je z nevarnostmi podzemeljskih vod rudarjenju,

pridobiva občutek za nepogrešljivo vrednost mineralov in kamnin, preudarno in načrtno pridobivanje in

varovanje ter v okviru možnosti ohranjanje dela sveta, ki predstavlja temeljni vir preživetja.

4. OPERATIVNI CILJI

1. letnik

VSEBINE IN INFORMATIVNI CILJI	FORMATIVNI CILJI	Socializacijski cilji	Posebnosti v izvedbi
GEOLOGIJA KOT VEDA	Dijak	Dijak
pomen geologije delitev geologije geologija v rudarstvu	razvija spoznanje, da so osnovne snovi, ki jih človek potrebuje za življenje, shranjene v zemeljski skorji ustvarjalno razmišlja o zemeljski skorji in čudoviti priložnosti, da je s svojim razvojem omogočila nastanek človeka kot najpopolnejšega predstavnika živega sveta spregleda, da se je skozi desetletja preučevanja Zemlje razvijala tudi geologija kot veda, ter se razdelila na področja, ki so usmerjena na reševanje ozko strokovnih vprašanj spoznava, da tvorijo geološki podatki osnovo za vsa rudarska in geotehnična dela v zemeljski skorji	Razvija vedeželjnost po znanjih, ki so povezana z Zemljo kot majhnim in skrivnostnim planetom v zanimivem osončju in neskončnem vesolju. Razvijajo zavest o pripadnosti zapletenemu stroju – Zemlji, ki jo je treba natančno raziskovati in se zavedati brezpogojne odvisnosti od nje. Negujejo skrb za pridobivanje podatkov ter njihovo natančno uporabo.	Na primerih iz vsakodnevnega življenja. Utemeljimo geologijo kot vedo in potrebo po ozki strokovnosti v posameznih strokah geologije (voda v pipah, umetna gnojila, soljenje hrane, topli radiatorji, dragoceni kamni, steklo, ….).
PLANETARNA GEOLOGIJA
vesoljski prostor osončje	iz pojavov v vesolju ( let kometov, številni meteoriti, sončeve pege, občudovanje zvezdnega neba, …) sklepa na morebitne odgovore, še posebej tiste, ki so povezani z nastankom, razvojem in spremembami v vesolju	Za obstoj človeka ni končnih odgovorov in prav zato sta previden in spoštljiv odnos do narave tako potrebna.	Pri razlaganju vesolja in osončja prikazujemo modele, slike in posterje.
ZGRADBA ZEMLJE
oblika in velikost Zemlje gostota in pritisk Zemlje zemeljska teža – gravitacija zemeljski magnetizem toplota Zemlje kemična zgradba Zemlje	dejstva dokazuje z lastnostmi Zemlje (npr.: polet z letalom okoli Zemlje – oblika, erupcije vulkanov – pritisk, geološki kompas – magnetno polje, visoke temperature v globokih rudnikih – geotermična stopnja, izvor kemičnih elementov)	Razvija sposobnost ustvarjalnega razmišljanja in povezovanja ter utemeljevanja dejstev.	Zgradbo zemlje razložimo na skici. Kemično, mineralno in kamninsko zgradbo na modelih in vzorcih. S kompasom dokazujemo magnetizem zemlje. Z uvelim jabolkom primerjamo nagubanost zemeljske skorje.
OSNOVE MAGMATIZMA
plutonizem vulkanizem postvulkanski pojavi vulkanizem in vulkanske kamnine v Sloveniji orudenja, povezano z magmatsko aktivostjo	spozna, da je magmatizem – proces gibanja magme, eden od dokazov za » živo« in dejavno notranjost Zemlje zaveda se, da so imela in imajo še danes trajna gibanja v zemeljski notranjosti odločilno vlogo pri nastajanju kamnin, mineralov rudnih nahajališč, različnih struktur ter geoloških in geomorfoloških oblik Zemlje spozna vzroke za nastanek vulkanov, potek njihovega delovanja, spremljajoče dogodke in kamninske izmečke, iz katerih nastanejo vulkanske kamnine seznani se z gospodarsko pomembnimi ali samo še turistično privlačnimi ostanki nekdaj aktivnih vulkanov spoznajo izjemno zapletene pogoje, ki omogočajo orudenje kamnine z rudnimi minerali v tolikšnih količinah, da jih lahko ekonomično pridobivamo	Razvija natančnost, odgovornost in načrtnost pri povezovanju dogodkov v preteklosti z dogodki danes in v prihodnosti. Razvija občutek za lepoto vseh naravnih pojavov. Zavedajo se , da so nahajališča koristnih mineralov za naše življenje neponovljivi dragulji zemeljske skorje.	Videokaseta: vulkani.
TEKTONIKA
epirogenetska premikanja orogenetska premikanja nastanek in oblike zemeljskih plasti – strukture	spozna pomen regresije in transgresije, gubanja plasti se nauči, kako opisujemo položaj plasti, skladov osvoji izraza konkordanca in diskordanca nauči se prepoznavati in določati osnovne oblike plasti ter njihove dele osvoji izraze sinklinala, antiklinala, sinklinorij, antiklinorij, pokov, luska zna razlikovati prelome in parametre, ki določajo velikost prelomov, predvideti prelomno ploskev, tektonsko cono, tektonsko drso (ogledalo) razume, da se pri preoblikovanju zemeljske skorje sproščajo ogromne napetosti, ki so nakopičene pod tanko skorjo kamnin	Pridobiva občutek za razumevanje in opazovanje sprememb v priobalnih področjih. Ugotovi, da je treba vsak poseg v naravo skrbno in preudarno načrtovati.	Videokasta: geološka preteklost. Skice, modeli, geološke karte, pripomočki, ki jih uporablja geolog na terenu, model plasti za merjenje smeri, vpada, kota vpada s pomočjo geološkega kompasa.
geološko kartiranje tektonski razvoj zemeljske skorje tektonika plošč	spozna delo geologov na terenu in pripomočke, ki jih pri delu uporabljajo nauči se uporabljati geološki kompas spozna razvoj sprememb v tektonski zgradbi zemeljske skorje obnovi znanja o bajkalski, kaledonski, hercinski in alpski tektonski spremembi spozna teorijo o tektoniki plošč nauči se, kakšna je tektonska zgradba Evrope s poudarkom na alpskem orogenu	Dojema, da je treba spremembe na zemeljskem površju neprestano skrbno spremljati in zapisovati. Dragocena nahajališča mineralnih surovin so povezana dinamiko v zemeljski skorje, zato je razvijanje skrbi za opazovanje sprememb temeljnega pomena za njihovo kasnejše odkrivanje.	Videokaseta:slovenska geološka transferzala. Planet zemlja 1. oddaja.
POTRESI
vzroki za nastanek potresov vrste potresov pojavi, ki spremljajo tresenje tal fizikalne osnove tresenja tal določanje potresne moči Slovenija – nemirno področje	spozna vzroke za kratkotrajna tresenja tal nauči se osnovnih metod za merjenje potresov zna ocenjevati možnosti za njihovo napovedovanje spozna fizikalne zakonitosti tresenja tal, vlogo potresnih valov, vpliv globine hipocentra, vpliv petrografske in tektonske zgradbe področja na učinke v epicentru potresa nauči se razlikovati in razumeti potresne lestvice spozna, da je Slovenija razdeljena na več področij, kjer so ocenjene različne možne stopnje potresa	Se zaveda , da je človek nemočen, kadar se Zemlja strese, vendar je kljub vsemu treba položaj obvladati in v primeru katastofe preudarno načrtovati in odločati. Razvija doslednost pri upoštevanju varnostnih predpisov, ki so povezani. S potresi, še posebej pri podzemnem. Pridobivanju mineralnih snovi in goriv.	Videokaseta.POTRESI. Seizmična karta Slovenije.
EKSOGENA DINAMIKA
atmosfera površinske vode (ledeniki) podzemne vode kras akumulacijski bazeni	spozna procese v atmosferi, na zemeljskem površju in pod njo nauči se napovedovati spremembe v zemeljski skorji in na njej zaradi eksogenih procesov načrtujejo možnost nastajanja sedimentnih nahajališč spoznajo vzroke za različne vrste preperevanja ter ovezanost z nastankom nahajališč mineralov, kamnin, goriv in preoblikovanjem zemeljskega površja po položaju nahajališč, debelih rečnih plasteh, ledniških in eolskih usedlinah Slovenija je kraška dežela, zato se nauči, kemične procese nastajanja krasa, oblik in načine rudarjenja v krasu spozna vlogo zunanjih dejavnikov pri eroziji, prenašanju in usedanju mineralnih delcev	Razvijajo pozitiven odnos do pomena geoloških znanj in raziskav do nujnosti skupinskega ali timskega dela. Dojamejo pomen lokalnih in regionalnih raziskav.	Ogled kamnoloma, cestnega useka. Analiza razgaljenih plasti. Ogled kraške jame.
ZGODOVINSKA GEOLOGIJA
pomen raziskovanja geološke preteklosti določanje absolutne in relativne starosti kamnin in fosilov vodilni fosili v geološki preteklosti dogajanja na Zemlji v geološki preteklosti razvoj kamnin, živalstva in rastlinstva na ozemlju Slovenije	spozna področja preučevanja zgodovinske geologije in paleontologije seznani se z metodami določanja relativne in izotopske starosti kamnin in fosilov dojame pomen raziskovanja fosilov za evolcijo nauči se primerjati razvoj živalstva in rastlinstva, tektonska dogajanja in vzroke za spremembe v paleozoiku, mezozoiku in kenozoiku spozna geološki razvoj Slovenije od paleozoika do danes	Postaja dojemljiv za rojevanje, spreminjanje in propadanja živalskih in rastlinskih vrst. Osvaja spoznanje, da je tudi človek le člen v verigi neskončnosti Zave se, kako pomembno vplivajo zunanji in notranji geološki dejavniki ne le na razvoj živega sveta, temveč tudi na razvoj zemlje kot planeta.	Videokaseta:nastajanje fosilov - i, ii del. Šolska zbirka fosilov. Časovni trak. Panorama Vaje: določanje fosilov, mastodont- Velenjski grad.

2. letnik

VSEBINE IN INFORMATIVNI CILJI	FORMATIVNI CILJI	Socializacijski cilji	Posebnosti v izvedbi
ZEMELJSKA SKORJA	Dijak	Dijak
kamnine in minerali	spozna pomen mineralov in nahajališč za življenje nauči se, da nastajajo minerali v zemeljski skorji, na površju in v atmosferi razume definiciji za minerale in kamnine spozna, da ima vsak mineral svojevrstne lastnosti in zato natančno določeno uporabno vrednost seznanjen je z različnimi oblikami nastopanja mineralov v zemeljski skorji – rudnimi telesi	Začuti potrebo po vlogi in pomenu prepoznavanja, raziskovanja in uporabi mineralov.	Minerale in kamnine razlikujemo tudi na oko. Vzorci
LASTNOSTI MINERALOV
oblike mineralov kemična sestava in formula mineralov fizikalne lastnosti	na primerih spozna oblike nastopanja mineralov: kristale, amorfne minerale in zrnate minerale iz kemičnih formul vidi, kateri kemični elementi in v kakšnem razmerju gradijo minerale seznanjen je s fizikalnimi lastnostmi mineralov, zaradi katerih jih uporabljamo nauči se določati relativno trdoto, spozna načine določanja absolutne trdote mineralov, njihovo gostoto, razkolnost, magnetnost in radioaktivnost, barvo, specifično težo, sijaj, prepozna luminiscenčne lastnosti, dvolomnost in lomni količnik mineralov	Zave se neprecenljivosti mikrometrsko natančne zgradbe kristalov, razvijajo občutek za prepoznavanje lepote kristalov, kopuč, geod, natečnih oblik, kapnikov. Pridobiva občutek za skladnost, čistost, urejenost, barvitost ter trajnost izjemno dovršeno zgrajene narave, katere del je tudi človek.	Naprava za merjenje radioaktivnosti. Škatlica z minerali Mohsove trdotne lestvice. Uv žarnica (fluorescenca, fosforescenca). Večji kristal sadre (prosojnost, prozornost, neprozornost), hcl, kalcit, galenit-razkolnost. Videokaseta: čudoviti svet mineralov.
PREISKOVALNE METODE
metode za določanje elementov metode za določanje mineralov in premogov	s kemičnimi metodami spozna, iz katerih elementov so zgrajeni minerali in kakšno je količinsko razmerje med elementi seznani se z instrumentalnimi metodami, s pomočjo katerih razpoznamo elemente v vzorcu po valovni dolžini rentgenskih žarkov spozna načine določanja elementov s spektralno analizo ter mikrosondo se nauči razlikovati uporabnost mikroskopskih, rentgenskih in termičnih metod	Pridobivajo občutek, da je uporabnost mineralov odvisna od vrste kemičnih elementov, ki jih gradijo. Zave se, da je treba pred načrtovanjem tehnološkega procesa bogatenja ali pridobivanja kovin, minerale natančno analizirati.	Delo na petrografskem mikroskopu.
KRISTALI
kristalizirane snovi amorfne snovi rast kristalov	nauči se razlikovati zgradbo kristalov in amorfnih mineralov in mineralnih zrn spozna pogoje, ki vplivajo na rast mineralov spozna osnovene celice kristalov in pomen medatomske razdalje ter nariše osnovne celice silikatov, halita, kalcita, grafita, diamanta zna doličiti kristalne kopuče, razlikovati idealne kristale in popačene kristale, opisati nastanek geode in konkrecije, določiti mandelje, opisati rast kapnikov in jih imenovati, prepozna dendrite	Oblikujejo spoznanje, da je narava najpopolnejši in edinstven arhitekt, katerega natančnost in neprekosljivost naj bosta vodilo pri delu v življenju. Razvijajo natančnost opazovanja in sposobnost povezovanja , ko prepoznavajo pestrost v načinu nastopanja mineralov.	Modeli kristalov - primerki kopuč, druz, geod.
GEOMETRIJSKE OBLIKE KRISTALOV
simetrija v kristalih kristalografski sistemi – singonije kristalne ploskve zraščeni kristali – dvojčki	znajo določiti ravnino simetrije, obratno središče, os simetrije v kristalih spoznajo temeljne značilnosti kubične, tetragonalne, rombične, monoklinske, triklinske, heksagonalne singonije na modelih opazujejo ploskve kocke, oktaedra, piramide, rombskega dodekaedra, pentagonskega dodekaedra, prizmatske ploskve, pinakoida poznajo pravila rasti kristalnih dvojčkov	Se zavedajo pomembnosti natančnega opazovanja in interpretacije rezultatov raziskav, ki predstavljajo člen v verigi procesov, katerih cilj je pridobivanje naravnih snovi za življenje.	Modeli kristalov – dvojček sadre, ortoklaza.
SISTEMATIKA MINERALOV
kamnino tvorni minerali minerali, iz katerih pridobivamo črne kovine minerali, iz katerih pridobivamo barvne kovine nekovinski minerali radioaktivni minerali minerali plemenitih kovin in nekovin dragi in okrasni kamni	nauči se prepoznati minerale, ki gradijo magmatske, metamorfne in sedimentne kamnine pozna skupine silikatnih mineralov: glinence, sljude, piroksene, amfibole, olivine, turmaline, titanove minerale in cirkon, karbonatne minerale in kremen spozna kovine, njihove izvorne minerale, kemične zgradbe, uporabnost in nahajališča železa, mangana, kroma, niklja, wolframa, molibdena spozna kovine, njihove izvorne minerale, kemične zgradbe, uporabnost in nahajališča bakra, svinca, cinka, arzena, antimona, živega srebra, aluminija pozna uporabno vrednost in nahajališča dustrijskih nekovinskih surovin – glinencev, kremena, sljud, magnezita, barita, soli, fosforitov, žvepla, azbesta, lojevca, grafita pridobi znanja nahajališčih radioaktivnih mineralov, posebno v Sloveniji nauči se temeljne lastnosti, izvorne minerale in uporabo dragih kovin spoznajo drage in okrasne kamne: diamant, korund, topaz, beril,aleksandrit, granate, turmaline, spinel, spodumen, cirkon,kremen, opal, olivin, tanzanit, rodonit, malahit, azurit, lazurit, turkiz, žad, jantar, korale, bisere	Zaveda se pomembnosti mineralov in njihovih spojin – kamnin, ki predstavljajo pomembne surovine v številnih vejah industrije. Vsak mineral je nosilec enega ali več kemijskega elementa, zato je neprecenljivo dejstvo, da uporabljamo minerale kot izvorne snovi za kovine in nekovine ali pa jih v najrazličnejše namene uporabljamo povsod v življenju. Najpomembnejša dijakovo spoznanje je, da si brez mineralov ne moremo zamisliti življenja.	Šolska zbirka mineralov. Vaje (delitev dijakov v skupine): sistematika ,spoznavanje, prepoznavanje, imenovanje, določanje, lastnosti mineralov. Internet Računalniški program: lotos.

3. letnik

VSEBINE IN INFORMATIVNI CILJI	FORMATIVNI CILJI	Socializacijski cilji	Posebnosti v izvedbi
PETROLOGIJA	Dijak	Dijak
zgradba zemeljske skorje	je seznanjen z geokemično zgradbo zemeljske skorje ter zakonitostmi, ki vplivajo na nastanek mineralov nauči se razdeliti kamnine po nastanku definicija kamnine	Pridobiva občutek za potrebno zanesljivost in natančnost pri določanju in odločanju o nastanku kamnin.
MAGMATSKE KAMNINE
potek kristalizacije magme delitev magmatskih kamnin struktura in tekstura magmatskih kamnin vrste magmatskih kamnin osvaja nove pojme	poglobi znanja o silikatih in spozna vlogo temperature, pritiska in kemične zgradbe magme pri kristalizaciji mineralov razume procese nastajanje globočnin, predornin in žilnin kamnine se nauči razlikovati po strukturah in teksturah spozna globočnine : granit, sienit, diorit, tonalit, gabro čizlakit, peridotit spoznajo predornine: kremenov porfir, liparit, steklaste vulkanske kamnine, porfir, keratofir, trahit, andezit, dacit, bazalt, diabaz spozna žilnine: aplit in pegmatit., piroklastične kamnine zna razložiti mineralno zgradbo, pozna videz in lastnosti magmatskih kamnin ter njihovo uporabo	Razvija sposobnost za natančno opazovanje, povezovanje in sklepanje na dogodke v preteklosti.	Vaje: (delitev dijakov v skupine) šolska zbirka kamnin, določanje magmatskih kamnin, reagenti.
SEDIMENTNE KAMNINE ALI USEDLINE
načini nasatajanja sedimentnih kamnin razdelitev sedimentnih kamnin	definira pogoje pri katerih nastajajo sedimentne kamnine nauči se primerjati strukture in teksture sedimentnih kamnin zna razložiti razliko med klastičnimi, biogenimi in kemičnimi sedimenti poznajo: grušč, prod, pesek, glino, brečo, konglomerat, peščenjak, glinovec, glinasti skrilavec, lapor, apnenec, dolomit, soli, sulfate, lehnjak pozna uporabo sedimentov	Odgovorno spoznava, da je uporabnost kamnin odvisna od načina nastanka, vrste ter geomehanskih lastnosti kamnin.	Vzorci sedimentnih kamnin. Zbruski obruski.
METAMORFNE KAMNINE
metamorfne spremembe v zemeljski skorji kontaktna, regionalna metamorfoza metamorfne kamnine	nauči se razumeti vrste metamorfnih sprememb zna opisati metamorfne kamnine: gnajs, blestnik, filit, amfibolit, eklogit, serpentinit, marmor pozna lastnosti in uporabo metamorfnih kamnin	Razvijajo sposobnost primerjanja, povezovanja, razlikovanja in odločanja.	Vaje: vzorci metamorfnih kamnin, zbriski, obruski.
KAMNINE SLOVENIJE
geološka karta Slovenije	spozna geološko karto Slovenije prepozna kamnine, ki gradijo Slovenijo na karti poišče kamnolome in orudenja z minerali	Strokovno povezuje znanja zakonitostih nastajanja naravnih pojavov.	Geološka karta Slovenije. Zbirka kamnin Slovenije.
PREMOGI, NAFTA IN OLJNI SKRILAVCI
nastanek premogov vrste premogov lastnosti premogov uporaba premoga nahajališča premogov kemična zgradba nafte oljni skrilavci kot gorivo	spoznajo, da nastajajo premogi pri različnih pogojih nauči se razlikovati premoge pozna maceralno zgradbo zna našteti nahajališča doma in v tujini zna razložiti kemično zgradbo vseh treh vrst naft ve, da spremlja nahajališča nafte zemeljski plin ter pozna njegovo sestavo zna razlikovati težke in lahke nafte poznajo kamnine, ki vsebujejo trde oglkjikovodike ter lastnosti asfalta, zemeljskega voska	Razvija odgovornost za naravna nahajališča goriv in pozitiven odnos do naravnih goriv.	Vzorci premogov.

4. letnik

VSEBINE IN INFORMATIVNI CILJI	FORMATIVNI CILJI	Socializacijski cilji	Posebnosti v izvedbi
	Dijak	Dijak
PODZEMELJSKA VODA	spozna podzemeljske vode kot del kroženja površinske vode obnovi znanja o padavinah, evapotranspiraciji zna opisati površinski tok, infiltracijo in podzemeljski odtok	Razvija odgovornost za kakovost vod.
HIDROGEOLOŠKE LASTNOSTI KAMNIN
poroznost prepustnost Darcy –ev zakon kapilarnost	spozna, v katerih kamninah nastopa podzemeljska voda in od česa je odvisna hitrost pretakanja	Razvija sposobnost povezovanja med osvojenim znanjem.
VODONOSNIKI
odprt vodonosnik gladina podtalne vode kapilarni rob zaprt vodonosnik piezometrska gladina arteški, subarteški vodonosnik	spozna bistvene razlike med osnovnimi tipi vodonosnikov, ker je osnova da razume pojave podzemeljske vode pri izkopu vodnjakov, predorov, rudarskih in drugih del	Osvaja razumevanje o zakonitostih naravnih pojavov.	Delitev dijakov v skupine Vaje na terenu: opazovanje piezometrov.
OPAZOVANJA NA TERENU
izviri meritev pretoka opazovanje piezometrov pojavi na krasu termalne, mineralne vode	spozna preproste terenske hidrogeološke raziskovalne metode, ki jih bo moral uporabljati po navodilih strokovnjakov	Razvija zanesljivost pri meritvah na terenu ter sposobnost skupinskega in timskega dela.	Vaje na terenu.
KAKOVOST PODZEMELJSKE VODE
fizikalne lastnosti podzemeljske vode kemične lastnosti podzemeljske vode onesnaženje podzemeljske vode	razume, kakšne lastnosti mora imeti podzemeljska voda pri različni uporabi nauči se ukrepov za zaščito zajetij pitne vode	Razvija odgovornost za upoštevanje ukrepov pri uporabi vode.
INŽENIRSKO GEOLOŠKE LASTNOSTI KAMNIN
kamnine kot gradbeni kamen uporabnost naravnih kamnin	spozna obstojnost, trdnost, obrus in žilavost kamnin nauči se, kaj pomenijo kamnine kot gradbeni kamen in kot mineralni agregat za beton in asfalt spozna tehnične zahteve za kamnin	Se zaveda , da je od natančnosti opazovanja in določanja lastnosti odvisna uporaba kamnin.	Delitev (dijakov v skupine): vaje v geomehanskem laboratoriju.
TERENSKE HIDROGEOLOŠKE RAZISKAVE
hidro geološka klasifikacija kamnin hidrogeološko kartiranje konstrukcija hidroizohipse, hidroizopiez črpalni poskusi preizkus vrtin z vodo pod pritiskom sledenje podzemeljske vode	pridobi teoretična znanja o metodah, ki jih bo uporabljal na terenu in v laboratoriju spozna, da so hidrogeološke raziskave dolgotrajne, zato mora priti na teren oborožen s teoretičnim znanjem	Se zaveda, da brez teoretičnega znanja ni mogoče opravljati raziskav na terenu. Vztraja na terenu dokler ne pridobi želenih rezultatov.
VODONOSNIKI
infiltracija padavin infiltracija površinskih vodnih tokov podzemeljski tok	spozna, da izdatnost vodnjaka ni merilo za množino vode, ki jo smemo v zajetjih stalno črpati, temveč le tista množina, ki se stalno obnavlja	Pridobiva zavest o tem, kaj ponuja ponudi narava in koliko od tega lahko in sme uporabiti človek.
HIDROGEOLOŠKI PROBLEMI V RUDNIKIH
dotoki vode v jamske prostore vpliv dotoka vode na mehanske lastnosti kamnin	spozna, da predstavlja dotok vode in pojavi, ki ga spremljajo, velike nevarnostmi pri rudarjenju	Razvija skrb za neprestano strokovno opazovanje, merjenje in ocenjevanje delovnih področij.

5. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

V posameznem ocenjevalnem obdobju se znanje preverja in ocenjuje:

pisno (vaje),

ustno.

6. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI

Znanja	Povezava s predmetom
	Predmet	Znanja
fizikalne lastnosti zemlje	Fizika Kemija
endogena dinamika	Rudarstvo
eksogena dinamika	Rudarstvo Kemija
kristalografija	Kemija Naravoslovje Rudarstvo
mineralogija	Rudarstvo
petrologija	Geomehanika Mehanika
goriva	Rudarstvo
inženirska geologija	Geomehanika Rudarstvo Mehanika