Izobraževalni program: STROJNI TEHNIK
Sprejeto na 44. seji Strokovnega sveta RS za poklicno in strokovno izobraževanje, dne 1. 12. 2000 in na 62. seji Strokovnega sveta RS za poklicno in strokovno izobraževanje, 17. 12. 2002
Po posameznih letnikih in oblikah izobraževalnega dela:
Letnik |
Oblike izobraževalnega dela |
||
Skupaj |
Teorija |
Vaje |
|
1. |
105 |
70 |
35 |
2. |
70 |
35 |
35 |
3. |
|||
4. |
|||
Skupaj |
175 |
105 |
70 |
* delitev dijakov v skupine
Predmet kemija z gradivi je osnovna in temeljna podpora vsem ostalim predmetom iz teorije in prakse za izbiro, določitev, označitev ter natančnejše spoznavanje materialov. Kemija je naravoslovna veda, za katero je značilna eksponentna rast informacij in podatkov, ki je pogojena z eksperimentalno podprtim raziskovalnim delom in s hitrim prenosom raziskovalnih dosežkov v prakso. Interdisciplinarno je povezana z drugimi naravoslovnimi strokami, na njenih spoznanjih pa temelji tudi kemijska in sorodna industrija, ki je ključni element rasti kapitala in zato močno vpliva tako na ekonomske, kakor tudi socialne odnose v družbi. Kemija ima kot šolski predmet ključno nalogo razvijati procese naravoslovne kulture: (1) opazovanje in opisovanje pojavov, (2) sposobnost osmišljanja opažanj in (3) sposobnost komuniciranja.
Pri laboratorijskih vajah sodeluje laborant.
Dijaki naj:
1. letnik, KEMIJA
Informativni cilji |
Formativni cilji |
Socializacijski cilji |
Posebnosti v izvedbi |
Gradniki snovi Zgradba atoma in periodni sistem Zgradba elektronske ovojnice
Zgradba periodnega sistema
Periodičnost fizikalnih lastnosti
Relativna atomska masa Povezovanje gradnikov Kemijska vez Vrste vezi
Kovinska vez
Zgradba trdnih snovi in fizikalne lastnos. Molekulske vezi Medmolekulske sile
Vodikova vez
|
Dijaki naj:
|
Dijaki:
|
|
Spremembe Energijske spremembe Kemijska reakcija kot energijska sprememba
Potek kemijskih reakcij Hitrost kemijskih reakcij Hitrost kemijske reakcije
Ravnotežja v vodnih raztopinah Kisline, baze, soli
Množinska koncentracija vodnih raztopin kislin in baz
Redoks reakcije
Elektrolitske celice |
Dijaki naj:
|
|
|
Elementi v periodnem sistemu Področja v periodnem sistemu Področja elementov v periodnem sistemu
Nekovine; Značilnosti nekovin
VII. skupina, halogeni;Značilnosti skupine
VI. skupina; Značilnosti skupine
V. skupina; Značilnosti skupine
Kovine; Značilnosti elementov
1. skupina; Značilnosti skupine
2. skupina; Značilnosti skupine
|
Dijaki naj:
|
|
|
Pomen in vloga organskih spojin Ogljikovodiki in derivati
|
Dijaki naj:
|
|
|
Informativni cilji |
Formativni cilji |
Socializacijski cilji |
Posebnosti v izvedbi |
Problemi biorazgradljivosti in biokoncentracije halogeniranih C/H Lipidi in površinsko aktivna sredstva
Ogljikovi hidrati in proteini
|
|
|
|
KEMIJA OKOLJA Onesnaževala
Onesnaževanje zraka
Ozonska luknja
Onesnaženost vode in viri pitne vode
Odpadki kot sekundarne surovine in sekundarni vir energije
biorazgradnja odpadkov; |
Dijaki naj:
|
|
|
BARVA IN BARVILA
|
Dijaki naj:
|
|
|
2. letnik, GRADIVA
Informativni cilji |
Formativni cilji |
Socializacijski cilji |
Posebnosti v izvedbi |
Splošno o materialih v tehniki
|
Seznanijo se z materiali v tehniki in spoznajo njihove osnovne lastnosti in skupne značilnosti (mehanske, fizikalne, kemijske, tehnološke, itd.) |
|
|
Metalografija (materialografija)
|
Spoznajo razlike med čistimi kovinami in zlitinami, seznanijo se z binarnimi sistemi. Znajo pojasniti kristalno zgradbo in strukturo zlitin. Spoznajo osnovne fazne diagrame, mikrostrukturo in metode preizkusov materialov. |
|
|
Korozija in korozijska zaščita
|
Seznanijo se z oblikami korozije in znajo opisati vzroke za nastanek korozije. Znajo našteti oblike korozije, prepoznajo vrste zaščitnih sredstev, znajo opisati najpomembnejše postopke površinske zaščite, izbrati primeren postopek zaščite in pripraviti strojni del za površinsko zaščito.
|
|
|
Železo, jeklo in železove zlitine
označevanje jekel |
Znajo okvirno pojasniti proces izdelave jekla od železove rude do izdelka. Razlikujejo železne zlitine med seboj.Spoznajo vlogo železa. Grafično znajo prikazati in uporabljati diagram stanja železo-ogljik, spoznajo jeklo, litine in uporabo le teh. Spoznajo sistem jekel po SIST, ISO, DIN, EN in njihova označevanja. |
|
|
Barvne kovine, zlitine |
Razlikujejo osnovne lastnosti kovin in pojasnijo uporabnost barvnih kovin ( Al,Cu,Ni,Mg,Zn,Pb, plemenite kovine). Poznajo najpomembnejše materiale in zlitine, ki se uporabljajo v strojništvu., Spoznavajo tehnologijo pridobivanja izbranih snovi, vplive na izkoristek postopka in ekonomske vidike (Silicij in polprevodniki, …) Poznajo osnove označevanja in sistematike. |
|
|
Keramika
|
Znajo pojasniti, katere so osnovne značilnosti tehnoloških postopkov, keramike, njenih lastnosti in uporabnosti . |
|
|
Polimeri
|
|
|
|
Steklo
|
Opišejo osnovne lastnosti stekla in uporabnost steklenih izdelkov . |
|
|
Kompoziti
|
Spoznajo osnovne lastnosti kompozitov in njihovo uporabnost. |
|
|
Izolacijski materiali
|
Pridobijo osnovne informacije o izolacijskih materialih in njihovi uporabi . |
|
|
Les
|
Informativno se seznanijo z uporabo lesa. |
|
|
Goriva in maziva |
Seznanijo se z vrstami goriv in maziv za uporabo v tehniki. Znajo uporabljati programe s področja uporabe gradiv. |
|
|
za dijake:
za učitelje:
Predmet kemija z gradivi je praktično povezan z vsemi strokovnimi predmeti in s praktičnim delom, saj mnogim daje potrebno dopolnilno znanje s svojega strokovnega področja.