EKONOMSKA ZGODOVINA IZBIRNI PREDMET

PREDMETNI KATALOG – UČNI NAČRT

 

EKONOMSKA GIMNAZIJA

35 UR

Učni načrt za ekonomsko zgodovino za ekonomsko gimnazijo je bil sprejet na 14. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, 26. 3. 1998.

 

 

VSEBINA

I. OPREDELITEV PREDMETA

II. PREDMETNI KATALOG ZNANJ

1 OPERATIVNI CILJI PREDMETA IN VSEBINE

2 STANDARDI ZNANJA

III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE  POVEZAVE

IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

V. VIRI


I. OPREDELITEV PREDMETA

 

Predmet ekonomska zgodovina je izbirni predmet, ki dopolnjuje in povezuje znanja temeljnega predmeta zgodovina s cilji predmeta ekonomija. Pri tem predmetu dijaki z aktivnimi metodami pouka povezujejo pridobljena ekonomska in zgodovinska znanja in s preučevanjem zgodovinskih dejstev ugotavljajo vzročno-posledično povezanost zgodovinskega razvoja in razvoja svetovnega ter slovenskega gospodarstva.

Ekonomsko zgodovino kot izbirni predmet dijaki izberejo v četrtem letniku. Obsega 35 ur. Predmet je namenjen predvsem dijakom, ki želijo poglobiti in razširiti znanje iz zgodovine in o razvoju gospodarstva, hkrati pa poglobiti knjižnično informacijska znanja in sposobnost za uporabo multimedijske informacijske tehnologije.

Letnik

 1.

2.

3.

4.

Letno število ur pouka

      /

      /

      /

     35 ur

 

II. PREDMETNI KATALOG ZNANJ

 

1 CILJI PREDMETA

 

1.1 SPLOŠNI CILJI PREDMETA

 

Dijaki: 

  • razširjajo in poglabljajo nekatera temeljna znanja s področja zgodovine gospodarstva

  • spoznavajo zakonitosti ekonomskega razvoja

  • spoznavajo povezavo med gospodarskim razvojem, določenimi zgodovinskimi razmerami in nastajanjem novih središč gospodarskopolitične in kulturne vloge

  • primerjajo vlogo različnih gospodarskih povezav (združenj) v različnih zgodovinskih obdobjih in vrednotijo njihovo vlogo

  • poglabljajo in razvijajo knjižničnoinformacijska znanja, potrebna za samostojno iskanje strokovne in poljudne literature

  • pridobivajo sposobnost uporabe multimedijskih informacij in sposobnost za kritično presojo sporočil

     

    1.2 OPERATIVNI CILJI PREDMETA IN VSEBINE

     

    A “GOSPODARSKA SREDIŠČA SVETA” V RAZLIČNIH ZGODOVINSKIH ČASIH

    Operativni cilji

    Učne vsebine

       Dijak:

  • na podlagi tematskega zgodovinskega zemljevida navede velika središča poljedelskih namakalnih  sistemov in orientalske mestne državice,  ki so bile velika obrtno-trgovska središča starega vzhoda (Babilon, Fenicija)

    •  

    Gospodarska središča sveta” v starem“veku (prve visoke civilizacije, antična središča trgovsko-obrtne in kulturne moči; Rim - “središče sveta” in križišče trgovskih poti).
  • pokaže stara feničanska mesta - največja središča trgovine in pomorstva   “starega Vzhoda”  ter razloži značilnosti  feničanske pomorske trgovine in kulturnega vpliva v Sredozemlju (predmeti izvoza in uvoza, kolonije,    kulturno-geografsko obzorje)

    •  
  • razloži povezavo med težnjami nekaterih držav  (Asirije, Perzije) po združevanju  dežel “starega vzhoda”  in gospodarskimi platmi (iskanje surovin, ugodnejših možnosti za poljedelstvo, zunanja trgovina, zavarovanje trgovskih poti itd.) ter razvojem vojaške tehnike

    •  
  • pojasni perzijsko prizadevanje za povezavo gospodarskih središč starega vzhoda in napredek trgovine in obrti  (graditev cest – kraljeva cesta od Sard  do Suz, razvoj pošte, denarni sistem)

    •  
  • razloži povezavo med potrebami vsakdanjega življenja, velikimi gospodarskimi središči ter začetkom znanosti  in razvojem pisave  
    		•  
  • spoznava razloge za premikanje težišč gospodarskega in kulturnega razvoja  v antiki v egejsko-sredozemski  prostor

    • Središča trgovsko-obrtne in kulturne moči v antiki - premikanje središč gospodarske in kulturne moči  od vzhoda proti zahodu. *
  • ob tematski karti in časovnem traku ugotovi velika civilizacijska središča na  egejskem območju pred naselitvijo Grkov in pojasni njihovo povezanost z orientalskimi kulturami

    •  
  • poglobi vedenja o razmerah, ki so doočale različnost gospodarskega razoja grških polisov
    		•  
  • pojasni napredek  v razvoju blagovnodenarnega gospodarstva in navede polise,  ki so se ukvarjali s pomorsko trgovino  in so imeli kulturno premoč v egejsko-sredoemskem prostoru (Milet, Korint,  Atene ...)

    •  

     
  • pojasni zvezo med razmahom poorstva, trgovine in obrti in “veliko  grško kolonizacijo v črnomorsko-egejkem in sredozemskem prostoru”

    •  
  • pojasni, kako je blagovno-denarno gospodarstvo poglabljalo tudi socialna  nasprotja v polisih in vodilo do postopnih    političnih sprememb - razvoj demokracije  v trgovsko - pomorskih polisih (npr. Atene)

    •  

     

     

     

     

     
  • navede in pojasni razloge, ki so antičemu Rimu omogočili gospodarsko in politično prevlado v celotnem sredoemskem prostoru in podreditev doteanjih najbolj razvitih gospodarskih    središč (Kartagina, grški polisi...)

    • Rim  prevzame vodilno vlogo  in postane novo “središče sveta”

     

     
  • ve, da je bilo temelj rimskega gospodarstva kmetijstvo, obrt in trgovina pa sta bili bolj obrobnega pomena; ovrednoti oblikovanje trdnejše gospodarske enotnosti Sredozemlja (skupni trg)

    •  

     

     
  • ob odlomkih zgodovinskih virov in besedil spozna uničujoče posledice vojn za gospodarske dejavnosti (agrarna kriza, prizadetost malih kmečkih gospodarstev, pomanjkanje, špekulacije, usianje obrti in trgovine, propad države ...)

    •  

     

     
  • sintetizira in poglobi znanje o gospodarski in kulturni vlogi severnoitalijanskih srednjeveških mestnih republik

    • Severnoitalijanska mesta - nova središča gospodarsko-kulturne moči v srednjem veku.
  • ovrednoti vlogo Beneške republike največje gospodarske in pomorske sile srednjega veka (trgovske povezave z evropskim in azijskim svetom - levantinska trgovina)

    •  
  • razloži, zakaj se je ob prehodu v novi vek in v obdobju evropske ekspanzije v svet preneslo težišče razvoja iz Sredo-  zemlja na Atlantik, navede največja  čezmorska pristanišča (Amsterdam,  Nantes, Bordeux, Cadiz, Glasgow Liverpool, London) tistega časa

    • Odkritje “čezmorskih dežel” vpliva na vodilno gospodarsko vlogo zahodnih držav in mest.*
  • ovrednoti vodilno vlogo zahodne Evrope (najprej Španija in Portugalska, nato Nizozemska in Anglija) v mednarodni trgovini za njen gospodarski razvoj in prednosti pred drugimi območji Evrope

    •  

     

     

     

     
  • pozna vzroke za rastočo gospodarsko moč ZDA in razvoj ZDA v svetovno gospodarsko silo (Anglija izgublja vodilno vlogo)

    • Konec 19. stoletja prevzemajo vodilno vlogo ZDA.

     

     

    B STRUKTURNE SPREMEMBE GOSPODARSTVA V RAZLIČNIH ZGODOVINSKIH OBDOBJIH

  • ponovi značilnosti lovsko-nabiralniške  ga načina življenja in razloži, kje so  še  danes podobni načini preživljanja  (in s katerimi problemi se soočajo ob stiku z razvitim svetom; npr: Maori, bušmani ...)

    • Od nabiralništva in lova do kmetijske dejavnosti*
  • razloži pojma delitev dela med spoloma in družbena delitev dela

    •  
  • analizira tematsko karto (časovni  trak)   in ugotovi kdaj in kje se je začelo udomačevanje živali ter zgodnje poljedelstvo

    •  
  • ob zemljevidu opredeli značilne polje delske kulture in širjenje kulturnih rastlin  ter udomačenih živalskih vrst med območji
    		•  
  • primerja poljedelsko tehniko in načine obdelave zemlje v obdobjih starega  veka in opozori na napredek, pa tudi stagnacijo
    		•  
  • ve, da je bila zemlja temeljni  vir   bogastva, agrarna proizvodnja pa  najpomembnejša gospodarska  dejavnost tudi v srednjem veku

    • Zemlja -  temeljni vir preživljanja v v srednjem veku.
  • poglobi vedenja o širjenju obdelovalnih površin v Evropi v visokem srednjem  veku (polderji, kolonizacija) in ovrednoti  spremembe v načinu obdelovanja (natriletno kolobarjenje ) in poljedelski   tehniki za gospodarski razvoj in razvoj  populacije
    		•  
  • pojasni razloge za počasno uvajanje novih poljščin v evropskih državah po odkritju čezmorskih dežel
    		•  
  • pojasni cilje in rezultate fiziokratizma ob koncu 18. stoletja

    •  
  • spozna vzroke in posledice procesa ograjevanja v Angliji za spreminjanje  njene gospodrske strukture (razmerja  med agrarno in neagrarno dejavnostjo);   ovrednoti vlogo zakona o plovbi za razvoj Anglije v svetovno pomorsko silo

    • Proces “ograjevanja v Angliji”  in “zakon o plovbi”.

     
  • razloži spremembe, ki jih je postopoma v kmetijske dejavnosti prinesla industrijska revolucija (mehanizacija, umetna gnojila ...)

    • Počasna modernizacija kmetijstva med industrijsko revolucijo. *
  • zbere podatke in izdela graf populacijskega   razvoja (večje evropske države, ZDA) v 19. stoletju

    •  
  • ob časovnem traku opredeli začetek prvih obrti (lončarstvo, usnjarstvo, tkalstvo)

    • Razvoj obrti v zgodovini

    Začetki  obrtne dejavnosti  v neolitskem obdobju *
  • ob konkretnih zgodovinskih primerih (v različnih časih in prostorih) razloži nastajanje novih obrti, novih poklicev, tehnične izboljšave (npr: Babilon, Egipt,  Milet, Rim, srednjeveško mesto ...)

    •  
  • pojasni, zakaj je obrtna proizvodnja v rimskem obdobju ostala na ravni rokodelstva starega vzhoda, napredovali pa sta vojaška  in gradbena tehnologija

    •  

     
  • razloži značilnosti srednjeveške poklicne obrti, na zemljevidih današnjih mestnih jeder ugotovi, kaj spominja na različne obrti  srednjega veka 

    • Specializirane obrti  v srednjeveških mestih.
  • ob odlomkih iz mestnih statutov in cehovskih pravil ovrednoti poslovno etiko; opozori na pozitivne in negativne plati cehovske proizvodnje

    •  

     
  • razloži pojem konkurenca, njeno vlogo in različen odnos do konkurence v različnih časih (npr. srednji vek - veljala  je za nemoralno in so jo preganjali;    čas liberalnega kapitalizma in gospodarske svobode  v 19. stoletju - čas neizprosne konkurence)

    • Vloga  in vprašanje konkurence v različnih zgodovinskih časih.

     
  • opredeli vzroke in pogoje za nastajanje novih oblik proizvodnje od 14. stoletja dalje ter ovrednoti njihov pomen

    • Nove oblike poslovanja v obrtni dejavnosti (založništvo, manufaktura).
  • ob tematski karti pojasni razširjenost   zgodnjekapitalističnih oblik proizvodnje  na Slovenskem (fužinarstvo, rudarstvo, glažutarstvo ...)

    •  
  • poglobi vedenja o prizadevanjih absolutnih držav za spodbujanje domačih  manufaktur in trgovine (težnja po poziivni trgovski bilanci; prevladovanje   državnega interesa nad interesom proizvajalcev in trgovcev)

     

    		•

    Značilnosti “merkantilizma”.

    Trgovina

  • ve, v katero zgodovinsko obdobje segajo prvi začetki menjave in kdaj se je razvila poklicna trgovina

    • Vloga, organizacija, oblike v različnih obdobjih in prostorih od najstarejših časov do nastanka
  • pojasni vlogo trgovine v gospodarskem življenju, opredeli vpliv trgovine v času  kovinskih dob (ali ob izbranem primeru iz kasnejšega zgodovinskega    obdobja) na nastajanje razlik med  ljudmi v premoženju, družbeni moči in ugledu

    • velikih kolonialnih imperijev na začetku novega veka.

     
  • ob konkretnih primerih pojasni pojme: menjava - naturalna, blagovno-denarna; lokalna, tranzitna trgovina; sejem; pomen ustreznega razmerja uvoz - izvoz)

    •  

     
  • ovrednoti povezovalno vlogo trgovine že v starem veku med posameznimi  območji (deželami) pri izmenjavi dobrin, znanja, širjenju civilizacijskih   dosežkov in geografskega obzorja

    •  
  • ob konkretnem primeru (npr. Rim) pojasni pojem “skupni trg” in vlogo trgovskih zvez prek rimskih meja (jantarska  cesta - povezava Sredozemlje-Baltik; svilna cesta - povezava s Kitajsko; dišavna cesta - povezava z Indijo in JV Azijo)

    •  

     
  • spoznava razvoj in pomen poslovne etike in trgovskega prava (stari zapisi, npr. Hetitski zakonik - iz knjige Kralj boja,  srednjeveška pravila - gilde; predpisi v Franciji v 17. stoletju, trgovski zakoni v 19. stoletju; vprašanje zaščite potrošnikov danes)

    •  

     
  • opredeli  vlogo trgovine ob nastajanju novih oblik proizvodnje (zgodnja    akumulacija kapitala, izobraževanje umetnost ravnanja z denarjem,    pridobitniška miselnost; vloga velikih trgovskih družb; nastanek in vloga   borze)

    • Spremembe v trgovanju ob prehodu v novi vek.
  • pojasni vpliv trgovine na razvoj prometa v različnih časih in na večjo vezanost  sveta

    •  
  • pojasni pogoje in razmere, ki so Angliji (takratni prvi gospodarski  sili sveta) v  drugi polovici 18. stoletja omogočile  začetek industrijske revolucije

    • Industrija

    Razvoj in spremembe v industriji od prvih angleških orodnih strojev do znanstveno-tehnične revolucije;
  • izdela kronološko tabelo največjih izumov in tehnoloških izboljšav med    prvo in drugo industrijsko revolucijo  in znanstveno-tehnološko revolucijo

    • novi izumi - nova podoba  industrije. *

     
  • ob konkretnih primerih pojasni pomen strojne proizvodnje za nastanek in    razvoj novih gospodarskih dejavnosti in  za večjo produktivnost

    •  

     
  • ob analizi grafikonov ugotovi razloge za počasno širjenje industrializacije in  komunikacijskih povezav v deželah srednje, zlasti pa vzhodne Evrope

       

    •  

     

     
  • ob tematskih kartah in besedilih pojasni razvoj in napredek prometnih in  komunikacijsko-informacijskih sredstev v 19. in 20. stoletju in ovrednoti njihov  pomen za čedalje večjo povezanost sveta, pa tudi vse večje razvojne razlike,  zlasti med severom in jugom

     

    		•

     
  • pojasni, zakaj sta bila hitra gospodarska rast in razvoj industrije in tehnike vedno  bolj odvisna od razvoja znanosti

    •  
  • pojasni odnos do znanja in znanosti (razvoj šolstva, raziskovalnih institutov) v 19. in 20. stoletju
    		•  
  • razloži pojem gospodarska kriza in navede večje gospodarske krize od   1873 do danes, razloži razloge za svetovno gospodarsko krizo leta 1929  in načia razreševanja v ZDA

    • Gospodarske krize.
  • analizira grafe in razloži spreminjanje strukture prebivalstva v Evropi v 19. in 20. stoletju (razmerje med podeželjem in  mesti, spreminjanje strukture in položaja  mestnega prebivalstva)

    • Industrializacija spreminja način življenja in razvoj prebivalstva. *
  • opiše novo podobo podeželja (agrarna kriza, migracije) in mest (blišč in beda  industrijskih mest, velikost, videz)

    •  

     
  • ob izbranih primerih opiše način življenja  na podeželju ali življenje različnih slojev v mestu
    		•  
  • seznanja se s problemi naravnih virov in pomenom pravilnega gospodarjenja z bogastvi zemlje, vodo in zrakom

     

    		•

    Družbeni in ekološki problemi ndustrijske družbe v sodobnem svetu.

    C GOSPODARSKO POVEZOVANJE SVETA

  • ve, da je po odkritjih čezmorskih dežel in kolonialnih osvajanjih  Evropa postala težišče svetovnih dogajanj

    • Gospodarsko povezovanje  od začetka zgodnjekapitalistične proizvodnje do moderne

  • razloži pojem “evropeizacija” sveta

    • industrijske dobe.
  • ponovi pomen razvoja prometnih in komunikacijskih povezav za krepitev  gospodarskih in kulturnih stikov med državami in celinami (poudari pozitivne in  negativne plati medsebojnih vplivov)

     

    		•

     
  • ob konkretnih primerih iz zgodovine (Rim, srednji vek, novejši čas) pojasni razloge za nastajanje gospodarskih  združenj (obrtnih, trgovskih, bančnih)  in ciljev

    • Gospodarska združenja v zgodovini.

     
  • pojasni pomen mednarodnih povezav pri urejanju določenih vprašanj (npr:  mednarodne rečne komisije - primer:  urejanje plovbe po Donavi že v 19. stol.)

    •  
  • razloži nastajanje monopolov v drugi   polovici 19. stoletja in značilnosti

    •  
  • razume, zakaj so bili procesi gospodarskega povezovanja po drugi     svetovni vojni intevzivni in da so bila  združenja pogosto povezana s političnimi  Interesi

    • Gospodarsko povezovanje in sodelovanje po drugi svetovni vojni.*
  • pozna največje gospodarske integracije v Evropi od ustanovitve Sveta Evrope 1949 do nastanka Evropske unije 1993  in pojasni cilje in rezultate krepitve  gospodarskega sodelovanja
    		•  
  • ve, da so tudi v neevropskem svetu nastale gospodarske integracije

    •  

    D RAZVOJ DENARNIŠTVA

  • ve, da je izraz latinskega izvora (denarius) in da se je prvi - iz dragih kovin- kovan denar  pojavil v 7. stol. pr. Kr.  v grških maloazijskih mestih, nato se je  uporaba širila drugod po svetu, prvi denarni sistem pa so uvedli v državi  Aleksandra Makedonskega in v Rimu

    • Denar od prvih začetkov do danes.

     
  • pozna funkcije in različne oblike   denarja
    		•  
  • ve, da denar ni le plačilno sredstvo,   ampak tudi izraz gospodarske in kulturne  zgodovine (žigi, napisi, podobe nam  govore o državah in osebah, ki so dale denar kovati, o jeziku, dogodkih in  umetnosti časa, v katerem je bil izdan)
    		•  
  • ob konkretnih zgodovinskih primerih pojasni odnos do denarja - zlasti zlatnikov in srebrnikov (zmanjševanje teže in  čistosti - goljufije) in razloži razloge za  uvajanje papirnatega denarja

    •  
  • poišče podatke o finančnih aferah danes

    •  
  • pozna razloge za začetek denarnih opravil (menjava denarja, menice,  posojila)v visokem srednjem veku

    • Razvoj bančništva.

     

     
  • razloži, zakaj so bile obresti  pri upnikih (bankirjih) srednjega veka zelo visoke in zakaj so židovske finančnike najbolj  ogrožali posojilojemalci, zlasti vla darji (protižidovski zakoni v zahodni  Evropi, izgoni židov  med 12. in 15.   stoletjem)

    •  
  • razloži razvoj bank, delniških družb in nastajanje finančnega kapitala  v 19. st.,   obdobju velikih investicij industrializacije

     

    		•

     
  • ob grafu ugotovi najbolj zadolžene   države v svetu in pojasni glavne vzroke  naraščanja zadolženosti manj razvitih  držav v drugi polovici 20. stoletja

    • Dolgovi in zadolženost v sodobnem svetu. *
  • pojasni pojem dolžniška kriza in ukrepanje držav upnic v začetku 90. let  (odpisovanje dela dolgov)

    •  

     

    2 STANDARDI ZNANJ

     

    Dijak:

    - zna uporabiti računalnik za iskanje zgodovinskih informacij,

    - se zna “sprehoditi”  v času in prostoru,

    - pozna največja gospodarska središča v posameznih zgodovinskih obdobjih,

    - pojasni vzroke premikanja središč trgovsko-obrtne in kulturne moči od vzhoda

      proti zahodu,

    - pozna glavne prelomnice v gospodarskem razvoju v različnih zgodovinskih 

      obdobjih,

    - ovrednoti pomen nastajanja novih centrov gospodarske in kulturne moči,

    - ovrednoti pomen gospodarskih združenj in gospodarskega povezovanja od

      začetkov zgodnje kapitalistične proizvodnje do danes.

     

     

    III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

     

    Pri poglobitvi navedenih ciljev in vsebin naj  profesor upošteva predvsem metodo problemske obravnave, to je prikaz geneze določenega problema (nastanka, procesa, razvoja) ali kronološki prikaz nastajanja (zgodovinska sistematika) ali pa kot sinteza analitično pridobljenih spoznanj; pri tem na določeni razvojni točki strnemo vse bistveno kot končni učinek vseh prejšnjih posameznih razvojnih faz. Ob tem lahko spoznanja in znanja dodatno osvetlimo in poglobimo. Pri tem je pomembno, da dijaki  ugotavijo, da razvoj ni premočrten in da nanj vplivajo najrazličnejši dejavniki. Hkrati pa ta pristop povečuje motiviranost dijakov za spoznavanje in razumevanje gospodarske in socialne preteklosti. Profesor zgodovine se lahko glede na interes

    dijakov pri prvih dveh poglavjih odloča za tematski sklop A ali B.

    Motiviranost dijakov bo učitelj povečal tudi z uporabo računalniškega programa “Časovni trak”, ki ga je pripravila DZS, in navajanjem na iskanje informacij na internetu ter dejavno uporabo različne multimedijske informacijske tehnologije.

    Priporočljiva sta metoda projektnega dela in interdisciplinarnost.

    Predmet ekonomska zgodovina se povezuje s temeljnima predmetoma zgodovino in

    ekonomijo.

     

    IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

     

    Preverjanje in ocenjevanje znanja je tako ustno kot pisno. Pri ustnem preverjanju in ocenjevanju preverjamo znanje, vrednotenje in uporabo znanj. Ob tem uporabljamo vire in besedila ter zemljevide in drugo ilustrativno gradivo. Pisno preverjanje opravljamo z nalogami objektivne narave, ki pokrivajo vse ravni zahtevnosti in poleg znanja preverjajo tudi veščine in spretnosti.

    DELITVE DIJAKOV NA SKUPINE

    Dijaki naj bodo  pri pouku z uporabo multimedijske tehnologije v učilnici z najmanj

    16 delovnimi mesti, opremljenimi z multimedijsko tehnologijo, razdeljeni v skupine

    pri 6 urah. Dijaki naj bodo v skupinah pri temah, ki  so v katalogu označene z

    zvezdico (*).

     

    V. VIRI

     

    Učni načrt za gospodarsko zgodovino v ekonomski gimnaziji, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 1997.

    Učni načrt za tehniške in druge strokovne šole, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 1996.