Učni načrt za ekonomsko zgodovino za ekonomsko gimnazijo je bil sprejet na 14. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, 26. 3. 1998.
VSEBINA
1 OPERATIVNI CILJI PREDMETA IN VSEBINE
2 STANDARDI ZNANJA
III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE
IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA
V. VIRI
Predmet ekonomska zgodovina je izbirni predmet, ki dopolnjuje in povezuje znanja temeljnega predmeta zgodovina s cilji predmeta ekonomija. Pri tem predmetu dijaki z aktivnimi metodami pouka povezujejo pridobljena ekonomska in zgodovinska znanja in s preučevanjem zgodovinskih dejstev ugotavljajo vzročno-posledično povezanost zgodovinskega razvoja in razvoja svetovnega ter slovenskega gospodarstva.
Ekonomsko zgodovino kot izbirni predmet dijaki izberejo v četrtem letniku. Obsega 35 ur. Predmet je namenjen predvsem dijakom, ki želijo poglobiti in razširiti znanje iz zgodovine in o razvoju gospodarstva, hkrati pa poglobiti knjižnično informacijska znanja in sposobnost za uporabo multimedijske informacijske tehnologije.
Letnik |
1. |
2. |
3. |
4. |
Letno število ur pouka |
/ |
/ |
/ |
35 ur |
Dijaki:
A “GOSPODARSKA SREDIŠČA SVETA” V RAZLIČNIH ZGODOVINSKIH ČASIH
Operativni cilji |
Učne vsebine |
Dijak: |
Gospodarska središča sveta” v starem“veku (prve visoke civilizacije, antična središča trgovsko-obrtne in kulturne moči; Rim - “središče sveta” in križišče trgovskih poti). |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Središča trgovsko-obrtne in kulturne moči v antiki - premikanje središč gospodarske in kulturne moči od vzhoda proti zahodu. * |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Rim prevzame vodilno vlogo in postane novo “središče sveta”
|
|
|
|
|
|
Severnoitalijanska mesta - nova središča gospodarsko-kulturne moči v srednjem veku. |
|
|
|
Odkritje “čezmorskih dežel” vpliva na vodilno gospodarsko vlogo zahodnih držav in mest.* |
|
|
|
Konec 19. stoletja prevzemajo vodilno vlogo ZDA.
|
|
B STRUKTURNE SPREMEMBE GOSPODARSTVA V RAZLIČNIH ZGODOVINSKIH OBDOBJIH
|
Od nabiralništva in lova do kmetijske dejavnosti* |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Zemlja - temeljni vir preživljanja v v srednjem veku. |
|
|
|
|
|
|
|
Proces “ograjevanja v Angliji” in “zakon o plovbi”.
|
|
Počasna modernizacija kmetijstva med industrijsko revolucijo. * |
|
|
|
Razvoj obrti v zgodovini Začetki obrtne dejavnosti v neolitskem obdobju * |
|
|
|
|
|
Specializirane obrti v srednjeveških mestih. |
|
|
|
Vloga in vprašanje konkurence v različnih zgodovinskih časih.
|
|
Nove oblike poslovanja v obrtni dejavnosti (založništvo, manufaktura). |
|
|
|
Značilnosti “merkantilizma”. Trgovina |
|
Vloga, organizacija, oblike v različnih obdobjih in prostorih od najstarejših časov do nastanka |
|
velikih kolonialnih imperijev na začetku novega veka.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Spremembe v trgovanju ob prehodu v novi vek. |
|
|
|
Industrija Razvoj in spremembe v industriji od prvih angleških orodnih strojev do znanstveno-tehnične revolucije; |
|
novi izumi - nova podoba industrije. *
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Gospodarske krize. |
|
Industrializacija spreminja način življenja in razvoj prebivalstva. * |
|
|
|
|
|
Družbeni in ekološki problemi ndustrijske družbe v sodobnem svetu. |
C GOSPODARSKO POVEZOVANJE SVETA
|
Gospodarsko povezovanje od začetka zgodnjekapitalistične proizvodnje do moderne |
|
industrijske dobe. |
|
|
|
Gospodarska združenja v zgodovini.
|
|
|
|
|
|
Gospodarsko povezovanje in sodelovanje po drugi svetovni vojni.* |
|
|
|
|
D RAZVOJ DENARNIŠTVA
|
Denar od prvih začetkov do danes.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Razvoj bančništva.
|
|
|
|
|
|
Dolgovi in zadolženost v sodobnem svetu. * |
|
|
Dijak:
- zna uporabiti računalnik za iskanje zgodovinskih informacij,
- se zna “sprehoditi” v času in prostoru,
- pozna največja gospodarska središča v posameznih zgodovinskih obdobjih,
- pojasni vzroke premikanja središč trgovsko-obrtne in kulturne moči od vzhoda
proti zahodu,
- pozna glavne prelomnice v gospodarskem razvoju v različnih zgodovinskih
obdobjih,
- ovrednoti pomen nastajanja novih centrov gospodarske in kulturne moči,
- ovrednoti pomen gospodarskih združenj in gospodarskega povezovanja od
začetkov zgodnje kapitalistične proizvodnje do danes.
Pri poglobitvi navedenih ciljev in vsebin naj profesor upošteva predvsem metodo problemske obravnave, to je prikaz geneze določenega problema (nastanka, procesa, razvoja) ali kronološki prikaz nastajanja (zgodovinska sistematika) ali pa kot sinteza analitično pridobljenih spoznanj; pri tem na določeni razvojni točki strnemo vse bistveno kot končni učinek vseh prejšnjih posameznih razvojnih faz. Ob tem lahko spoznanja in znanja dodatno osvetlimo in poglobimo. Pri tem je pomembno, da dijaki ugotavijo, da razvoj ni premočrten in da nanj vplivajo najrazličnejši dejavniki. Hkrati pa ta pristop povečuje motiviranost dijakov za spoznavanje in razumevanje gospodarske in socialne preteklosti. Profesor zgodovine se lahko glede na interes
dijakov pri prvih dveh poglavjih odloča za tematski sklop A ali B.
Motiviranost dijakov bo učitelj povečal tudi z uporabo računalniškega programa “Časovni trak”, ki ga je pripravila DZS, in navajanjem na iskanje informacij na internetu ter dejavno uporabo različne multimedijske informacijske tehnologije.
Priporočljiva sta metoda projektnega dela in interdisciplinarnost.
Predmet ekonomska zgodovina se povezuje s temeljnima predmetoma zgodovino in
ekonomijo.
Preverjanje in ocenjevanje znanja je tako ustno kot pisno. Pri ustnem preverjanju in ocenjevanju preverjamo znanje, vrednotenje in uporabo znanj. Ob tem uporabljamo vire in besedila ter zemljevide in drugo ilustrativno gradivo. Pisno preverjanje opravljamo z nalogami objektivne narave, ki pokrivajo vse ravni zahtevnosti in poleg znanja preverjajo tudi veščine in spretnosti.
DELITVE DIJAKOV NA SKUPINE
Dijaki naj bodo pri pouku z uporabo multimedijske tehnologije v učilnici z najmanj
16 delovnimi mesti, opremljenimi z multimedijsko tehnologijo, razdeljeni v skupine
pri 6 urah. Dijaki naj bodo v skupinah pri temah, ki so v katalogu označene z
zvezdico (*).
Učni načrt za gospodarsko zgodovino v ekonomski gimnaziji, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 1997.
Učni načrt za tehniške in druge strokovne šole, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 1996.