EKONOMIJA

A	Dijaki v tem poglavju usvojijo temeljne ekonomske pojme, pomembne za razumevanje ekonomskih procesov v družbi. Po posameznem vsebinskem sklopu dijak:	TEMELJNI EKONOMSKI POJMI IN PROCESI
A.1	spozna ekonomski problem z vidika omejenih možnosti zadovoljevanja potreb in ekonomsko dejavnost, ki rešuje ta problem	EKONOMSKI PROBLEM
A.1.1	zna opisati vsebino temeljnih ekonomskih vprašanj zna predstaviti ekonomska vprašanja s konkretnimi primeri iz okolja, v katerem živi razvija sposobnost opazovanja okolja, v katerem živi	Temeljna ekonomska vprašanja	ekonomska vprašanja
A.1.2	zna opredeliti pojem ekonomski problem zna opredeliti pojem potrebe in dobrine loči absolutno in relativno redkost zna predstaviti absolutno in relativno redkost dobrin s primeri iz realnega okolja	Ekonomski problem in relativna redkost dobrin	potrebe in dobrine ekonomski problem absolutna redkost relativna redkost	PSI - motivi in potrebe
A.1.3	zna opisati pojem ekonomske dejavnosti zna predstaviti tri temeljna vprašanja vsake družbe s preprostimi primeri zna opredeliti tehnični vidik reševanja ekonomskih problemov	Ekonomska dejavnost in premagovanje relativne redkosti	ekonomska - gospodarska dejavnost tri temeljna vprašanja: kaj, kako in za koga proizvajati proizvodni proces	SOC - posameznik in družba, družbena struktura
A.2	spozna temeljne ekonomske tokove, ki povezujejo ekonomske subjekte v gospodarstvih	GOSPODARSKI KROŽNI TOK
A.2.1	zna opisati razloge za nastajanje potreb zna našteti vrste potreb zna s primeri iz realnega okolja pojasniti posamezno vrsto potreb zna opisati, kako zadovoljujemo potrebe zna opisati razmerja med dobrinami, proizvodi in blagom	Ekonomske potrebe in gospodarska dejavnost	ekonomske in neekonomske potrebe osebne in skupne potrebe primarne in sekundarne potrebe dobrine, proizvodi, blago	SOC - delo in prosti čas, delitev dela
A.2.2	zna pojasniti pojem proizvodnje z opisom dejavnosti proizvodnega podjetja v okolju zna našteti dejavnike, ki sodelujejo pri konkretni dejavnosti zna razčleniti gospodarski proces na posamezne stopnje ali faze	Proizvodnja in njeni dejavniki	proizvodnja proizvodni dejavniki faze gospodarskega procesa proizvodnja, razdelitev, menjava, potrošnja	POD
A.2.3	zna opisati temeljne ekonomske osebke – nosilce odločitev v gospodarstvu zna z opazovanjem okolja, v katerem živi, opisati denarne in blagovne tokove med gospodinjstvi in podjetji zna opisati mehanizme usklajevanja teh tokov na modelu krožnega toka	Krožni tok gospodarstva	nosilci odločitev (gospodinjstva, podjetja, banke, država) krožni tok gospodarstva usklajevanje tokov - koordinacijski mehanizem	SOC - družbena struktura, družbene organizacije, družina
A.2.4	zna s preprostimi primeri opisati stvarne in denarne tokove med gospodinjstvi in podjetji zna poenostavljeno opredeliti trg produkcijskih dejavnikov in trg potrošnih dobrin in storitev	Stvarni in denarni tokovi	stvarni tokovi denarni tokovi trg produkcijskih dejavnikov trg potrošnih dobrin in storitev	/ POD
A.3.	spozna gospodinjstvo kot temeljno ekonomsko celico, spozna potrebe gospodinjstev in potrošnjo kot obliko zadovoljevanja teh potreb	GOSPODINJSTVA IN POTROŠNA IZBIRA
A.3.1	zna opisati potrebe gospodinjstev zna razvrščati potrebe gospodinjstev po njihovi intenzivnosti zna s preprostim primerom pojasniti potrošnjo kot obliko zadovoljevanja potreb zna pojasniti koristnost dobrin pri zadovoljevanju potreb zna pojasniti celotno koristnost, ki jo ima potrošnik pri porabi dobrine zna tabelarično in grafično ponazoriti celotno in mejno koristnost zna opisati zakon padajoče mejne koristnosti s pomočjo praktičnega primera	Gospodinjstva, potrebe in potrošnja	gospodinjstvo potrebe gospodinjstev zadovoljevanje potreb koristnost dobrin celotna koristnost mejna koristnost	SOC -družina PSI - potrebe
A.3.2	zna opisati alternativne možnosti potrošnje gospodinjstva in jih ponazoriti s primerom zna pojasniti, kaj ponazarja premica alternativnih možnosti potrošnje zna pojasniti, zakaj je premica in zakaj je padajoča zna opisati vpliv spremembe dohodka gospodinjstev na možnosti potrošnje zna opisati vpliv spremembe cen dobrin ali spremembe potreb na možnosti potrošnje zna grafično ponazoriti alternativne možnosti potrošnje zna opisati optimalno izbiro nakupa košarice dobrin (z besedami brez uporabe formul)	Alternativne možnosti potrošnje in potrošna izbira	premica cene premica alternativnih možnosti potrošnje alternativni strošek dohodek gospodinjstva	MAT - linearna funkcija GOS
A.3.3	zna predstaviti dejavnike odločanja v gospodinjstvih zna pojasniti ekonomske odločitve gospodinjstva zna našteti vire dohodkov gospodinjstva zna našteti glavne skupine izdatkov *IZBIRNO* (primerno za aktivne metode poučevanja): zna ugotoviti, zakaj gospodinjstvo načrtuje svoje dohodke in kako zna oceniti stalne in občasne izdatke gospodinjstev zna z namišljenim primerom predstaviti premoženjsko stanje gospodinjstva zna voditi namišljeno finančno poslovanje racionalnega gospodinjstva zna opisati pomen varčevanja v gospodinjstvih zna pojasniti pomen finančnih institucij (bank) pri načrtovanju varčevanja in financiranja potrošnje gospodinjstva Opomba: Dijak s preučevanjem primera racionalnega gospodinjstva spoznava temeljne ekonomske pojme.	Gospodinjstva in racionalno gospodarjenje s proračunom	dohodki gospodinjstva stalni in občasni izdatki *IZBIRNO:* premoženje gospodinjstva (sredstva in viri) finančno poslovanje gospodinjstva (prejemki in izdatki) prihranki in posojila naložbe prihrankov	PIN
A. 4	spozna vlogo podjetij pri zadovoljevanju potreb, motive gospodarjenja v podjetjih, merila ocenjevanja njihove uspešnosti, spozna omejene pogoje produkcije in alternative proizvodnih izbir v družbi	PODJETJA IN PROIZVODNA IZBIRA
A.4.1	zna opredeliti pojem podjetja in opisati sorodne pojme zna razčleniti vrste podjetij po različnih kriterijih delitve zna predstaviti enostavno organizacijsko shemo dejavnosti podjetja zna pojasniti temeljne cilje dejavnosti podjetja zna opisati vrste gospodarskih dejavnosti	Pojem in dejavnosti podjetij	podjetje vrste podjetij dejavnosti podjetja cilji dejavnosti podjetja gospodarske dejavnosti	POD
A.4.2	zna predstaviti vrste podjetij po njihovi pravno-organizacijski obliki zna razvrščati podjetja po različnih kriterijih zna opisati strukturo podjetij po različnih kriterijih	Vrste podjetij v sodobnih tržnih gospodarstvih	organizacijske oblike podjetij struktura podjetij	POD
A.4.3	zna opredeliti pojme: produkcijski dejavniki, stroški, prihodek, dobiček in kapital zna pojasniti temeljno načelo gospodarnosti podjetja zna opisati pojem produktivnost in pojem produktivnost dela zna opisati dejavnike, ki vplivajo na produktivnost dela zna izračunati produktivnost dela, ekonomičnost in rentabilnost na podlagi enostavnih podatkov zna oceniti in primerjati merila gospodarske uspešnosti	Merila uspešnosti poslovanja podjetij	produkcijski dejavniki stroški, prihodki, dobiček kapital gospodarnost produktivnost dela ekonomičnost rentabilnost merila gospodarske uspešnosti	POD
A.4.4	zna pojasniti probleme proizvodne izbire vsake družbe, kaj proizvajati in kako zna opisati in grafično predstaviti lestvico alternativnih možnosti proizvodnje zna pojasniti obliko krivulje alternativnih možnosti proizvodnje zna pojasniti oportunitetne stroške pri proizvodni izbiri zna opisati in grafično prikazati premike transformacijske krivulje ob spremembi razpoložljivih produkcijskih dejavnikov *IZBIRNO:* zna opisati vplive različnih sprememb v družbi na spremembe možnih proizvodnih izbir zna pojasniti razlike v proizvodni izbiri med bogato in revno državo zna primerjati proizvodne izbire dveh držav zna opisati problematiko proizvodne izbire v Sloveniji	Proizvodna izbira v družbi - transformacijska krivulja	produkcijska izbira alternativne možnosti potrošnje transformacijska krivulja alternativni (oportunitetni) stroški *IZBIRNO:* primerjalne prednosti	/

	*2. letnik*
B	V tem delu dijak spozna mikroekonomske probleme, razvija ekonomsko logiko, razume obnašanje ekonomskih subjektov in njihovo odločanje v tržnem sistemu. Po obravnavi snovi dijak:	TEMELJI MIKROEKONOMIJE
B.1	spozna pojem in vrste trgov v ekonomski teoriji in delovanje tržnega mehanizma na podlagi ponudbe in povpraševanja	TRG in TRŽNO RAVNOTEŽJE
B.1.1	zna opredeliti pojem povpraševanja zna pojasniti pojem obseg povpraševanja zna pojasniti individualno in tržno povpraševanje zna našteti dejavnike povpraševanja in njihov vpliv na odločitve kupcev	Povpraševanje	povpraševanje obseg povpraševanja subjektivni in objektivni dejavniki “ceateris paribus”	POD
B.1.2	zna pojasniti pojem ponudbe zna pojasniti individualno in tržno ponudbo zna našteti dejavnike, ki vplivajo na ponudbo	Ponudba	ponudba individualna ponudba tržna ponudba	POD
B.1.3	zna pojasniti delovanje ponudnikov in povpraševalcev na trgu zna opredeliti pojem ravnotežne cene	Tržno ravnotežje v konkurenčnih razmerah	tržno ravnotežje ravnotežna cena statično/dinamično oblikovanje tržnega ravnotežja	/
B.2	spozna delovanje ekonomskih zakonitosti	EKONOMSKE ZAKONITOSTI
B.2.1	zna opisati splošni zakon povpraševanja kot primer predstavitve ekonomskih zakonitosti	Zakon povpraševanja in ponudbe	splošni zakon povpraševanja in ponudbe	MAT - točke in premice v ravnini, ulomki, razmerja
B.2.2	spozna nenaključno ravnanje ekonomskih subjektov spozna, kaj pomeni nujnost in objektivnost ekonomskih zakonitosti	Značilnosti ekonomskih zakonitosti	ekonomski zakoni	/
B.3	spozna zakonitosti tržnega gospodarstva	TRŽNO GOSPODARSTVO
B.3.1	zna s primerom pojasniti pojem ekonomskega problema in njegov pojav v vseh gospodarstvih zna predstaviti delovanje ekonomskega koordinacijskega mehanizma kot mehanizma, ki rešuje problem izbire oziroma alternativnega odločanja zna predstaviti oblike in značilnosti delovanja koordinacijskega mehanizma	Reševanje ekonomskega problema: ekonomski koordinacijski mehanizem	ekonomski koordinacijski mehanizem	SOC - procesi odločanja v družbi
B.3.2	zna pojasniti pojem naturalnega gospodarstva zna pojasniti, zakaj v naturalnem gospodarstvu poteka totalno (popolno) planiranje - planski organ	Naturalno gospodarstvo in planiranje	naturalno (samozadostno) gospodarstvo totalno planiranje	ZGO
B.3.3	zna opredeliti pojem blagovnega gospodarstva v smislu menjave na trgu zna pojasniti, kateri mehanizem ureja delitev dela med proizvajalci zna pojasniti pojem konkurenčnega sistema	Blagovno denarno gospodarstvo in tržni mehanizem	blagovno gospodarstvo tržni mehanizem konkurenca, konkurenčni sistem trgov in cen	ZGO
B.3.4	zna pojasniti pojem konkurence in njen vpliv na način in učinkovitost delovanja trga zna razlikovati različne oblike konkurence zna razlikovati trge glede na število kupcev in prodajalcev zna našteti dejavnike, ki oblikujejo konkurenco na trgu, in opredeliti njihovo vsebino zna pojasniti, kdaj obstaja na trgu popolna konkurenca zna pojasniti pojem svobodne konkurence zna pojasniti, kdaj obstaja na trgu nepopolna konkurenca zna našteti najbolj pogoste pojavne oblike nepopolne konkurence na trgu in opredeliti njihovo vsebino zna navesti primere trgov, kjer deluje popolna konkurenca zna navesti primere trgov, kjer deluje nepopolna konkurenca	Tržno gospodarstvo, konkurenca in njeni dejavniki	konkurenca popolna, svobodna in nepopolna konkurenca monopol oligopol homogenost produktov mobilnost produkcijskih dejavnikov racionalno vedenje tržnih subjektov	ZGO
B.4	spozna, da se potrošnik z vidika omejenih dobrin, ki jim sledi nujnost izbire, nenehno srečuje z omejitvami	OBNAŠANJE POTROŠNIKOV
B.4.1	zna pojasniti pojem koristnosti dobrine zna opredeliti vrste omejitev, ki jih srečuje potrošnik pri svoji izbiri zna pojasniti potrošnikovo odločitev na podlagi optimalne košarice nakupa	Teorija koristnosti in optimalna izbira potrošnika	objektivne omejitve subjektivne omejitve optimalna košarica nakupa	PSI - čustva, motivi in potrebe
B.4.2	zna opredeliti splošni zakon povpraševanja zna pojasniti zakon povpraševanja z učinkom realnega dohodka in z učinkom substitucije zna na podlagi danega primera grafično prikazati krivuljo povpraševanja zna na podlagi grafičnega prikaza pojasniti padajočo obliko krivulje povpraševanja zna našteti dejavnike, ki vplivajo na oblikovanje ponudbe	Zakon povpraševanja	splošni zakon povpraševanja učinek realnega dohodka učinek substitucije komplementarne dobrine	/
B.4.3	zna pojasniti pojem elastičnosti zna pojasniti različne cenovne koeficiente elastičnosti zna pojasniti, zakaj je cenovna elastičnost pomembna za proizvajalce zna opredeliti križno elastičnost glede na substitutne in komplementarne dobrine zna opredeliti dohodkovno elastičnost in njen pomen za odločitve podjetij	Elastičnost povpraševanja	elastičnost koeficient elastičnosti cenovna elastičnost križna elastičnost dohodkovna elastičnost	MAT
B.5	spozna pojem produkcije in njene različne opredelitve	TEORIJA PRODUKCIJE
B.5.1	zna našteti produkcijske dejavnike z vidika lastnine in dohodkov zna opredeliti vsebino produkcijskih dejavnikov in njihovo vlogo v procesu produkcije zna opredeliti, kaj nudi narava kot produkcijski dejavnik	Produkcijski dejavniki	delovna sredstva predmeti dela delo (delovna sila) kapital	POD
B.5.2	zna pojasniti pomen produkcijske funkcije zna pojasniti, od česa je odvisna količina produktov zna navesti splošne ugotovitve analize produkcijske funkcije zna pojasniti pomen krivulje enakega produkta – “izokvante” zna na podlagi primera grafično prikazati krivuljo enakega produkta zna pojasniti, kaj pove točka na krivulji enakega produkta zna pojasniti, zakaj lahko določeno količino produktov proizvajamo z različnimi kombinacijami produkcijskih dejavnikov zna razložiti ekonomsko bistvo krivulje enakega produkta zna pojasniti, kaj je mejni in kaj povprečni produkt zna grafično pojasniti gibanje celotnega produkta zna pojasniti krivulji mejnega in povprečnega produkta zna pojasniti, zakaj pride do padanja mejnega produkta zna pojasniti zakon padajočega produkta na primeru	Produkcijska funkcija, krivulja enakega produkta in zakon padajočega donosa	produkcijska funkcija krivulja enakega produkta “izokvanta” zakon padajočega donosa variabilni dejavnik, fiksni dejavnik povprečni produkt mejni produkt	MAT - geometrija v ravnini
B.5.3	zna pojasniti, zakaj proizvajalci kombinirajo produkcijske dejavnike zna opredeliti pomembne vidike kombiniranja produkcijskih dejavnikov zna pojasniti pravila pri kombiniranju produkcijskih dejavnikov	Optimalna kombinacija produkcijskih dejavnikov	optimalna kombinacija produkcijskih dejavnikov	/
B.5.4	zna pojasniti pojem tehnološkega napredka zna pojasniti, v čem se kaže spreminjanje tehnologije zna pojasniti, kako se je tehnološki napredek pojavljal skozi zgodovino zna razlikovati pojme: inovacija - izum	Tehnološki napredek	tehnološki napredek nevtralni tehnološki napredek pristrani tehnološki napredek inovacija - izum	ZGO - tehnična spoznanja in odkritja POD
B.6	spozna poglavitne vrste stroškov, ki se pojavljajo v produkciji	TEORIJA STROŠKOV
B.6.1	zna opredeliti pojem stroškov zna ločiti stroške od potroškov	Pojem stroškov	strošek potrošek
B.6.2	zna našteti posamezne vrste stroškov zna opredeliti fiksne stroške in navesti primere zna opredeliti spremenljive stroške in navesti primere zna opredeliti posamezne vrste povprečnih stroškov zna pojasniti pojem mejnih stroškov zna na osnovi primera grafično prikazati posamezne vrste stroškov zna na podlagi danih podatkov izračunati posamezne vrste stroškov in jih grafično prikazati	Vrste stroškov pri odločanju podjetij	celotni stroški fiksni (stalni) stroški variabilni (spremenljivi stroški) povprečni stroški mejni stroški	POD PIN
B.6.3	zna pojasniti, zakaj v zelo kratkem obdobju stroški produkcije nimajo pomembne vloge zna pojasniti, kateri stroški so odločilni za proizvajalce v kratkem obdobju in zakaj zna pojasniti vpliv podjetja na stroške v kratkem in dolgem obdobju	Stroški v zelo kratkem, kratkem in dolgem obdobju	stroški v kratkem obdobju stroški v dolgem obdobju	/
B.7	spozna relacije med tržnimi cenami blaga in količinami blaga, ki so jih proizvajalci pripravljeni ponuditi pri različnih cenah in v različnih obdobjih prilagajanja trgu	PONUDBA
B.7.1	zna pojasniti dejavnike, ki vplivajo na oblikovanje ponudbe posameznega podjetja zna ločiti pojma ponudba in ponujena količina zna pojasniti, zakaj je krivulja ponudbe praviloma rastoča krivulja zna opredeliti elastičnost ponudbe zna predstaviti krivulje ponudbe za elastično in togo ponudbo zna pojasniti, kdaj bo ponudba nekega blaga elastična	Oblikovanje ponudbe in stroški	ponudba - ponujena količina elastičnost ponudbe elastična - toga ponudba premik krivulje ponudbe	MAT
B.7.2	*IZBIRNO:* zna pojasniti, od česa je odvisna ponudba v zelo kratkem obdobju in kako se v tem primeru ravnajo ponudniki zna pojasniti ravnanje ponudnikov v kratkem obdobju zna definirati točko indiferentnosti in točko preloma ter ju grafično prikazati in pojasniti zna pojasniti ravnanje ponudnikov in njihovo prilagajanje trgu v dolgem obdobju (po izbiri učitelja za neobvezno poglobitev snovi ali po izbiri dijaka za pripravo seminarske naloge)	Ponudba v različnih časovnih obdobjih	prilagajanje trgu v zelo kratkem obdobju točka preloma točka indiferentnosti dolgoročno ravnotežje na popolnokonkurenčnem trgu	MAT
B.8	spozna oblikovanje tržnega ravnotežja na podlagi ravnanja ponudnikov in povpraševalcev na trgu, težnje ponudnikov in povpraševalcev na trgu	RAVNOTEŽJE V POPOLNI KONKURENCI
B.8.1	zna opisati proces oblikovanja tržnega ravnotežja zna grafično prikazati oblikovanje tržnega ravnotežja zna pojasniti nastanek presežnega povpraševanja zna pojasniti procese, ki jih spodbudi presežno povpraševanje zna pojasniti nastanek presežne ponudbe zna pojasniti procese, ki jih spodbudi presežna ponudba	Oblikovanje tržnega ravnotežja	tržno ravnotežje presežna ponudba presežno povpraševanje	MAT
B.8.2	zna opredeliti dejavnike, ki povzročijo spremembo tržnega ravnotežja zna ilustrirati premike tržnega ravnotežja, če se spreminjajo posamezni dejavniki povpraševanja ali ponudbe	Analiza sprememb v dejavnikih ponudbe in povpraševanja	dejavniki, ki spreminjajo strukturo in obseg potreb konkurenca v panogi medpanožna konkurenca	SOC - kakovost življenja
B.8.3	zna pojasniti dogajanje na trgu, če intervenira država s predpisanimi cenami zna pojasniti, kako država lahko vpliva na povečanje ponudbe in s tem na oblikovanje nove ravnotežne cene zna ilustrirati poseganje države na trgu	Država in tržno ravnotežje	administrativno določanje cen črna borza	SOC - družbena moč in oblast
B.9	spozna povezavo med proizvodnjo (stroški) in tržnim obnašanjem podjetja v času ter usvoji logiko odločanja podjetja o poslovanju glede na finančni rezultat v različno dolgih časovnih obdobjih	OBNAŠANJE PODJETJA V POPOLNI KONKURENCI
B.9.1	zna izbrati optimalno količino obsega proizvodnje s pomočjo krivulj celotnih prihodkov in stroškov oziroma s premico cene in krivuljo mejnih stroškov zna pojasniti prilagajanja ponudbe podjetja spremembam na trgu, s prilagajanjem obsega proizvodnje v kratkem ali daljšem časovnem obdobju	Maksimiranje dobička	optimalni obseg ponudbe obseg proizvodnje	/
*IZBIRNO:* (po izbiri učitelja za neobvezno poglobitev snovi ali po izbiri dijaka za pripravo seminarske ali raziskovalne naloge)
B.9.2	zna opredeliti dileme podjetja (ponudnika) v zelo kratkem obdobju zna pojasniti razlike v obnašanju, če gre za pokvarljivo/nepokvarljivo blago zna opisati pomen stroškov in zalog za obnašanje v zelo kratkem obdobju	Tržno ravnotežje v zelo kratkem obdobju	vloga (ne)pokvarljivosti proizvodov “pretekli” stroški	/
B.9.3	zna opredeliti pomen mejnih stroškov za kratkoročne odločitve ponudnikov zna predstaviti in pojasniti dilemo, ali bi proizvajali tudi z izgubo zna pojasniti vlogo fiksnih in variabilnih stroškov pri odločitvah o proizvodnji zna na skici za različne ravni cene pojasniti ekonomsko vsebino posameznih količin zna določiti znesek dobička/izgube pri različnih ravneh cen	Tržno ravnotežje v kratkem obdobju	točka preloma (točka brezprofitnega stanja) “računski” dobiček točka prenehanja obratovanja kratkoročna krivulja ponudbe	MAT
B.9.4	zna opredeliti možnosti izbire podjetja na dolgi rok razlikuje dolgoročne in kratkoročne mejne in povprečne stroške loči konkurenco v panogi in medpanožno konkurenco zna pojasniti proces oblikovanja dolgoročne ravnotežne cene (P = LMC = LACmin) zna opredeliti ekonomsko bistvo normalne cene in njenih sprememb v času razlikuje normalni (povprečni) in ekstradobiček	Dolgoročno tržno ravnotežje in normalna cena	konkurenca v panogi medpanožna konkurenca pravilo P = LMC = LACmin normalna cena normalni dobiček ekstradobiček	MAT

B.10	spozna stvarne okoliščine na trgih, ki odstopajo od učbeniške popolne konkurence in preuči posebnosti ravnanja podjetij v nepopolni konkurenci	NEPOPOLNA KONKURENCA
B. 0.1	zna predstaviti razliko med modelom popolne konkurence in stvarno tržno strukturo zna opisati nekatere najbolj pogoste oblike nepopolne konkurence zna razložiti nepopolno konkurenco na izbranih trgih v Sloveniji zna pojasniti bistveno značilnost nepopolne konkurence - vpliv ponudnikov na ceno blaga	Stvarnost nepopolne konkurence	nepopolna konkurenca mejni dohodek	/
B.10.2	zna opisati značilen monopolni trg in našteti primere zna pojasniti razlike v prihodkih, stroških in dobičku med popolno in monopolno konkurenco zna opisati optimalno odločitev monopolista	Monopolni trgi	pravilo MC = MR Cournotova točka monopolni ekstradobiček “zlo monopola”	ZGO
B.10.3	zna opisati oligopol in duopol zna razložiti, zakaj mora oligopolist upoštevati reakcije drugih ponudnikov *IZBIRNO:* zna opisati nekaj možnih (običajnih) strategij oligopolistov zna pojasniti, zakaj prihaja do kartelnih dogovorov zna utemeljiti pomen necenovne konkurence zna opisati model monopolistične konkurence	Oligopol in druge oblike nepopolne konkurence	oligopol duopol monopolistična konkurenca *IZBIRNO:* strategije oligopolistov vodenje cen kartelni dogovori
B.10.4	zna utemeljiti slabosti tržnega mehanizma zna pojasniti slabosti nepopolne konkurence z vidika družbene blaginje *IZBIRNO:* pozna osnovne usmeritve protimonopolne politike	Slabosti tržnega mehanizma in nepopolne konkurence	pomanjkljivosti in slabosti trga *IZBIRNO:* protimonopolna (antikartelna) politika Shermanov zakon	ZGO
B.11	spozna vlogo razdelitve in osnovna pravila razdelitve v tržnem gospodarstvu, njene pozitivne plati (spodbude, inovacije) in slabosti (neenakost)	RAZDELITEV V TRŽNEM GOSPODARSTVU
B.11.1	zna pojasniti vlogo razdelitve za gospodarske procese in razvoj zna pojasniti pomen družbeno sprejemljivih razlik zna pojasniti podjetniški vidik razdelitve in njen pomen za odnose v podjetju	Razdelitev in gospodarski razvoj	optimalna razdelitev družbeno sprejemljive razlike egalitarizem	SOC - družbena neenakost, družbene spremembe in razvoj
B.11.2	loči med pojmoma mezda in plača pozna strukturo plač v sodobnih gospodarstvih pozna pomen mezd / plač za podjetja in družbo loči denarno in realno mezdo zna pojasniti značilnosti tržne ponudbe dela zna razložiti, zakaj nastanejo razlike v zaslužkih za različna dela	Trg dela in mezde	trg dela mezde in plače mezda kot strošek denarna in realna mezda vrste mezd po obračunu inflacijska klavzula minimalna mezda kompenzacijske razlike v mezdah sindikati in kolektivne pogodbe instrumenti boja za mezde	ZGO SOC PSI - posameznik v družbenem okolju
B.11.3	zna pojasniti dobiček in njegove ekonomske funkcije pozna različne razlage dobička zna izračunati profitno mero zna razložiti vire ekstradobička loči vrste ekstradobička zna utemeljiti pomen ekstradobička za inovacije	Kapital, profit in ekstradobiček	dobiček (profit) maksimiranje dobička profitna mera podjetniški dobiček ekstradobički (konjunkturni, monopolni, tehnološki; trajni in začasni)	/
B.11.4	zna razložiti nastanek rent pri lastnini in uporabi naravnih virov loči absolutno in diferencialno rento pozna druge vrste rent in njihov gospodarski pomen zna utemeljiti ekonomski pomen rent za racionalno uporabo naravnih virov	Naravni viri in rente	renta zakupnina zemljiška renta absolutna in diferencialna renta gradbena, mestna, lokacijska, turistična, rudniška renta	/
B.11.5	zna razložiti nastanek obresti in značilen odnos do obresti v zgodovini zna utemeljiti ekonomske funkcije obresti/obrestne mere zna opisati oblikovanje ravnotežne obrestne mere zna pojasniti vlogo obrestne mere pri izbiri med investicijskimi projekti zna pojasniti vlogo obrestne mere pri varčevanju prebivalstva	Posojilni kapital in obresti	posojilni kapital obrestni, obrestna mera trg posojilnega kapitala oderuštvo nominalna in realna obrestna mera bančni kapital	/

	3. letnik
C.	V delu o makroekonomiji bo učenec spoznal značilnosti delovanja gospodarstva kot celote, združenih potrošnikov in na drugi strani proizvajalcev, vlogo države kot institucije koordinacije. Dijak po obravnavi snovi:	TEMELJI MAKROEKONOMIJE
C.1	spozna, katera so temeljna ekonomska vprašanja sodobne družbe	TEMELJNA EKONOMSKA VPRAŠANJA DRUŽBE	temeljna ekonomska vprašanja
C.1.2	zna pojasniti pomen razlik v dohodkih, premoženju in blaginji za stabilnost družbe zna pojasniti prehod od individualnega v agregatno povpraševanje in ponudbo zna pojasniti nujnost poseganja države v gospodarstvo	Agregatno povpraševanje in ponudba	agregatno povpraševanje / ponudba	SOC - procesi odločanja v družbi
C.2	zna pojasniti pomen merjenja rezultatov gospodarjenja na nacionalni ravni zna primerjati višino BDP posamezne države in višino BDP na prebivalca zna pojasniti vpliv inflacije/deflacije na realne in nominalne kategorije *IZBIRNO:* zna opisati različne metode merjenja bruto domačega proizvoda	MERJENJE BRUTO DOMAČEGA PROIZVODA (BDP)	bruto domači proizvod BDP na prebivalca realni in nominalni BDP *IZBIRNO:* ocena BDP po metodi dohodkov ocena BDP po metodi izdatkov	/
C.3	spozna temeljne sestavine in zna pojasniti njihov pomen za blaginjo in gospodarsko rast	PORABA, INVESTICIJE in PRIHRANKI
C.3.1	zna predstaviti sestavine agregatnih izdatkov zna predstaviti pojem potrošnje funkcije zna pojasniti, kateri dejavniki določajo potrošnjo posameznega gospodinjstva zna pojasniti povezavo med razpoložljivim dohodkom, potrošnjo in prihranki *IZBIRNO:* zna pojasniti, kako se spreminja delež potrošnje z višino (razpoložljivega) dohodka gospodinjstev loči med povprečno in mejno nagnjenostjo k potrošnji/varčevanju pozna premike funkcije potrošnje	Potrošnja funkcija	potrošnja potrošna funkcija razpoložljivi dohodek gospodinjstev varčevanje (prihranki) funkcija varčevanja *IZBIRNO:* povprečna/mejna nagnjenost k potrošnji/varčevanju dejavniki varčevanja	/
C.3.2	zna predstaviti pojem investicij zna pojasniti dejavnike, ki določajo obseg investicij v gospodarstvu	Investicije	investicije, investicijski izdatki investicijska funkcija	/
C.4	spozna vpliv temeljnih sestavin agregatnega povpraševanja na obseg družbene proizvodnje	OBSEG DRUŽBENE PROIZVODNJE
C.4.1	zna pojasniti, kako se oblikujeta agregatno povpraševanje in ponudba *IZBIRNO:* zna pojasniti, zakaj prihaja do deflacijske ali inflacijske vrzeli	Oblikovanje agregatne ponudbe in povpraševanja	agregatna ponudba/povpraševanje obseg proizvodnje ob polni zaposlenosti *IZBIRNO:* deflacijska in inflacijska vrzel	/
C.4.2	zna pojasniti oblikovanje ravnotežnega obsega proizvodnje s potrošno funkcijo ali funkcijo varčevanja zna pojasniti vpliv investicijskega povpraševanja *IZBIRNO:* zna pojasniti vsebino investicijskega multiplikatorja in ga zna izračunati zna pojasniti paradoks varčevanja	Obseg družbene proizvodnje in investicijski multiplikator	makroekonomsko ravnotežje *IZBIRNO:* investicijski multiplikator paradoks varčevanja	/
C.4.3	zna pojasniti logiko oblikovanja državnega proračuna loči deficitni/suficitni proračun *IZBIRNO:* zna pojasniti multiplikativni učinek zvišanja državnih izdatkov zna kritično presojati delovanje države s fiskalno politiko	Država in fiskalna politika	prihodki in izdatki države državni proračun suficit/deficit v proračunu *IZBIRNO:* multiplikator državnih izdatkov učinki zvišanja davkov	/
C.4.4	zna pojasniti vlogo izvoza in uvoza za obseg proizvodnje zna pojasniti pomen uravnotežene plačilne bilance zna pojasniti nujnost in koristnost vključevanja v mednarodno menjavo	Mednarodna trgovina in obseg proizvodnje	izvoz in uvoz trgovinska in plačilna bilanca deficit/suficit v plačilni bilanci odprto/zaprto (avtarkično) gospodarstvo pomen konkurenčnosti gospodarstva	/
C.5	zna pojasniti, kako se z denarjem spremeni naturalno gospodarstvo in v čem je pomen učinkovitega sistema finančnih institucij	DENAR IN FINANČNE INSTITUCIJE
C.5.1	zna predstaviti logiko zgodovinskega nastanka denarja in njegove funkcije v gospodarstvu zna pojasniti, kaj je denar in zakaj je nastal zna pojasniti nastanek denarja na temelju naturalne menjave zna pojasniti pojav splošnega ekvivalenta zna pojasniti vlogo splošnega ekvivalenta zna našteti primere blaga, ki se je pojavljalo v obliki ekvivalenta zna pojasniti oblike denarja in uveljavitev žlahtnih kovin v vlogi denarja	Zgodovinski razvoj denarja	enostavna in verižna oblika menjave splošni ekvivalent, denar in denarna oblika menjave oblike denarja lastnosti zlata in srebra kot monetarnih kovin razvoj denarnih nadomestkov (kovanci, bankovci in knjižni denar)	ZGO
C.5.2	zna našteti funkcije denarja in pojasniti njihovo vsebino zna pojasniti funkcijo denarja kot menjalnega posrednika zna pojasniti vlogo denarja kot splošnega merila vrednosti zna pojasniti, kdaj je denar hranilec vrednosti zna pojasniti, kdaj nastopa denar kot plačilno sredstvo zna pojasniti, zakaj denar deluje kot svetovni denar	Funkcije denarja	funkcije denarja menjalni posrednik hranilec vrednosti plačilno sredstvo svetovni denar merilo vrednosti	ZGO
C.5.3	zna pojasniti pomen denarja za razvoj menjave razlikuje neposredno in denarno menjavo zna pojasniti proces dematerializacije denarja in pomen nastanka denarnega sistema s centralno banko razlikuje zlato in papirno valuto in možnosti vodenja ekonomske politike zna predstaviti zasnovo sodobnega denarnega sistema s centralno banko in poslovnimi bankami zna predstaviti pomen potrebne količine denarja v obtoku zna pojasniti, kaj vpliva na potrebno količino denarja v obtoku *IZBIRNO:* zna pojasniti načine izdajanja primarnega in knjižnega denarja	Denar in tržno gospodarstvo	blagovno in denarno gospodarstvo izdajanje denarja centralna (emisijska) banka poslovne banke obvezne in likvidnostne rezerve obtočna in prometna hitrost denarja potrebna količina denarja v obtoku proces multiplikacije denarja	ZGO
C.5.4	zna predstaviti različne vrste bank razlikuje med različnimi bančnimi posli razlikuje različne oblike poslovanja bank s prebivalstvom in drugimi komitenti *IZBIRNO:* zna predstaviti zasnovo slovenskega bančnega sistema	Bančni sistem	komercialne banke investicijske banke univerzalne banke bančne vloge in bančna posojila opravljanje plačilnega prometa druge finančne institucije (hranilnice, investicijski /vzajemni skladi)
C.5.5	razlikuje med lastniškim in dolžniškim (upniškim) kapitalom razlikuje različne tipe vrednostnih papirjev	Vrednostni papirji	oblike premoženja, zlasti finančno premoženje dejavniki odločanja o naložbah prebivalstva lastniški kapital, različne vrste delnic donos lastniškega kapitala upniški kapital: obveznice, posojila
C.6	spozna bistvena ekonomska problema sodobnih gospodarstev: brezposelnost in inflacijo	BREZPOSELNOST IN INFLACIJA
C.6.1	zna predstaviti trg dela in zaposlovanje zna pojasniti spreminjanje zaposlenosti s cikličnim gospodarskim gibanjem pozna razlike v brezposelnosti po svetu *IZBIRNO:* zna pojasniti ekonomske, socialne, psihološke in politične probleme brezposelnosti	Brezposelnost	pojem brezposelnosti in dejavniki stopnje brezposelnosti trg dela, ponudba in povpraševanje vrste brezposelnosti *IZBIRNO:* ukrepi za odpravo brezposelnosti socialna varnostna mreža
C.6.2	zna predstaviti razloge za inflacijo/deflacijo razlikuje vrste inflacije pozna učinke inflacije razlikuje med različnimi koncepti protiinflacijske politike dojema pomen relativne stabilnosti cen za razvoj gospodarstva	Inflacija in protiinflacijska politika	deflacija in inflacija, dezinflacija metode merjenja inflacije razčlenitev inflacije po intenzivnosti učinki inflacije vzroki inflacije
C.7	spoznava bistvene instrumente delovanja sodobne države na denarnem in fiskalnem področju in razume pomen pravilne politike države na teh dveh ključnih področjih	DENARNA IN FISKALNA POLITIKA
C.7.1	zna predstaviti pomen države kot ekonomskega osebka in njeno mesto v krožnem toku gospodarjenja razlikuje področja delovanja države razlikuje različne koncepte vloge države *IZBIRNO:* zna pojasniti povezavo med ekonomsko vlogo države in strukturo političnega odločanja	Vloga države v gospodarstvu	država in različni vidiki državnih institucij ekonomski sistemi in ekonomska politika kriteriji vrednotenja ekonomskih sistemov cilji sodobne ekonomske politike *IZBIRNO:* razmerja lokalna - osrednja oblast
C.7.2	zna predstaviti pomen delovanja države na fiskalnem področju zna pojasniti povezanost med davki (sistemom in politiko davkov) in proračunom razlikuje različne vrste davkov in njihove ekonomske in socialne učinke *IZBIRNO:* zna pojasniti posledice proračunskega primanjkljaja zna opisati osnovne usmeritve fiskalne politike	Fiskalni sistem in fiskalna politika	fiskalni (davčni in proračunski) sistem cilji fiskalnega sistema davki in drugi prihodki ter odhodki države progresivni, linearni in degresivni davki uravnoteženi proračun javni dolg
C.7.3	zna predstaviti različne denarne agregate zna pojasniti pomen samostojnosti centralne banke razlikuje med instrumenti denarne politike zna pojasniti razmerja med centralno banko in drugimi finančnimi institucijami	Denarna politika	denarna politika denarni agregati kvalitativni in kvantitativni instrumenti denarne politike eskontna stopnja politika odprtega trga politika obvezne rezerve poslovnih bank
C.8	spozna pomen gospodarske dinamike, njeno vlogo za rast blaginje oziroma kakovosti življenja, spozna tudi protislovnost gospodarske rasti v današnjih razmerah (socialni, ekološki, politični in drugi učinki):	GOSPODARSKA RAST
C.8.1	razlikuje pojma gospodarskega razvoja in rasti zna pojasniti temeljne dejavnike razvoja in možnosti države, da vpliva nanje pozna temeljne trende v gospodarskem razvoju na prelomu stoletja	Gospodarska rast	gospodarski razvoj in rast človeški in naravni viri, oblikovanje kapitala, tehnološke spremembe in inovacije vražji krog nerazvitosti stopnja rasti in raven razvitosti
C.8.2	zna pojasniti dejstva o različni razvitosti držav po svetu in bistvene zgodovinske razloge za to neenakost poveže številne probleme sodobnega sveta z razlikami v razvitosti zna ovrednotiti politike spodbujanja gospodarske rasti z vidika različnih (protislovnih) učinkov zna pojasniti vrsto dilem sodobne razvojne politike: problemi ekologije, kontrola rasti prebivalstva, tuja pomoč, prosta trgovina *IZBIRNO:* zna pojasniti razsežnosti bogastva in revščine kot protislovja sodobnega sveta zna pojasniti vlogo raznih mednarodnih organizacij za razvoj	Neenakomernost razvoja v svetu	dileme mednarodnih primerjav razvitosti pariteta kupne moči zavore za gospodarski razvoj ekološka problematika demografska tranzicija in kontrola rasti prebivalstva tuja razvojna pomoč (koristi in slabosti) *IZBIRNO:* države v razvoju (DVR), razvite države (RD) in novoindustrializirane države (NID) mednarodne organizacije	SOC - družbene spremembe in razvoj, ekološka kriza in perspektive človeštva ZGO
C.9	spoznava pomen in koristnosti (pa tudi tveganja) sodobnih oblik ekonomskih povezav in odprtega gospodarstva	MEDNARODNA MENJAVA
C.9.1	zna predstaviti logiko absolutnih in primerjalnih prednosti razlikuje različne tokove, ki sestavljajo mednarodno menjavo zna pojasniti zgodovinske procese razvoja odprtega gospodarstva	Teoretične osnove mednarodne menjave	absolutne in primerjalne prednosti mednarodni tokovi blaga in storitev, človeških virov, kapitala, znanja in tehnologije avtarkična (zaprta) in odprta (liberalna) gospodarstva
C.9.2	zna pojasniti protislovja med državami in občasno uveljavljanje protekcionističnih ukrepov vrednoti pomen odprtih gospodarstev za gospodarski in kulturni razvoj zna pojasniti proces globalizacije poslovanja	Zgodovinski razvoj mednarodne menjave	protekcionizem, intervencionizem prednosti odprtega gospodarstva globalizacija	ZGO SOC
C.9.3	zna pojasniti vsebino trgovinske, plačilne in devizne bilance države zna pojasniti pomen uravnotežene mednarodne menjave zna pojasniti devizni tečaj in vlogo tečajne politike zna pojasniti pomen konvertibilnosti valute	Ravnotežje v mednarodni menjavi	trgovinska, plačilna in devizna bilanca (ključne sestavine in povezave) primanjkljaj (presežek) v trgovinski (plačilni) bilanci devizni tečaj, fleksibilni in fiksni tečaji devalvacija/revalvacija (notranja in zunanja) konvertibilnost valute	/
C.9.4	presoja različne instrumente usmerjanja mednarodne menjave presoja učinke instrumentov mednarodne menjave na domačo proizvodnjo in potrošnjo *IZBIRNO:* zna pojasniti razlike med državami v uporabi instrumentov mednarodne menjave	Instrumenti politike mednarodne menjave	carine in carinska politika brezcarinska področja, prostotrgovinske cone učinki carin necarinski instrumenti: kvote, dovoljenja, takse, subvencije, protidumpinški ukrepi
C.9.5	zna pojasniti pomen urejenih (stabilnih) mednarodnih denarnih tokov presoja pomen organizacij za odpravljanje omejitev v mednarodni menjavi in urejanje medsebojnih trgovinskih sporov	Mednarodni denarni sistem	svetovna dolžniška kriza mednarodne denarne ustanove (Mednarodni denarni sklad, Svetovna banka) GATT, svetovna trgovinska organizacija
C.10	spozna metode in tehnike zbiranja, obdelave in predstavitve informacij o ekonomski dejavnosti	KVANTITATIVNA PREDSTAVITEV EKONOMSKE DEJAVNOSTI
C.10.1	zna zbrati in urediti različne podatke o ekonomskih količinah pozna metode in tehnike zbiranja podatkov pozna pomen sodobnih informacijskih medijev pri zbiranju in posredovanju ekonomskih informacij pozna namene zbiranja podatkov	Zbiranje podatkov in statistični viri	vrste podatkov statistični viri statistični pojmi	SOC - statistični pojmi in postopki PSI - Zbiranje in statistična obdelava podatkov PIN - modul C
C.10.2	zna oblikovati enostavne prikaze v obliki tabel zna poiskati informacije o ekonomskih pojavih iz prikazov v statističnih tabelah	Uporaba tabel za prikazovanje podatkov	statistični podatek tabela	POD PIN - modul A
C.10.3	zna oblikovati enostavne grafične prikaze zna odčitati podatek prikazan v linijskem grafikonu zna oceniti relativna razmerja med podatki zna ugotoviti trende v grafikonih *IZBIRNO:* zna pojasniti trende, prikazane v grafikonu	Uporaba slik za prikazovanje podatkov	linijski grafikon prikazi s stolpci prikazi s figurami kartogrami	MAT - linearna funkcija, geometrija v ravnini PIN
C.10.4	zna izračunati temeljna relativna števila zna oceniti razmerja med relativnimi števili *IZBIRNO:* zna presojati statistično prikazane ekonomske pojave	Relativna števila	strukturni delež strukturni stolpec strukturni krog koeficienti in gostote indeksi povprečja	MAT - osnovne številčne množice PIN
C.10.5	zna oceniti dinamiko pojava, prikazanega s časovno vrsto zna prostoročno vrisati trend ekonomskega pojava zna predstaviti ciklična nihanja v gospodarstvu	Dinamika časovnih vrst	časovna dinamika periodična nihanja tendence spreminjanja pojavov	/

	*4. letnik*
D	V delu o svetovnem gospodarstvu spozna dijak zgodovinski razvojni vidik gospodarstva.	SVETOVNO GOSPODARSTVO
D.1	spozna osnovne razvojne trende v tehnologiji, vlogo tehnologije za sodoben gospodarski razvoj v svetu	TEHNOLOGIJA IN RAZVOJ	znanstveno-tehnološka revolucija
D.1.1	zna razlikovati razne vidike napredka pozna koncept razvojnih etap (in prehodnega obdobja) zna pojasniti vlogo tehnologije v opredelitvi družbe na dani razvojni stopnji razlikuje vrste inovacij z vidika njihovega vpliva na razvoj (spremembe)	Vloga tehnologije v ekonomskem in družbenem razvoju	napredek: materialni, družbeni (socialni) in osebni napredek kmetijska, industrijska in informacijska doba postopne in radikalne inovacije, sprememba tehnološkega sistema in tehnološke paradigme	SOC - modernizacija
D.1.2	zna pojasniti pojem strukturnih sprememb loči med naturalnim in blagovnim gospodarstvom zna opredeliti velike razvojne spremembe s prvo in drugo industrijsko revolucijo	Strukturne spremembe v gospodarstvu: prva in druga industrijska revolucija	gospodarske dejavnosti (sektorji) naturalno in blagovno (denarno) gospodarstvo industrializacija in urbanizacija prva in druga industrijska revolucija storitveno gospodarstvo	ZGO
D.1.3	zna opisati temeljne ekonomske učinke druge industrijske revolucije zna povezati družbene spremembe in velike tehnološke razvojne premike loči pozitivne in negativne učinke tehnološkega razvoja zna pojasniti ekonomske in družbene učinke sodobnih tehnoloških trendov zna pojasniti pomen inovacij in tehnološkega razvoja v družbi	Sodobna tehnoekonomska paradigma	gigantska podjetja množična proizvodnja in potrošniška družba mikroelektronika, biotehnologija in sodobni materiali tehnološke mreže intelektualizacija dela visoka/napredna tehnologija
D.2	razume zgodovinski proces nastanka in razvoja kapitalizma kot sistema, ki prevladuje v sodobnem svetu	NASTANEK IN RAZVOJ KAPITALIZMA	kapital kapitalizem	ZGO
D.2.1	pozna razvojni proces od prvotne družbe do kapitalizma zna povezati razvojne etape z različno tehnološko razvojno fazo	Predkapitalistične družbe	prvotna družba (praskupnost) sužnjelastniška družba fevdalizem	ZGO
D.2.2	pozna ključne razvojne procese, ki so oblikovali kapitalizem zna pojasniti vlogo različnih osebkov v kapitalističnem tipu proizvodnje	Zgodovinski nastanek kapitalizma	agrarna in industrijska revolucija vloga protestantske etike založništvo, manufaktura, kapitalistična tovarna	ZGO
D.2.3	pozna koncept kapitalistične proizvodnje zna pojasniti vlogo profitnega motiva zna opisati logiko razdelitve dohodkov v kapitalizmu pozna tendence različnih dohodkov *IZBIRNO:* zna pojasniti vlogo akumulacije in naložb za razvoj gospodarstva	Kapitalistični sistem	profitni motiv vrste kapitala dohodki: mezde, profiti in rente akumulacija *IZBIRNO:* rezervna industrijska armada koncentracija in centralizacija kapitala
D.2.4	zna opisati gospodarski ciklus zna opredeliti socialne posledice krize in pozitivne učinke na selekcijo podjetij	Ciklično gibanje kapitalističnega gospodarstva	gospodarski ciklus polet (prosperiteta), vrh, kriza, dno (depresija), oživljanje *IZBIRNO:* Kondratjevi cikli	ZGO
D.3	spozna zgodovinski nastanek sodobnega tržnega gospodarstva in loči med sestavinami sistema: lastninsko in upravljalsko strukturo, tržno strukturo, institucije (država)	SODOBNO TRŽNO GOSPODARSTVO
D.3.1	zna pojasniti pomen lastnine in lastninskih funkcij zna opisati bistvene spremembe v lastninski strukturi podjetij v 20. stoletju loči med vrstami lastnine v sodobni družbi *IZBIRNO:* razvija sposobnost kritične ocene učinkovitosti različnih tipov lastnine zna pojasniti mogoče konflikte v sodobni korporaciji	Spremembe v lastninski in upravljavski strukturi	lastninske (ekonomske) funkcije individualni podjetniški model delniška družba, delnica, dividenda prednosti delniške družbe financiranje razvoja v d.d. sistem udeležbe v lastnini kontrolni paket delnic korporacija menedžerska revolucija institucionalni delničarji delavski in menedžerski odkupi solastništvo soupravljanje (participacija)
D.3.2	zna pojasniti vlogo podjetnikov in podjetništva za razvoj loči vrste podjetništva zna utemeljiti pogoje za razvoj podjetništva v družbi zna pojasniti pomen malih podjetij za gospodarstvo	Podjetništvo	podjetnik individualno in korporacijsko podjetništvo	POD
D.3.3	zna pojasniti proces monopolizacije in njegovo zgodovinsko ozadje zna opisati razvoj konkurence v 20. stoletju pozna pogoste oblike nepopolne konkurence zna opisati merila tržne strukture panoge v sodobnem gospodarstvu zna pojasniti logiko oblikovanja cen zna pojasniti slabe strani monopola zna opisati protimonopolne politike zna pojasniti vlogo potrošniških organizacij v tržnem gospodarstvu *IZBIRNO:* zna opisati prisotnost nepopolne konkurence v današnji Evropi in v Sloveniji	Sodobna tržna struktura	kartel, monopol ovire za selitev produkcijskih dejavnikov cenovna vojna monopolni kapitalizem monopol, dominantno podjetje, čvrst oligopol monopolistična konkurenca monopolni ekstradobiček protimonopolna politika nove oblike konkurence potrošniške organizacije
D.4	Dijak spozna dinamiko ekonomskih odnosov v 19. in 20. stoletju in zna pojasniti sodobne trende internacionalizacije kapitala in globalizacije poslovanja	MEDNARODNI EKONOMSKI ODNOSI	internacionalizacija kapitala globalizacija poslovanja
D.4.1	zna pojasniti razliko med odprtim in zaprtim gospodarstvom zna opredeliti absolutne in primerjalne prednosti zna pojasniti nujnost odprtosti slovenskega gospodarstva in dileme, ki jih srečujemo *IZBIRNO:* zna pojasniti razvoj kolonialnih in imperialističnih odnosov in dileme dominacije velesil zna pojasniti smiselnost in nujnost izvoza kapitala	Razvoj mednarodnih ekonomskih odnosov v 19. in 20. stoletju	avtarkija absolutne in primerjalne prednosti izvoz kapitala neposredne tuje investicije *IZBIRNO:* kolonializem in imperializem proces dekolonizacije in neokolonializem
D.4.2	zna pojasniti korake v internacionalizaciji podjetij zna pojasniti, zakaj se tokovi blaga širijo na tokove storitev, kapitala, dela, tehnologije in znanja zna pojasniti nastajanje regionalnih ekonomskih integracij (EU, NAFTA) zna pojasniti prednosti in slabosti multinacionalnih podjetij (MNC)	Proces internacionalizacije kapitala (in podjetij)	svetovni kapitalistični sistem, centralni in periferni kapitalizem regionalne ekonomske integracije mednarodne bančne in finančne institucije transnacionalna korporacija transnacionalizacija kapitala dualna gospodarska struktura
D.4.3	zna pojasniti vlogo transnacionalnih podjetij v sodobnem svetu zna pojasniti protislovne učinke poslovanja MNC v državah na različni razvojni stopnji *IZBIRNO:* zna ovrednotiti prisotnost MNC v slovenskem gospodarstvu	Transnacionalna podjetja (korporacije)	cilji (motivi) transnacionalnih korporacij pozitivni/negativni učinki MNC na države v razvoju transnacionalni kapitalizem
D.4.4	zna pojasniti dejavnike gospodarske razvitosti *IZBIRNO:* pozna razsežnosti razlik v razvitosti med državami v sodobnem svetu	Razmerja v razvitosti držav v sodobnem svetu	dejavniki gospodarske razvitosti “vražji krog” nerazvitosti dominacija razvitih držav
D.4.5	zna pojasniti glavne razvojne tendence v sodobnem svetu pozna nasprotja med državami, ki izvirajo iz različne razvitosti *IZBIRNO:* pozna temeljne razvojne probleme v sodobnem svetu	Globalni problemi sodobnega sveta	ekološki problemi gibanja v svetovni neenakosti (revščina) protekcionizem in ekonomske integracije skupni trgi (carinske unije)
D.5	spozna, da so v 20. stoletju nastali različni ekonomski sistemi, ki so tekmovali v uspešnosti	EKONOMSKI SISTEMI V SODOBNEM SVETU	tradicionalno, tržno in direktivno gospodarstvo
D.5.1	zna pojasniti, zakaj je nastala zamisel socializma kot drugačne, bolj pravične družbe *IZBIRNO:* zna opisati temeljne značilnosti nekdanjih socialističnih držav	Sistemska različnost v 20. stoletju	socializem in komunizem mešano gospodarstvo državni socializem (etatizem) kolektivizem
D.5.2	pozna proces razpada socializma zna pojasniti potrebo po prestrukturiranju nekdanjih socialističnih gospodarstev pozna bistvene dileme tranzicije	Kriza socializma in obdobje tranzicije	kriza socializma obdobje tranzicije faze procesa tranzicije
D.5.3	pozna glavne razvojne procese v oblikovanju Evropske unije zna pojasniti razloge za nastajanje drugih integracij, npr. NAFTA, OPEC *IZBIRNO:* pozna “megatrende” v sodobnem svetu zna razpravljati o pomenu vstopa Slovenije v mednarodne integracije	Mednarodne integracije	Evropska unija “Bela knjiga” in Evropa ’92 NAFTA OPEC CEFTA
E	V delu o slovenskem gospodarstvu obravnavajo dijaki dejavnike, ki vplivajo na razvoj slovenskega gospodarstva, vrednotijo ekonomsko politiko Slovenije in presojajo pomen vključevanja Slovenije v svetovno gospodarstvo. Po obravnavanih poglavjih dijak:	SLOVENSKO GOSPODARSTVO
E.1	pozna dejavnike, ki vplivajo na spremembe potencialnega domačega proizvoda Slovenije in zna vrednotiti vlogo prebivalstva pri ustvarjanju domačega proizvoda	DEJAVNIKI POTENCIALNEGA BRUTO DOMAČEGA PROIZVODA V SLOVENIJI
E1.1	zna pojasniti vlogo prebivalstva kot dejavnika potencialnega BDP zna izračunati in obrazložiti naravno in migracijsko gibanje prebivalstva zna pojasniti socialno-ekonomske značilnosti prebivalstva zna obrazložiti, kako merimo stopnjo brezposelnosti prebivalstva kot dejavnika BDP zna izračunati produktivnost dela, povprečni delovni koeficient	Prebivalci	stopnja natalitete stopnja mortalitete stopnja naravne rasti imigracije stopnja migracijskega salda brezposelnost, stopnja brezposelnosti neaktivni prebivalci izobrazbena in starostna struktura prebivalstva produktivnost dela povprečni delovni koeficient
E.1.2.	zna opredeliti sestavine naravnega bogastva pozna osnovne značilnosti naravnega bogastva v Sloveniji	Naravno bogastvo	zemlja kot produkcijski dejavnik viri energije viri vod, mineralov in drugih surovin gozdno bogastvo naravna lega in okolje
E.1.3.	zna opredeliti pojem (PB) proizvedeno bogastvo zna obrazložiti, kako merimo velikost PB in kako se vrednost PB spreminja	Proizvedeno bogastvo	proizvedeno bogastvo proizvodno bogastvo potrošno bogastvo
E.1.4	zna opredeliti pojem osnovnih sredstev in njihov pomen pri ustvarjanju BDP pozna različne vrednosti osnovnih sredstev zna pojasniti, kako merimo učinkovitost uporabe osnovnih sredstev zna pojasniti spremembe povprečnega kapitalnega koeficienta	Osnovna sredstva	osnovna sredstva zaloge nabavna, sedanja in tržna vrednost osnovnih sredstev povprečni kapitalni koeficient
E.2	pozna dejavnike, ki vplivajo na ustvarjanje domačega proizvoda Slovenije in vrednoti vpliv družbeno ekonomskega sistema na razvoj gospodarstva	DEJAVNIKI DEJANSKEGA BRUTO DOMAČEGA PROIZVODA
E.2.1	pozna sestavine družbenega sistema pozna dejavnike bruto domačega proizvoda (BDP)	Dejanski bruto domači proizvod (BDP)	sestavine družbenega sistema dejavniki BDP dejanski BDP
E.2.2	pozna osnovne značilnosti sistema družbenega razvoja po letu 1945 v Sloveniji	Družbeni sistem	družbeni sistem etatistični sistem samoupravljanje
E.3	razume proces transformacije v Sloveniji	PROCES TRANSFORMACIJE V SLOVENIJI
E.3.1	zna obrazložiti pojem transformacije pozna faze transformacije zna predstaviti posledice transformacije v slovenskem gospodarstvu *IZBIRNO:* zna pojasniti spremembe v podjetjih zaradi privatizacije zna pojasniti položaj Slovenije v državah, ki jih je zajel proces transformacije	Transformacija in njene posledice	transformacijska depresija privatizacija lastninski certifikati tržna struktura delniška lastnina borza
E.4	pozna strukturo razdelitve domačega proizvoda v Sloveniji in vrednoti vpliv delitve domačega proizvoda na razvoj Slovenije	BRUTO DOMAČI PROIZVOD IN UPORABA V SLOVENIJI
E.4.1	zna opisati merjenje BDP v Sloveniji	Merjenje velikosti BDP v Sloveniji	kategorije končne uporabe
E.4.2	pozna delitev dejavnosti in približne deleže pomembnejših dejavnosti v BDP	Struktura BDP po dejavnostih	NACE klasifikacija
E.4.3	zna predstaviti rast BDP v Sloveniji po osamosvojitvi zna iz nominalnih podatkov izračunati podatke po stalnih cenah zna ugotoviti rast BDP po tekočih in stalnih cenah pozna razlike v rasti in velikosti BDP med Slovenijo in drugimi državami	Rast BDP v Sloveniji in primerjava z drugimi državami	nominalna rast realna rast tekoče cene stalne cene koeficient inflacije
E.4.4	pozna namensko strukturo BDP v Sloveniji in deleže posameznih kategorij končne porabe	Namenska struktura BDP v Sloveniji
E.4.5	zna predstaviti pomen osebne potrošnje zna predstaviti osnovne prejemke in izdatke prebivalstva pozna razliko med nominalnimi dohodki in spremembo realnih dohodkov zna predstaviti kazalce življenjske ravni prebivalstva zna pojasniti zvezo med gibanjem dohodkov prebivalstva in rastjo BDP	Osebna potrošnja	nominalni dohodek realni dohodek BDP na prebivalca inflacija dohodkovna elastičnost
E.4.6	zna pojasniti pomen investicij za gospodarski razvoj Slovenije zna iz podatkov o spremembah BDP izračunati mejne kapitalne koeficiente pozna vire zbiranja sredstev za investicije v Sloveniji *IZBIRNO:* zna razložiti, kako v Sloveniji spodbujamo gospodarske osebke k investiranju	Investicije	stopnja investiranja mejni kapitalni koeficient lastni kapital tuja sredstva izdaja vrednostnih papirjev kratkoročni in dolgoročni krediti
E.4.7	zna določiti delež in opredeliti, kaj v Sloveniji sodi v javno porabo v ožjem in kaj v širšem smislu zna pojasniti, kako je organizirana javna poraba zna našteti bistvene prihodke in odhodke javne porabe zna opredeliti primanjkljaj ali presežek v javni porabi zna predstaviti dogajanja v Sloveniji po osamosvojitvi	Javna potrošnja	transferna plačila državne investicije proračun zdravstveni sklad pokojninski sklad presežek, primanjkljaj državne obveznice javni dolg davki, dohodnina subvencija javni zavod
E.4.8	zna pojasniti povezanost med potrošnjo BDP in zunanjo trgovino oziroma presežkom in primanjkljajem v zunanji trgovini	končna poraba BDP in zunanja trgovina	izvoz uvoz saldo v zunanji trgovini
E.5	spozna povezanost Slovenije s svetovnim gospodarstvom in oblikuje vrednostno sodbo o pomenu in posledicah vključevanja Slovenije v mednarodno menjavo	SLOVENIJA IN SVETOVNO GOSPODARSTVO
E.5.1	zna pojasniti položaj Slovenije v svetovni trgovini (vpliv in nujnost specializacije)	Položaj Slovenije v svetovni trgovini
E.5.2	pozna deleže izvoza in uvoza v BDP pozna regionalno sestavo uvoza in izvoza pozna sestavo po stopnji obdelave, po dejavnostih zna pojasniti koeficient “terms of trade” *IZBIRNO:* zna predstaviti dogajanja v zunanji trgovini po osamosvojitvi	Izvoz in uvoz	izvoz in uvoz blaga izvoz in uvoz storitev presežek “suficit” primanjkljaj “deficit” koeficient “terms of trade”
E.5.3	zna predstaviti pojem plačilne bilance in njene temeljne sestavine zna predstaviti in izračunati kazalce, s katerimi merimo stopnjo zadolženosti oziroma sposobnosti vračanja dolgov	Plačilna bilanca Zadolženost Slovenije	tekoči račun finančni račun kapitalski račun mednarodne rezerve koeficient servisiranja dolgov koeficient zadolženosti
E.5.4	zna predstaviti pomen vstopa Slovenije v Evropsko unijo in posledice za slovensko gospodarstvo	Vključevanje Slovenije v Evropsko unijo	denarna unija evropski standardi
E.6	spozna ekonomsko politiko Slovenije in razvija sposobnost vrednotenja različnih politik na razvoj slovenskega gospodarstva	EKONOMSKA POLITIKA V SLOVENIJI
E.6.1	zna pojasniti osnovne postavke v prihodkih in odhodkih državnega proračuna zna predstaviti javni dolg in vzroke zanj *IZBIRNO:* zna pojasniti dogajanja v fiskalni politiki po osamosvojitvi	Fiskalna politika	proračunski izdatki proračunski prihodki proračunski presežek proračunski primanjkljaj javni dolg fiskalna politika
E.6.2	pozna sestavo bančnega sistema v Sloveniji zna predstaviti osnovne cilje denarne politike v Sloveniji *IZBIRNO:* zna predstaviti uporabo instrumentov denarne politike v Sloveniji	Denarna politika Slovenije Bančni sistem Cilji denarne politike Instrumenti denarne politike Problemi denarne politike	Banka Slovenije poslovne banke rezerve Slovenije blagajniški zapisi tolarske vloge devizne vloge
E.6.3	pozna cilje zunanjetrgovinske politike po osamosvojitvi *IZBIRNO:* pozna dogajanja in spremembe v zunanjetrgovinski politiki	Zunanjetrgovinska politika Slovenije	liberalizacija zunanje trgovine
E.6.4	zna opisati tečajno politiko po osamosvojitvi *IZBIRNO:* zna razpravljati o tečajni politiki v Sloveniji	Tečajna politika Slovenije	fleksibilni tečaj devizne rezerve
E.7	spozna razloge in posledice inflacije v Sloveniji	INFLACIJA V SLOVENIJI
E.7.1	zna opisati sistem merjenja stopnje inflacije zna izračunati letno, mesečno, dnevno stopnjo inflacije zna “deflacionirati” podatke in primerjati nominalne vrednosti v času	Merjenje inflacije	stopnja rasti cen deflator “deflacioniranje”
E.7.2	zna ločiti nominalno in realno obrestno mero zna opisati gibanje cen v Sloveniji po osamosvojitvi zna presojati vpliv gibanja cen na stabilnost gospodarstva	Gibanje cen v Sloveniji	stopnje inflacije v Sloveniji po osamosvojitvi
E.7.3	pozna vzroke in posledice inflacije zna opisati protiinflacijsko politiko in vplive: - fiskalne politike - denarne politike - tečajne politike - dohodkovne politike - zunanjetrgovinske politike *IZBIRNO:* zna razpravljati o posledicah političnih odločitev na razvoj Slovenije	Vzroki inflacije in protiinflacijska politika v Sloveniji	protiinflacijska politika

Letnik	1. letnik	2. letnik	3. letnik	4. letnik
Letno število ur pouka	70 ur	70 ur	105 ur	140 ur

Učni cilji	1. letnik	2. letnik	3. letnik	4. letnik	M
Znanje	60 %	50 %	40 %	30 %
Razumevanje	20 %	20 %	20 %	20 %	50 %
Uporaba znanja	10 %	20 %	20 %	20 %
Analiza	10 %	10 %	10 %	10 %	30 %
Sinteza in vrednotenje			10 %	20 %	20 %

EKONOMIJA

PREDMETNI KATALOG – UČNI NAČRT

EKONOMSKA GIMNAZIJA

385 UR

I. OPREDELITEV PREDMETA

II. PREDMETNI KATALOG ZNANJ

1 CILJI PREDMETA

1.1 SPLOŠNI CILJI PREDMETA

1.2 OPERATIVNI CILJI PREDMETA IN VSEBINE

1.2.3 OPERATIVNI CILJI PREDMETA PO LETNIKIH

1.2.3 VSEBINE PREDMETA PO LETNIKIH

1.2.4 ETAPNI CILJI VSEBINSKIH SKLOPOV

2 STANDARDI ZNANJ

III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

1 DIDAKTIČNA PRIPOROČILA

2 MEDPREDMETNE POVEZAVE

IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA