Učni načrt za geografijo za ekonomsko gimnazijo je bil sprejet na 15. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, 7. 5. 1998.
VSEBINA
1. CILJI PREDMETA
1.1 SPLOŠNI CILJI POUKA
1.2 RAZPOREDITEV VSEBIN
1.3 OPERATIVNI CILJI, STANDARDI ZNANJ IN MEDPREDMETNE POVEZAVE
III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE
IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA
Geografija je v programu srednje šole predmet, ki mlademu človeku pomaga pridobiti znanje, sposobnosti in spretnosti, s katerimi lahko razume ožje in širše življenjsko okolje. Poleg tega ga vzgaja to okolje pravilno vrednotiti in spoštovati. Znanje geografije je sestavni del temeljne izobrazbe, saj vsebuje vedenja o domovini in svetu ter varovanju okolja in gospodarjenju z njim. Zato vsak mlad človek nujno potrebuje to znanje pred zaposlitvijo ali pred nadaljnjim izobraževanjem na katerikoli stopnji.
Z uresničevanjem tega učnega načrta želimo dati prihodnjim “upravljalcem sveta” temelje za razumevanje odnosov med človekom in naravo, zlasti za razumevanje okoljskih problemov.
Pri geografiji usposabljamo dijake za odgovoren, angažiran in solidaren odnos do naravnega in družbenega okolja ter reševanje prostorskih problemov in sožitje med naravo in človekom.
Pri pouku geografije dijaki razvijajo pozitivna čustva do domovine, občutek pripadnosti svojemu narodu in državi ter ljubezen do njene naravne in kulturne dediščine. Spoznavanje vrednot in ljudi doma in po svetu pripomore k razumevanju med narodi ter spoštovanju drugačnosti.
Z vsebinami in aktivnimi metodami pri pouku geografije razvijamo sposobnost dijakov za uporabo preprostih raziskovalnih metod, s katerimi pridobivajo in posredujejo informacije o okolju in v okolju, ter sposobnosti za uporabo medijev, za urejanje, razlago, uporabo in vrednotenje geografskih informacij.
Pri geografiji upoštevamo potrebe in interese dijakov ter iščemo odgovore na aktualna vprašanja o okolju, v katerem živijo. Razvijamo zanimanje dijakov za domačo pokrajino in vsakodnevni utrip življenja v širši okolici, domovini in po svetu ter se odzivamo na dnevne aktualne dogodke. Naloga šolske geografije je torej tudi razvijanje zanimanja za dogodke v domačem in tujem okolju ter spodbujanje k odgovornemu odločanju o pomembnih zadevah, kot je npr. varovanje zdravega okolja.
Navedene cilje dosegamo s premišljenim in aktualnim izbiranjem vsebin, sodobnimi didaktičnimi oblikami in metodami, pestro izbiro učnih pripomočkov in medijev ter s čim pogostejšim neposrednim opazovanjem geografskih procesov in pojavov v okolju, v katerem nastajajo. Veliko pozornost posvečamo zlasti pouku na terenu, saj s tem omogočamo bolj doživljen in učinkovitejši pouk.
Dijaki:
VSEBINE UČNEGA NAČRTA |
Število ur |
|
A OBČA GEOGRAFIJA |
70 |
49*/21** |
1 UVOD - predmet preučevanja geografije |
|
|
|
|
|
2 FIZIČNA GEOGRAFIJA |
|
|
2.1 NASTANEK IN ZGRADBA ZEMLJE |
|
|
|
|
|
2.2 POVRŠJE ZEMLJE |
|
|
|
|
|
2.3 VREME IN PODNEBJE |
|
|
|
|
|
2.4 PRST |
|
|
|
|
|
2.5 RASTLINSTVO |
|
|
|
|
|
2.6 VODOVJE |
|
|
|
|
|
3 DRUŽBENA GEOGRAFIJA |
|
|
3.1 PREBIVALSTVO |
|
|
|
|
|
3.2 NASELJA |
|
|
|
|
|
4 GOSPODARSKE DEJAVNOSTI ČLOVEKA |
|
|
4.1 KMETIJSTVO |
|
|
|
|
|
4.2 ENERGETIKA IN INDUSTRIJA |
|
|
|
|
|
4.3 PROMET |
|
|
|
|
|
4.4 TURIZEM |
|
|
|
|
|
B REGIONALNA GEOGRAFIJA SVETA |
50 |
30*/20** |
1 UVOD |
|
|
|
||
2 KONTINENTI, POKRAJINE, DRŽAVE |
|
|
2.1 AZIJA |
|
|
|
|
|
2.2 AFRIKA |
|
|
|
|
|
2.3 LATINSKA AMERIKA |
|
|
|
|
|
2.4 SEVERNA AMERIKA |
|
|
|
|
|
2.5 AVSTRALIJA IN OCEANIJA |
|
|
|
|
|
2.6 POLARNA OBMOČJA |
|
|
|
|
|
C REGIONALNA GEOGRAFIJA EVROPE |
50 |
36*/14** |
1 UVOD |
|
|
|
|
|
2 GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI EVROPE |
|
|
2.1 ZGRADBA IN POVRŠJE EVROPE |
|
|
|
|
|
2.2 PODNEBJE |
|
|
|
|
|
2.3 PRST IN RASTLINSTVO |
|
|
|
|
|
2.4 VODOVJE |
|
|
|
|
|
3 SODOBNI GEOGRAFSKI POJAVI IN PROCESI V EVROPI |
|
|
|
|
|
4 REGIJE EVROPE, NJIHOV GOSPODARSKI POMEN IN RAZVOJNI PROBLEMI |
|
|
4.1 SEVERNA EVROPA - NORDIJSKE IN PRIBALTSKE DRŽAVE |
|
|
|
|
|
4.2 ZAHODNA EVROPA - GOSPODARSKE IN POLITIČNE VELESILE |
|
|
|
|
|
4.3 JUŽNA EVROPA - SREDOZEMSKA CIVILIZACIJA IN TURIZEM |
|
|
|
|
|
4.4 SREDNJA EVROPA - SRCE EVROPE |
|
|
|
|
|
4.5 JUGOVZHODNA EVROPA - PREBIVALSTVENA PESTROST IN NEMIRNA PRETEKLOST |
|
|
|
|
|
4.6 VZHODNA EVROPA - POKRAJINSKA PROSTRANSTVA IN POVEZANOST Z AZIJO |
|
|
|
|
|
D SLOVENIJA |
40 |
26*/14** |
1 UVOD |
|
|
|
|
|
2 NARAVNI GEOGRAFSKI DEJAVNIKI IN NJIHOV VPLIV NA ŽIVLJENJE |
|
|
|
|
|
2.1 RELIEF IN KAMNINSKA ZGRADBA |
|
|
|
|
|
2.2 PODNEBJE, RASTLINSTVO, PRSTI IN VODE V SLOVENIJI KOT DEJAVNIKI ZA ŽIVLJENJE |
|
|
|
|
|
3 DRUŽBENOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI SLOVENIJE |
|
|
3.1 PREBIVALSTVO |
|
|
|
|
|
3.2 NASELJA |
|
|
|
|
|
3.3 KMETIJSTVO. |
|
|
|
|
|
3.4 ENERGETIKA IN SUROVINE |
|
|
|
|
|
3.5 INDUSTRIJA |
|
|
|
|
|
3.6 PROMET |
|
|
|
|
|
3.7 TURIZEM |
|
|
|
|
|
3.8 REGIONALNA IN OKOLJSKA PROTISLOVJA V SLOVENIJI |
|
|
|
|
|
4 GEOGRAFSKI PROBLEMI SLOVENSKIH POKRAJIN |
35 |
27*/8** |
4.1 GEOGRAFSKA DELITEV SLOVENIJE |
|
|
|
|
|
4.2 SLOVENSKE ALPE - GORSKI MOST Z EVROPO |
|
|
|
|
|
4.2.1 JULIJSKE ALPE |
|
|
4.2.2 KAMNIŠKO-SAVINJSKE ALPE |
|
|
4.2.3 KARAVANKE |
|
|
4.3 PREDALPSKA SLOVENIJA - SRCE SLOVENIJE |
|
|
|
|
|
4.3.1 ZAHODNO PREDALPSKO HRIBOVJE |
|
|
4.3.2 VZHODNO PREDALPSKO HRIBOVJE |
|
|
4.3.3 SEVEROVZHODNO PREDALPSKO HRIBOVJE |
|
|
4.3.4 LJUBLJANSKA KOTLINA |
|
|
4.4 SLOVENSKO PRIMORJE - OKNO NA MORJE |
|
|
|
|
|
4.4.1 FLIŠNE REGIJE |
|
|
4.4.2 KRAŠKE REGIJE |
|
|
4.5 DINARSKE PLANOTE IN PODOLJA - KRAŠKE ZNAMENITOSTI |
|
|
|
|
|
4.5.1 VISOKE DINARSKE PLANOTE |
|
|
4.5.2 NIZKE DINARSKE PLANOTE NOTRANJE SLOVENIJE (NIZKI DOLENJSKI KRAS) |
|
|
4.6 SUBPANONSKA SLOVENIJA - VINOGRADNIŠKA GRIČEVJA IN PLODNE RAVNINE |
|
|
|
|
|
4.7 SLOVENCI V ZAMEJSTVU |
|
|
4.7.1 SLOVENCI V ITALIJI |
|
|
|
|
|
4.7.2 SLOVENCI V AVSTRIJI |
|
|
|
|
|
4.7.3 SLOVENCI NA MADŽARSKEM |
|
|
|
|
|
Legenda:
* število ur, predlaganih za usvajanje nove snovi
** število ur, predlaganih za utrjevanje, preverjanje in ocenjevanje znanja
RAZLAGA ZNAKOV:
Z * označeni učni cilj zahteva temeljno znanje učenca, ki je pogoj za nadaljnji napredek pri pouku geografije. To so tisti cilji, ki jih upoštevamo kot standarde znanja.
Z ** označeni cilj zahteva znanje, ki naj bi ga obvladala večina učencev.
Z *** označeni učni cilj zahteva znanje, ki ga lahko dosežejo le nekateri učenci, sposobni kompleksnega geografskega mišljenja in samostojnega dela.
Ekskurzija in / ali terensko delo - pri nekaterih ciljih je v rubriki vsebine (zaradi prostora) navedeno, da jih je mogoče uresničiti s terenskim delom v okolici šole ali z ekskurzijami s terenskim delom kjer koli po Sloveniji. Več takih ciljev je mogoče doseči v okviru enega terenskega dela ali ekskurzije. O tem, katere cilje združevati, odloča učitelj sam glede na kraj, kjer je šola, in glede na druge možnosti.
OPERATIVNI CILJI |
NIVO |
VSEBINE |
POJMI |
MEDPREDMETNE POVEZAVE |
A OBČA GEOGRAFIJA |
||||
1 UVOD - predmet preučevanja geografije |
||||
Dijak: |
|
Geografija kot znanost ter področja preučevanja |
|
|
navede predmet preučevanja geografije |
* |
|
zemeljsko površje, geosfera, obča in regionalna geografija fizična in družbena geografija |
|
opiše metode raziskovanja v geografiji |
* |
terensko delo |
|
|
2 FIZIČNA GEOGRAFIJA |
||||
2.1 NASTANEK IN ZGRADBA ZEMLJE |
||||
Dijak: |
Notranja zgradba Zemlje. Glavne vrste in lastnosti kamnin. Fizikalne lastnosti Zemlje. |
|
|
|
opiše in razlikuje notranje in zunanje sile in procese |
* |
|
notranje (endogene) sile in procesi zunanje (eksogene) sile in procesi |
|
zna razložiti ob primeru iz Slovenije ali sveta, da je površinska oblikovanost Zemlje odvisna od endogenih in eksogenih sil in procesov |
** |
|
|
|
opiše notranjo zgradbo Zemlje |
** |
|
jedro, plašč, skorja, astenosfera, litosfera, litosferska plošča |
|
razloži vzroke in posledice delovanja vulkanov |
* |
|
magma, lava, krater |
|
ovrednoti vulkanizem s stališča človeka in njegove dejavnosti |
** |
|
|
|
našteje tri glavne načine premikanja litosferskih plošč in navede primere |
*** |
|
litosferska plošča |
|
našteje in opiše posledice premikanja plošč |
*** |
|
oceanski hrbet, oceanski jarek, vulkani, potresi |
|
razloži vzroke in posledice potresne dejavnosti in pokaže na karti sveta glavna potresna območja |
** |
|
potresni valovi, hipocenter, epicenter, moč potresa, Richterjeva lestvica |
fizika |
opiše proces nastajanja in značilnosti mladega nagubanega gorstva |
** |
|
orogeneza; gubanje, antiklinala, sinklinala, morje Tetis |
|
opiše značilnosti grudastih gorstev ter razloži proces nastajanja |
** |
|
tektonika, tektonski prelom, tektonski jarek, čok; grudasto gorstvo |
|
našteje geološke dobe in jih poveže s pomembnejšimi orogenezami |
** |
|
predkambrij; paleozoik; mezozoik (trias, jura, kreda); kenozoik - terciar, kvartar (pleistocen, holocen) |
biologija |
našteje vrste kamnin glede na nastanek in opiši značilnosti magmatskih, metamorfnih in sedimentnih kamnin |
* |
|
magmatske kamnine: globočnine, prodornine, granit, tonalit metamorfne kamnine: gnajs, marmor sedimentne kamnine: apnenec dolomit, fliš, konglomerat, breča, peščenjak, glinovec |
kemija |
uvrsti posamezne vzorce kamnin v ustrezno skupino glede na nastanek |
** |
|
granodiorit, marmor, apnenec, dolomit, fliš, lapor, konglomerat, peščenjak, glinovec; glina, pesek, prod |
kemija |
imenuje tipične kamnine v Sloveniji in domači pokrajini in jih prepozna v Sloveniji oziroma domači pokrajini |
** |
ekskurzija in/ali terensko delo |
|
|
2.2 POVRŠJE ZEMLJE |
||||
Dijak: |
|
Sile preoblikovanja zemeljskega površja: endogene sile in procesi, eksogene sile in procesi. Posledice preoblikovalnih procesov - tipi reliefa ter glavne reliefne oblike. |
|
|
našteje in opiše zunanje sile in preoblikovalne procese ob primerih v Sloveniji ali svetu |
* |
|
gravitacija, sončno sevanje; podor, zemeljski plaz, melišče; preperevanje, mehanično, kemično; korozija, siga, biološko razpadanje, denudacija, erozija tal |
|
opiše preoblikovalne procese v domačem okolju in jih ovrednoti s stališča človeka |
* |
ekskurzija in/ali terensko delo |
|
|
navede in razloži dejavnike v procesu razvoja rečnega reliefa; |
* |
|
rečna erozija, globinska, bočna |
|
s pomočjo skic oziroma slikovnega gradiva (iz Slovenije, Evrope ali sveta) opiše reliefne oblike v zgornjem, srednjem in spodnjem toku reke in njihov vpliv na življenje ljudi; |
* |
|
soteska, vintgar; kanjon, meander, mrtvi rokav, vadi, akumulacija, terasa, vršaj, delta |
|
imenuje dejavnike, pomembne za razvoj ledeniškega reliefa; |
* |
|
snežna meja, klimatska kolebanja brušenje |
|
pojasni procese in posledice poledenitve; |
** |
|
gorski, nižinski ledeniški relief; ledeniška erozija, akumulacija |
|
ob ustreznem slikovnem gradivu iz Slovenije ali sveta prepozna, imenuje in opiše erozijske in akumulacijske oblike ledeniškega reliefa; |
* |
|
koritasta U-dolina, morena, krnica, ledeniško jezero |
|
razloži in locira območja poledenitve po svetu |
*** |
|
gorska in celinska poledenitev |
|
ovrednoti pomen ledeniškega reliefa za človekovo dejavnost; |
** |
|
|
|
razlikuje pojma Kras in kras |
* |
|
kras , Kras, matični kras |
|
našteje in opiše značilnosti kraških pojavov |
* |
|
površinski kraški pojavi, podzemeljski kraški pojavi |
|
ob primerih iz Slovenije pojasni pomen krasa in pomen varovanja krasa za človeka |
* |
|
|
|
našteje in opiše posebne vrste krasa in dejavnike za njihov razvoj |
* |
|
tropski, visokogorski kras |
|
ob slikah prepozna, imenuje in opiše posamezne površinske in podzemeljske kraške oblike in ovrednoti možnosti za gospodarsko izrabo v Sloveniji |
* |
|
ponor, kraško polje, presihajoče jezero, vrtača (dolina), škraplje, žlebiči, kraške jame, brezna |
|
pojasni dejavnike, ki vplivajo na nastanek eolskega reliefa |
* |
|
suha in polsuha območja na Zemlji, odnašanje zaradi vetra (erozija) in nanašanje (akumulacija) |
|
ob ustreznem slikovnem gradivu prepozna, imenuje in opiše reliefne oblike eolskega površja in pojasni njihov nastanek |
* |
|
skalna, kamnita, peščena puščava; puhlica |
|
ob primerih iz Slovenije ali sveta našteje in razloži procese preoblikovanja obal |
* |
|
abrazija, morska akumulacija, klif |
|
ob ustreznem slikovnem gradivu prepozna, imenuje in opiše tip obale v Sloveniji in svetu; |
** |
|
dalmatinski, riaški, fjordski, estuarski, lagunski, deltasti tip, koralni, morske kose |
|
ovrednoti pomen tipa obale za poselitev, promet, turizem |
** |
|
|
|
2.3 VREME IN PODNEBJE |
||||
Dijak: |
|
Zgradba atmosfere. Geografske osnove podnebja. Planetarno kroženje zraka. Tipi podnebij. Varovanje ozračja. |
|
|
pozna zgradbo atmosfere in njen pomen za življenje človeka |
** |
|
troposfera, stratosfera |
|
razlikuje pojma vreme in podnebje |
* |
|
vreme, podnebje, vremenska prognostična karta |
|
razlikuje in razloži podnebne elemente in dejavnike |
* |
|
podnebni dejavniki, podnebni elementi |
|
razloži vlogo in odgovornost človeka kot preoblikovalca sestave in procesov v ozračju in dolgoročne posledice |
** |
|
ozonska luknja, topla greda |
|
razloži vzroke za različno segrevanje in ohlajanje Zemlje in ozračja nad njo; |
* |
|
vpadni kot sončnih žarkov, planetarno kroženje zraka, inverzija; izoterma |
fizika |
razlikuje pojme, ki označujejo različno vlažnost zraka, in razloži vzroke za nastanek treh vrst padavin (glede na nastanek) |
* |
|
vlažnost, rosišče, kondenzacija, konvekcijske, orografske, ciklonske padavine, izohieta |
|
razloži vzroke za nastanek vetrov in našteje vrste vetrov |
* |
|
zračni pritisk/tlak, krajevni (lokalni) vetrovi, burja |
|
ob tematski karti razloži razporeditev zračnega pritiska/tlaka na Zemlji |
** |
|
izobara, zračne gmote, vremenotvorno središče, ciklon, anticiklon, topla, hladna fronta |
|
na karti pokaže in imenuje območja stalnih vremenotvornih središč in razloži njihov pomen za vreme |
** |
|
islandski minimum, azorski maksimum, sibirski maksimum; tropski ciklon |
|
razlikuje toplotni pas od podnebnega tipa |
* |
|
toplotni pas, podnebni tip |
|
opiše značilnosti tropskih podnebnih tipov in vzroke, ki vplivajo na nastanek |
** |
|
ekvatorialno, savansko, tropsko polsuho (stepsko), tropsko suho, (puščavsko) podnebje |
|
ovrednoti tropska podnebja za življenje |
*** |
|
|
|
opiše značilnosti subtropskih podnebnih tipov in vzroke, ki vplivajo na nastanek; |
** |
|
sredozemsko, subtropsko polsuho, subtropsko suho, monsunsko |
|
opiše značilnosti zmerno toplih podnebnih tipov in vzroke, ki vplivajo na nastanek |
** |
|
oceansko, celinsko (kontinentalno),
|
|
primerja različna zmerno topla podnebja in razloži vzroke za razlike |
*** |
|
|
|
opiše značilnosti podnebij v mrzlem (polarnem) pasu, ju primerja , razloži vzroke za razlike in ovrednoti pomen za človeka |
** |
|
subpolarno (tundrsko) podnebje, polarno podnebje |
|
razloži vzroke za spreminjanje podnebja z nadmorsko višino in primerja podnebja v gorskem svetu v različnih geografskih širinah in legah; |
** |
|
gorsko podnebje, zgornja gozdna meja, snežna meja, višinska temperaturna stopnja |
|
2.4 PRST |
||||
Dijak: |
|
Značilnosti in sestava prsti. Osnovni tipi prsti. Gospodarski pomen in varstvo prsti. |
|
|
razloži nastanek prsti; |
** |
|
prst ali tla, kamninska podlaga, podnebje, relief, organizmi, čas |
biologija; |
našteje glavne lastnosti prsti in opiše njihov pomen za rabo tal; |
* |
|
zrnavost (tekstura), sestava (struktura), vlažnost |
|
razloži profil prsti |
* |
|
horizont prsti |
|
s pomočjo slikovnega gradiva opiše značilne tipe tal v tropskem in subtropskem pasu in ovrednoti njihovo rodovitnost |
*** |
|
feralitne, puščavske, rdeče in rjave mediteranske prsti |
|
s pomočjo slikovnega gradiva opiše značilne prsti v zmerno toplem pasu (v Sloveniji in v domači pokrajini) in ovrednoti njihovo rodovitnost |
** |
ekskurzija in/ali terensko delo |
rjave, sive gozdne prsti, kostanjeve prsti, črnozjom, podzol, tundrske; rendzina, šotne prsti, slane prsti, obrečna prst |
biologija
|
ovrednoti značilne prsti v domači pokrajini s stališča kmetijstva |
*** |
ekskurzija in/ali terensko delo |
|
|
ob primerih iz Slovenije (ali sveta) ovrednoti vpliv človekove dejavnosti na izboljšanje in slabšanje kakovosti prsti. |
* |
|
erozija prsti, degradacija prsti |
|
2.5 RASTLINSTVO |
||||
Dijak: |
|
Tipi rastlinstva. Podnebno-rastlinski pasovi. Pomen rastlinstva. Vplivi človeka na rastlinstvo. |
|
|
ovrednoti pomen rastlinstva za človeka in vlogo človeka pri ogrožanju in ohranjanju naravnega rastlinstva v svetu ali Sloveniji (in v domači pokrajini) |
* |
ekskurzija in/ali terensko delo |
naravno in kulturno rastlinstvo |
|
opiše vlogo človeka pri preoblikovanju naravnega rastlinstva |
*** |
|
|
|
opiše najznačilnejše vrste rastlinstva po podnebnih pasovih in razloži, kako se prilagajajo na dejavnike okolja (temperatura, voda, prst, relief, človek) |
** |
|
tropski deževni gozd, savana, puščavsko rastlinstvo, mediteransko rastlinstvo, listnati gozd, mešani gozd, visokotravna stepa, nizkotravna stepa, iglasti gozd (tajga), tundrsko rastlinstvo, gorsko rastlinstvo; kserofiti, mezofiti, higrofiti |
biologija |
ob tematski karti razloži razširjenost in pomen gozdnega rastlinstva v svetu, Sloveniji (in domači pokrajini) |
** |
ekskurzija in/ali terensko delo |
|
|
2.6 VODOVJE |
||||
Dijak: |
|
Sestava hidrosfere. Morja in oceani. Vode na kopnem: tekoče vode, stoječe vode, podzemeljska voda. Gospodarski pomen in varovanje voda in vodnih virov. |
|
|
na zemljevidu locira območja velikih vodnih površin v različnih agregatnih stanjih |
* |
|
hidrosfera |
|
ovrednoti pomen vodovja za preživetje človeka |
* |
|
voda, kroženje vode |
|
imenuje vrste morij in jih pokaže na karti |
* |
|
robna, sredozemska morja, ožine in prekopi, oceani |
|
opiše fizikalne in kemične lastnosti morske vode ter razloži vzroke za razlike med posameznimi morji |
* |
|
temperatura, slanost morij, valovanje, plimovanje, morski tokovi |
kemija |
imenuje vzroke za valovanje in plimovanje |
* |
|
bibavica |
fizika, astronomija |
razloži vzroke za nastanek morskih tokov in s pomočjo karte razloži njihove smeri ter ob primerih pojasni pomen morskih tokov za podnebje |
** |
|
topli in hladni morski tokovi |
|
ovrednoti gospodarski pomen morij |
* |
|
vir življenja, surovin in prometna pot |
|
razloži vzroke in posledice onesnaževanja morij in ovrednoti prizadevanja za ohranjanje čistega morja |
** |
|
|
|
razloži glavne pojme, povezane s tekočimi vodami |
* |
|
rečje, porečje, povirje, povodje, razvodje, razvodnica |
|
razlikuje vrste rečnih režimov ob primerih iz Slovenije ali sveta; |
** |
|
rečni, ledeniški, snežni, dežni, mešani, enostavni, kombinirani režim |
|
ovrednoti pomen rek za človeka (reke kot vir sladke vode, energije; reke kot prometne poti, namakalni vir, turizem) |
* |
|
|
|
imenuje glavne vire onesnaženja rek po svetu (v Sloveniji in v domači pokrajini) |
* |
ekskurzija in/ali terensko delo |
|
|
našteje jezera glede na nastanek in jih primerja med seboj |
** |
|
naravna, umetna |
|
na karti pokaže največja jezera na svetu in v Sloveniji ter ovrednoti njihov pomen za človeka |
* |
|
|
|
ob primeru razloži ekološke probleme jezer v Sloveniji in po svetu |
** |
|
zasipavanje, onesnaževanje, ukrepi za ohranjanje čiste jezerske vode |
|
utemelji potrebo po varovanju podtalnice in navede primere ogrožanja podtalnice v Sloveniji ali svetu |
** |
|
talna voda ali podtalnica, podzemeljska voda, prosta in ujeta voda, arteški izviri |
|
opiše primere ogrožanja podtalnice v domačem okolju |
** |
ekskurzija in/ali terensko delo |
|
|
razloži pojem in pomen mokrišč |
** |
|
močvirja, barja, mrtvice, ustja rek |
|
3 DRUŽBENA GEOGRAFIJA |
||||
3.1 PREBIVALSTVO |
||||
Dijak: |
|
Razporeditev in rast prebivalstva ter selitve. Eksplozija prebivalstva in njene posledice. Teorija demografskega prehoda. Biološke in družbene sestave prebivalstva. |
|
|
definirati pojme v zvezi z gibanjem števila prebivalcev |
* |
|
rodnost, smrtnost, naravni prirastek, migracije, demografska eksplozija, demografskega prehoda teorije |
|
s pomočjo tematske karte razloži vzroke in posledice različne razporeditve prebivalstva po svetu in Sloveniji |
*** |
|
območja zgostitve, praznjenja, demografsko ogrožena območja |
sociologija |
s pomočjo starostnih piramid razloži sestavo prebivalstva po starosti in spolu |
* |
|
starostna piramida |
|
predvidi nadaljnji razvoj prebivalstva in posledice |
*** |
|
projekcija prebivalstva |
sociologija |
pojasni vzroke za selitve prebivalstva |
* |
|
mobilnost |
sociologija |
ob izbranem primeru (iz Slovenije, Evrope ali sveta) razloži vpliv selitev na sestavo in gostoto prebivalstva |
** |
|
|
|
navede vrste migracij glede na čas, trajanje, smer, vzrok in posledice |
* |
|
ekonomske, politične, verske, dnevne, sezonske; beg možganov - brain drain; |
sociologija |
ob primerih iz Slovenije in sveta razloži vzroke in posledice deagrarizacije. |
** |
|
deagrarizacija, beg z dežele, beg z gora, depopulacija, urbanizacija |
|
razlikuje biološke in družbene sestave prebivalstva |
* |
|
biološka, ekonomska sestava prebivalstva, aktivno in neaktivno prebivastvo |
|
pojasni vzroke in pomen sestave prebivalstva glede na starost in dejavnost |
** |
|
primarni, sekundarni, terciarni, kvartarni sektor |
|
pojasni faze v razvoju družbe |
** |
|
predindustrijska, industrijska, poindustrijska družba |
zgodovina |
našteje največje svetovne religije ter na tematski karti pokaže razmestitev le-teh |
* |
|
verska sestava, krščanstvo, islam, judovstvo, hinduizem, budizem, plemenska verstva |
|
ob primeru pojasni vpliv verske sestave prebivalstva na videz pokrajine, gospodarstvo in odnose v družbi; |
** |
|
kaste |
|
ob primerih pojasni spremembe nacionalne sestave po svetu tako zaradi selitev kot zaradi različne rasti prebivalstva |
*** |
|
narodnostna sestava, narod - narodnost, državljanstvo, manjšina |
sociologija |
razloži starostno piramido ter poveže starostno in dejavnostno sestavo prebivalstva |
*** |
|
|
|
3.2 NASELJA |
||||
Dijak: |
|
Podeželska naselja. Urbana naselja. Problemi urbanizacije in suburbanizacije. |
|
|
našteje osnovna merila za opredelitev naselij. |
* |
|
vas, mesto; podeželska, urbana naselja; kmečka naselja, urbanizirana naselja |
|
našteje in razloži funkcije mest |
* |
|
mestotvorne, mestoslužne funkcije |
|
na primeru razloži pojem urbanizacija |
* |
|
urbanizacija |
|
pojasni sodobne procese pri rasti in preobrazbi sodobnih mest in posledice za življenje ljudi |
* |
|
megalopolis, somestje |
|
4 GOSPODARSKE DEJAVNOSTI ČLOVEKA |
||||
4. 1 KMETIJSTVO |
||||
Dijak: |
|
Kmetijstvo. Kmetijske panoge in oblike kmetovanja. Vplivi kmetijstva na pokrajino. |
|
|
ob izbranih primerih iz Slovenije ali sveta ovrednoti pomen kmetijstva za oskrbo človeštva s hrano in surovinami |
** |
|
agrarna prenaseljenost, deagrarizacija |
|
razlikuje zemljiške kategorije in kmetijske panoge |
* |
|
zemljiške kategorije: polja, travniki, sadovnjaki, vinogradi, pašniki, poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo, vinogradništvo |
|
razloži in utemelji različne oblike kmetovanja v svetu |
** |
|
tradicionalno - sodobno kmetijstvo, ročno - strojno obdelovanje; polikulturno - monokulturno, intenzivno - ekstenzivno kmetijstvo |
|
ob primeru iz Slovenije ali sveta označi ekološke probleme pri predelavi hrane (erozija prsti, uporaba umetnih gnojil in zaščitnih sredstev, umetno namakanje) |
** |
|
|
|
4. 2 ENERGETIKA IN INDUSTRIJA |
||||
Dijak: |
|
Problematika pridobivanja in izkoriščanja rudnin in energije. Energijski viri in primerjalne prednosti. Razmestitveni dejavniki posameznih vrst industrije. Učinki industrializacije v prostoru. |
|
|
našteje pogoje za izkoriščanje rudnin |
* |
|
|
|
označi pomen virov energije za človeštvo nekoč in danes (premog, nafta, plin, jedrska energija) |
* |
|
|
|
primerja premog, nafto, plin, HE kot energijske vire po ekonomskih in ekoloških merilih |
** |
|
|
|
ovrednoti uporabo jedrske energije v svetu glede na gospodarski plat in varnost |
** |
|
|
|
našteje alternativne vire energije (sončna energija, energija vetra) |
** |
|
alternativni viri energije (obnovljivi viri) |
fizika |
razloži pomen gospodarne rabe energije |
** |
|
|
|
razloži pomen industrije kot gospodarske panoge |
* |
|
težka, lahka industrija |
|
našteje dejavnike razmestitve industrije |
* |
|
|
|
analizira razloge za spreminjanje pomena posameznih dejavnikov ki so v zgodovini vplivali na razmestitev |
*** |
|
|
|
s pomočjo tematske karte in slikovnega gradiva zna analizirati značilnosti industrijske pokrajine |
** |
|
industrijska pokrajina |
|
ob primeru iz Slovenije in domače pokrajine razloži vpliv industrije na pokrajino (videz, onesnaževanje vode, zraka, zemlje) in razčleni razmestitvene dejavnike |
** |
ekskurzija in/ali terensko delo |
|
|
4. 3 PROMET |
||||
Dijak:
|
|
Vrste prometa in njegove razvojne težnje. |
|
|
našteje vrste prometa in jih primerja med seboj po pomenu in vlogi |
** |
|
cestno, železniško, vodno omrežje; cestni, železniški vodni in zračni promet, cevovodi, pristanišča, letališča |
|
opiše spreminjanje pomembnosti posameznih vrst prometa v preteklosti |
*** |
|
|
zgodovina |
analizira vpliv posameznih vrst prometa na pokrajino in onesnaževanje |
** |
|
|
|
4. 4 TURIZEM |
||||
Dijak: |
|
Možnosti za razvoj turizma. Vrste turizma. Turistična območja. |
|
|
našteje, razloži in ovrednoti pogoje za razvoj turizma |
* |
|
|
|
ob posameznih primerih iz Slovenije ali sveta analizira pogoje, ki so vplivali na oblikovanje turističnega območja in njegov razvoj |
** |
|
|
|
ob primeru iz Slovenije ali sveta označi vpliv turizma na pokrajino, gospodarstvo, kulturo in življenje ljudi |
** |
|
|
|
B REGIONALNA GEOGRAFIJA SVETA |
||||
1 UVOD |
||||
Dijak: |
|
Razvite države in države v razvoju. |
|
|
razloži merila za določanje stopnje gospodarske razvitosti držav |
* |
|
DBP - domači bruto proizvod |
|
analizira razloge za razlike v gospodarski razvitosti po svetu |
** |
|
|
|
ovrednoti okoljska protislovja sodobnega sveta |
*** |
|
|
|
2 KONTINENTI, POKRAJINE IN DRŽAVE |
||||
2.1 AZIJA |
||||
Dijak: |
|
Naravne geografske značilnosti Azije. Značilnosti prebivalstva in kmetijstva. Izbrane države in območja. Nekateri sodobni geografski problemi kontinenta. |
|
|
razloži dejavnike, ki vplivajo na podnebje in rastlinstvo Azije, posebno glede na gorske pregraje, kontinentalnost in monsune |
** |
|
Kavkaz, Himalaja, Zahodni Ghati |
|
s pomočjo ustreznih klimogramov iz posameznih območij Azije sklepa o podnebnem tipu in značilnem rastlinskem pasu |
** |
|
deževni tropski gozd, mangrove, listnati gozd, sredozemsko rastlinstvo, savana, stepa, puščava ... |
|
pozna hidrografske značilnosti in njihov pomen za poselitev in gospodarstvo (reke in jezera, areičnost in endoreičnost) |
** |
|
|
|
ob starostnih piramidah, statističnem in grafičnem gradivu ugotovi in opiše glavne značilnosti prebivalstva azijskih držav (število, gostota, naravni prirastek, starostna sestava, stopnja urbanizacije) |
** |
|
|
|
sklepa o povezanosti med naravnim prirastkom in življenjskimi razmerami |
** |
|
|
|
pozna glavna verstva v Aziji in pojasni njihov geografski in družbenozgodovinski pomen |
*** |
|
|
sociologija, zgodovina |
razloži najpomembnejše značilnosti kmetijstva v Aziji |
** |
|
nomadstvo, namakalno poljedelstvo, požigalništvo, tržno kmetijstvo |
|
vrednoti kmetijsko pridelavo glede na potrebe po hrani, surovinah in mednarodni trgovini |
*** |
|
zelena revolucija |
|
s pomočjo tematskih kart ter statističnih in grafičnih kazalcev ovrednoti gospodarsko usmerjenost in razvitost izbranih držav Azije v svetovnem merilu |
*** |
|
|
|
pozna in razloži poglavitne gospodarske in politične probleme v Aziji |
** |
|
|
|
2.2 AFRIKA |
||||
Dijak: |
|
Naravne geografske značilnosti Afrike. Rudno bogastvo in viri energije. Značilnosti kmetijstva. Izbrane države in območja. Nekateri sodobni geografski problemi kontinenta. |
|
|
ob karti razloži temeljne značilnosti reliefa Afrike in procese, ki ga oblikujejo |
*** |
|
|
|
pozna najpomembnejše afriške reke in pojasni njihov vpliv na poselitev in kmetijstvo |
** |
|
Nil, Kongo, Niger, Zambezi, Oranje |
|
ovrednoti afriške reke glede na izrabo energije, prometa in turizma |
*** |
|
|
|
razloži dejavnike, ki vplivajo na podnebje in rastlinstvo Afrike |
** |
|
|
|
s pomočjo ustreznih klimogramov ugotovi količino in razporeditev padavin in temperatur prek leta v posameznih toplotnih pasovih Afrike ter sklepa o podnebnem tipu |
** |
|
|
|
s pomočjo ustreznega slikovnega gradiva opiše in določi na karti značilne tipe naravnega rastlinstva v Afriki |
** |
|
|
biologija |
pokaže na karti najpomembnejše pokrajinske enote Afrike, označi njihove temeljne geografske značilnosti |
* |
|
Vzhodnoafriško višavje Kilimandžaro, Mt. Kenya, Sahara, Čadska, Kongova, Kalaharska kotlina, kotlina Belega Nila, Viktorijinega jezera; Vzhodnoafriški in Srednjeafriški tektonski jarek; Čadsko, Viktorijino, Tanganjiško jezero, Visoka Afrika, Nizka Afrika |
|
zna pojasniti pomen odkrivanja Afrike in kolonializma za današnje politične razmere na kontinentu |
*** |
|
|
|
razloži in določi značilne oblike kmetovanja v Afriki in našteje glavne kmetijske kulture, pomembne za samooskrbo in izvoz |
** |
|
samooskrbno, tržno kmetijstvo, selilno, namakalno poljedelstvo, nomadska, polnomadska živinoreja, maniok, sizal |
|
omeji sušna območja v Afriki, razloži vzroke in posledice sušnosti |
** |
|
Sahel |
|
ovrednoti posledice suše za prebivalstvo |
*** |
|
|
|
s pomočjo tematske karte določi glavna rudarska in naftna območja v Afriki in jih poveže z geološko zgradbo |
*** |
|
|
|
ovrednoti pomen rudnih bogastev za gospodarstvo izbrane države ob primeru bakrovega pasu |
*** |
|
|
|
pozna in razloži poglavitne gospodarske in politične probleme Afrike |
*** |
|
|
|
2.3 LATINSKA AMERIKA |
||||
Dijak: |
|
Pojem Latinska Amerika. naravne geografske značilnosti in značilnosti prebivalstva. Problemi kmetijstva in urbanizacije. Geografske enote Latinske Amerike. Nekateri sodobni geografski problemi kontinenta. |
|
|
ovrednoti pomen "odkritja" Amerike s stališča prvotnega prebivalstva in Evropejcev |
*** |
|
|
zgodovina |
opiše geografske enote Srednje Amerike |
* |
|
Veliki, Mali Antili, Bahamsko otočje, Mehika, Panama, Kuba |
|
razloži naravne geografske posebnosti Srednje Amerike (podnebje, rastlinstvo, vulkanizem, potresi, hurikani) |
** |
|
|
|
opiše značilnosti sestave prebivalstva in razloži vzroke za pisano rasno sestavo |
* |
|
črnci, Indijanci, belci, mestici, kreoli, mulati |
sociologija |
pojasni gospodarske značilnosti in posebnosti izbranih regij Srednje Amerike |
** |
|
Mehika, Veliki Antili (Kuba), Mali Antili, Bahamsko otočje |
|
opiše probleme urbanizacije ob primeru glavnega mesta Mehike |
*** |
|
|
|
opiše naravne enote in največje reke Južne Amerike |
* |
|
Amazonsko, Orinoško, Laplatsko nižavje, Brazilsko, Gvajansko višavje, Andi, Amazonka, Orinoko, Paragvaj, Urugvaj, Gran Chaco, Pampe Patagonija |
|
s pomočjo ustreznih klimogramov opiše glavne tipe podnebja v Južni Ameriki, jih utemelji z geografskimi dejavniki in poveže z vegetacijskimi posebnostmi |
*** |
|
tropski deževni gozd, pampe |
|
razloži značilnosti in pomen naravnih enot v severnoandskih državah za poselitev in gospodarski razvoj |
* |
|
Costa, Sierra, Selvas |
|
razloži temeljne družbenogeografske značilnosti andsko-indijanske Južne Amerike: rasno sestavo in gospodarsko usmerjenost |
** |
|
peoni, koka |
|
s pomočjo tematskih kart poveže naravne poteze, prebivalstvo in gospodarsko usmerjenost Brazilije |
*** |
|
|
|
ovrednoti gospodarjenje s tropskim deževnim gozdom in pomen le-tega za gospodarstvo in na splošno |
** |
|
pljuča sveta |
|
pozna in razloži izbrane politične in gospodarske probleme Latinske Amerike |
** |
|
|
|
2.4 SEVERNA AMERIKA |
||||
Dijak: |
|
Naravne geografske značilnosti Severne Amerike. Gospodarske značilnosti Severne Amerike: primarne, sekundarne in terciarne dejavnosti. Problemi prebivalstva in urbanizacije. |
|
|
pozna značilnosti glavnih pokrajinskih enot in reke Severne Amerike |
* |
|
Skalno gorovje, Velika kotlina, Sierra Nevada, Primorsko gorovje, Apalači, Osrednje nižavje, Kalifornijsko podolje, Kanadski ščit, Kolorado, Kolumbija, Misisipi, Reka sv. Lovrenca |
|
s pomočjo ustreznih klimogramov in tematske karte ugotovi količino in razporeditev padavin in temperature prek leta v posameznih območjih Severne Amerike ter sklepa o podnebnem tipu |
*** |
|
dead line |
|
razloži vzroke za pojavljanje in posledice nenadnih vdorov vročega ali hladnega zraka nad kontinent |
** |
|
|
|
s pomočjo ustreznega slikovnega gradiva opiše in določi na karti pomembnejše tipe naravnega rastlinstva v Severni Ameriki |
** |
|
prerija |
|
pojasni značilnosti naseljevanja in sestave ameriškega prebivalstva |
** |
|
amerikanizacija |
|
ovrednoti položaj prebivalstva v Severni Ameriki, ki ni belsko |
** |
|
indijanski rezervati |
sociologija |
razloži vzroke za značilno zemljiško razdelitev in velikost kmetijskih posestev v ZDA |
*** |
|
|
|
na karti določi glavne kmetijske pasove v ZDA in jih utemelji z naravnimi razmerami ter opiše način proizvodnje |
** |
|
mlečni pas, koruzni pas, pšenični pas, bombažni pas, obalna območja, pas ekstenzivne živinoreje |
|
ovrednoti velikost posesti glede na naravne geografske razmere in današnji način gospodarjenja |
*** |
|
|
|
ovrednoti pomen kmetijstva ZDA v svetovnem merilu |
*** |
|
|
|
na tematski karti določi najpomembnejša industrijska območja v ZDA in Kanadi in jih utemelji z razmestitvenimi dejavniki |
** |
|
industrijski SV, industrijski jug, industrijski zahod, stara in nova industrijska območja |
|
razloži značilnosti urbanizacije v ZDA |
** |
|
megalopolis, down town, geto, slum |
|
primerja poselitev ZDA in Kanade |
** |
|
|
|
primerja gospodarstvo ZDA in Kanade |
** |
|
|
|
2.5 AVSTRALIJA IN OCEANIJA |
||||
Dijak: |
|
Naravne geografske značilnosti Avstralije in Oceanije. Značilnosti gospodarstva, prebivalstva in poselitve. |
|
|
pokaže na karti in označi naravne enote in vodne razmere v Avstraliji |
* |
|
Srednjeavstralsko nižavje, Veliko razvodno gorovje, Veliki koralni greben, Murray, Darling, arteške, subarteške vode |
|
označi relief in vodne razmere in razloge za take razmere |
** |
|
|
|
ob ustrezni tematski karti opiše glavne tipe podnebja v Avstraliji in jih utemelji z geografskimi dejavniki |
** |
|
|
|
s pomočjo ustreznega slikovnega gradiva opiše in določi na karti značilne tipe naravnega rastlinstva v Avstraliji |
** |
|
|
|
ovrednoti pomen zgodovinskega razvoja za današnjo podobo o prebivalstvu Avstralije |
*** |
|
|
|
ovrednoti današnji položaj avstralskih domorodcev |
** |
|
aborigini |
|
ob kartah pojasni značilnosti poselitve in pojasni naravne in družbene vzroke za neenakomerno razporeditev prebivalstva Avstralije |
** |
|
|
|
navede naravne možnosti za razvoj kmetijstva in opiše proizvodni način |
** |
|
|
|
opredeli vlogo Avstralije v svetovnem gospodarstvu |
*** |
|
|
|
2.6 POLARNA OBMOČJA |
||||
Dijak: |
|
Naravne značilnosti Arktike in Antarktike. Pomen za znanost in gospodarstvo. Problemi varstva okolja. |
|
|
opiše naravne pogoje za nastanek ledu na Arktiki in Antarktiki (klimatska kolebanja) |
* |
|
|
|
ovrednoti gospodarski in znanstveni pomen polarnih območij |
*** |
|
|
|
opiše probleme življenja Eskimov |
* |
|
Eskimi |
|
C REGIONALNA GEOGRAFIJA EVROPE |
||||
1 UVOD |
||||
Dijak: |
|
Evropa kot geografski in zgodovinski pojem. Geografska razdelitev Evrope. |
|
|
razloži pojem Evropa |
* |
|
|
|
primerja Evropo z drugimi kontinenti po velikosti, številu prebivalstva in gostoti poselitve (razmerja), |
* |
|
|
|
opredeli lego Evrope glede na toplotne pasove in glede na preostale kontinente |
* |
|
subtropski, zmerni, polarni pas |
|
na karti politične razdelitve Evrope pokaže vse evropske države in njihova glavna mesta |
* |
|
|
zgodovina |
pokaže na karti velike geografske enote Evrope, našteje države, ki ležijo v njih |
* |
|
Severna, Srednja, Zahodna, Vzhodna, Južna, Jugovzhodna Evropa |
|
2 GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI EVROPE |
||||
2.1 ZGRADBA IN POVRŠJE EVROPE |
||||
Dijak |
|
Razčlenjenost Evrope. Vpliv geološke zgradbe na relief in rudno bogastvo. Pomen reliefa za poselitev in gospodarstvo. Pomen obal za zgodovinski, politični in gospodarski razvoj Evrope. |
|
|
na karti pokaže in imenuje večje polotoke, otoke, morja, zalive in morske ožine Evrope ter ovrednoti njihov pomen za prebivalstvo |
* |
|
|
|
opiše značilnosti obal in na karti pokaže glavna območja visokih in nizkih obal |
* |
|
klifi, fjordi, riasi, estuarji, lagune, delte |
|
na karti pravilno pokaže in imenuje pomembnejše (večje) gorske sisteme, nižine in kotline v Evropi ter opiše njihov nastanek |
* |
|
|
|
opredeli poglavitne značilnosti geološke zgradbe Evrope, pokaže na karti stara gorovja, plošče in ščite ter jih poveže z nahajališči rud in premoga |
** |
|
hercinsko, kaledonsko in alpidsko gubanje, Ruska plošča, Baltski ščit |
|
2.2 PODNEBJE |
||||
Dijak: |
|
Pomen podnebja v Evropi za življenje in gospodarstvo. |
|
|
opiše dejavnike, ki vplivajo na podnebje in rastlinstvo Evrope (morski tokovi, relief, kontinentalnost) |
* |
|
Severnoatlantski (Zalivski) tok |
|
imenuje in opiše različne tipe podnebja v Evropi |
** |
|
|
|
2.3 PRST IN RASTLINSTVO |
||||
Dijak: |
|
Značilni tipi prsti in njihov pomen za kmetijstvo. Naravno in kulturno rastlinstvo kot pokrajinski element. Varstvo pokrajine. |
|
|
s pomočjo tematskih kart označi značilne tipe naravnega rastlinstva v Evropi v različnih podnebnih razmerah in vlogo človeka pri ohranjanju oziroma izginevanju naravnega rastlinstva |
*** |
|
severni iglasti gozd, mešani, listnati gozd, stepa, mediteranski gozd, makija, tundra, tajga, lesostepje |
|
2.4 VODOVJE |
||||
Dijak: |
|
Evropske reke kot prometne poti in energijski vir. Geografski pomen jezer. Varstvo voda. |
|
|
na nemi karti vriše najpomembnejše evropske reke |
* |
|
Ren, Ron, Pad, Donava, Loara, Laba, Visla, Odra, Volga, Dneper, Dnester, Sava, Ebro, Tajo, Temza, Tibera, Vardar |
|
ob izbranem primeru ovrednoti pomen plovbe po rekah in kanalih Evrope |
*** |
|
Ren-Majna-Donava
|
|
ugotovi območja v Evropi z največjim deležem HE v skupni proizvodnji elektrike in jih primerja s Slovenijo |
** |
|
Alpe, Skandinavsko gorstvo |
|
na fizični karti pokaže večja jezera v Evropi |
* |
|
Ženevsko, Bodensko, Blatno, Ladoško, Zuidersko jezero, severnoitalijanska jezera, Inari, finska in švedska jezera |
|
ob izbranem primeru označi pomen jezer za turizem v Evropi |
*** |
|
|
|
ob izbranem primeru razloži ogroženost voda v Evropi zaradi onesnaževanja (tekoče vode, jezera, podtalnica) |
** |
|
kisli dež |
|
3 SODOBNI GEOGRAFSKI POJAVI IN PROCESI V EVROPI |
||||
Dijak: |
|
Čezmejno povezovanje v Evropi. Pomen Evropske unije in prihodnost Evrope. Prometni tokovi. Problemi prebivalstva in gospodarstva. |
|
|
razloži cilje povezovanja evropskih držav v različne skupnosti na državni in regionalni ravni |
*** |
|
Evropska unija, CEFTA, Alpe - Jadran |
zgodovina |
ob izbranem primeru pojasni kmetijsko politiko Evropske unije |
*** |
|
|
|
opredeli najpomembnejše smeri prometnih tokov in njihove spremembe v Evropi in opredeli mesto Slovenije v njih |
** |
|
omrežje avtocest, predori |
|
na karti locira najgosteje poseljena območja v Evropi in razloži vzroke za takšno razporeditev prebivalstva |
** |
|
|
|
našteje in razloži vzroke za migracijske tokove v Evropi v obdobju po drugi svetovni vojni |
** |
|
|
|
opiše probleme na novo nastalih multikulturnih okolij (šolstvo, zaposlovanje, verski obredi) |
*** |
|
|
|
razloži stopnjo in obseg degradacije geografskega okolja v Evropi |
*** |
|
|
okoljska vzgoja |
4 OBMOČJA EVROPE, NJIHOV GOSPODARSKI POMEN IN RAZVOJNI PROBLEMI |
||||
4.1 SEVERNA EVROPA - NORDIJSKE IN PRIBALTSKE DRŽAVE |
||||
Dijak: |
|
Naravne geografske značilnosti Severne Evrope. Značilnosti prebivalstva in gospodarstva. Izbrani regionalni primeri in problemi. |
|
|
definira pojem Severna Evropa in pokaže na karti države, ki jih uvrščamo v to regijo |
* |
|
skandinavske, nordijske, pribaltske države |
|
označi procese, ki so povzročili nastanek specifičnih reliefnih oblik v Severni Evropi |
* |
|
fjord, fjel, kontinentalna poledenitev, grbinasti otočki, vulkan, gejzir |
|
ovrednoti podnebje Severne Evrope z vidika pogojev za poselitev, kmetijstvo, promet in turizem |
*** |
|
|
|
navede glavne vire oskrbe z energijo v državah Severne Evrope in označi bistvene značilnosti njihove energijske politike |
** |
|
geotermalna energija, alternativni viri, naftna ploščad |
|
ovrednoti jeklarstvo na Švedskem |
* |
|
|
|
razloži pojav kislega dežja v Skandinaviji, opiše vzroke zanj in posledice le-tega ter jih primerja z vzroki in posledicami v Sloveniji |
** |
|
|
|
ovrednoti pomen ribištva za Norveško in Islandijo ter posledice pretiranega ulova s stališča naravnega ravnotežja in prihodnosti ribolova |
*** |
|
ribiške vojne, ribja farma |
|
razloži pomen gozdnega bogastva in predelave lesa |
** |
|
|
|
razloži problematiko narodnostne sestave baltskih držav |
*** |
|
rusifikacija |
|
4.2 ZAHODNA EVROPA - GOSPODARSKE IN POLITIČNE VELESILE |
||||
Dijak: |
|
Naravne geografske in družbenogeografske značilnosti Zahodne Evrope. Izbrani regionalni primeri in problemi. |
|
|
definira pojem Zahodna Evropa in locira na karti države, ki jih uvrščamo na to območje |
* |
|
"zelena Evropa" |
|
ovrednoti dejavnike, ki vplivajo na nastanek podnebja Zahodne Evrope |
** |
|
|
|
ovrednoti pomen naravnih geografskih značilnosti Zahodne Evrope za razvoj kmetijstva |
** |
|
|
|
opiše glavne značilnosti gospodarskega razvoja Zahodne Evrope, našteje dejavnike, ki so ga pospeševali, ter primerja stopnjo doseženega razvoja z razvojem v drugih delih Evrope in sveta |
** |
|
industrijska revolucija, kolonializem, informacijska družba |
zgodovina |
oriše probleme, ki jih prinaša s seboj visoka stopnja gospodarskega razvoja v Zahodni Evropi |
** |
|
osrednja, periferna območja, izginjanje tradicionalnih panog, problemi urbanizacije, migracije, suburbanizacija |
|
razlikuje pojme Velika Britanija, Anglija, Združeno kraljestvo |
** |
|
Velika Britanija, Anglija, Združeno kraljestvo, Commonwealth, Severna Irska, Škotska, Wales |
|
ob karti in grafičnih prikazih analizira značilnosti razvoja in transformacije industrije v Veliki Britaniji |
*** |
|
visoka tehnologija, pojav "Cambridge" |
|
označi naravne možnosti za kmetijstvo na Irskem in jih zna povezati z izseljevanjem Ircev |
** |
|
logi, resave |
zgodovina |
nacionalno in versko sestavo prebivalstva Velike Britanije in Irske vzročno poveže s konflikti med skupnostmi |
** |
|
Irci, Kelti, protestantizem, katolicizem, terorizem |
|
definira pojem Beneluks in locira na karti države Beneluksa |
* |
|
|
|
opiše posebnosti reliefa v državah Beneluksa in jih poveže s pogoji za poselitev in gospodarstvo |
** |
|
Ardeni, polder |
|
navede dejavnike, ki vplivajo na visoko razvitost nizozemskega kmetijstva in ga primerja s slovenskim |
*** |
|
|
|
razloži vzroke za veliko ogroženost Nizozemske zaradi poplav ter opiše, kako se prebivalstvo brani pred to nevarnostjo |
** |
|
projekt Delta |
|
analizira strukturo prebivalstva v Belgiji in razloži, kako rešujejo nacionalno vprašanje |
** |
|
Flamci, Valonci, Romani, Germani |
|
navede bistvene značilnosti strukture francoskega gospodarstva in njenih energijskih osnov |
** |
|
jedrska elektrarna, elektrarna, ki izkorišča plimo |
|
opiše nacionalno sestavo Francije in ovrednoti politiko te države do zagotavljanja pravic njenih narodnosti ter jo primerja s slovensko |
*** |
|
Baski, Bretonci, Korzičani |
|
opiše bistvene značilnosti centralistične ureditve Francije |
*** |
|
|
zgodovina |
4.3 JUŽNA EVROPA - SREDOZEMSKA CIVILIZACIJA IN TURIZEM |
||||
Dijak: |
|
Naravne geografske in družbenogeografske značilnosti Južne Evrope. Značilnosti gospodarstva. Izbrani regionalni primeri in problemi. |
|
|
definira in locira Južno Evropo s pripadajočimi pokrajinskimi enotami in državami |
* |
|
|
|
ovrednoti pomen Sredozemskega morja za turistični razvoj držav, ki ležijo ob njem |
** |
|
|
|
s pomočjo podatkov primerja razvitost turizma v Grčiji, Italiji, Franciji in Španiji |
* |
|
množični turizem |
|
utemelji nujnost reševanja ekološke problematike v Sredozemlju |
** |
|
|
|
na karti določi reliefne enote na Iberskem polotoku |
** |
|
Kantabrijsko gorovje, Meseta, Pireneji, Betijske Kordiljere |
|
opiše možnosti za razvoj kmetijstva v Italiji, Grčiji in na Iberskem polotoku (boj proti suši, namakalne naprave) ter ovrednoti njihov položaj na evropskem trgu kmetijskih pridelkov |
*** |
|
latifundija, huerta |
|
opiše značilnosti demografske podobe Iberskega polotoka in problematiko, ki izhaja iz nacionalne sestave |
*** |
|
Baski, Katalonci, Galičani, Portugalci |
|
na karti locira največje reliefne enote Italije in opiše posebnosti njenega reliefa |
* |
|
Etna, Stromboli, Vezuv, Vulkano, Apenini, Alpe |
|
primerja stopnjo industrijskega razvoja severne in južne Italije ter opiše posledice teh razlik |
** |
|
mezzogiorno, Padanija, industrijski trikotnik |
|
določi narodnostne manjšine v Italiji in ovrednoti politiko Italije do reševanja manjšinske problematike |
** |
|
Južna Tirolska, Furlanija, Slovenci, Sardinci, Albanci, Furlani |
|
4.4 SREDNJA EVROPA - SRCE EVROPE |
||||
Dijak: |
|
Naravne geografske in družbenogeografske značilnosti Srednje Evrope. Značilnosti gospodarstva. Izbrani geografski primeri in problemi. |
|
|
definira pojem Srednja Evropa in locira na karti države, ki jih uvrščamo vanjo |
* |
|
|
|
s pomočjo karte in slikovnega gradiva oriše posebne (tipične) poteze površja Srednje Evrope ter razloži notranje in zunanje preoblikovalne procese, ki so jih ustvarili |
** |
|
gubanja, prelamljanja, grudasto gorstvo, poledenitve, Renska dolina |
|
primerja doseženo stopnjo gospodarskega razvoja držav zahodnega dela Srednje Evrope z nekdanjimi socialističnimi državami s stališča ohranjanja okolja |
** |
|
gornješlezijsko industrijsko območje |
|
razloži proces preobrazbe Porurja |
*** |
|
Porurje |
|
razloži kamninsko zgradbo Alp in jo zna povezati z izoblikovanostjo površja in možnostmi za gospodarstvo, (turizem, kmetijstvo, promet) |
** |
|
zahodne, vzhodne, osrednje, južnoapneniške, severnoapneniške Alpe |
|
locira na zemljevidu najpomembnejše cestne in železniške prelaze v Alpah in jih ovrednoti s stališča prehodnosti Alp |
** |
|
Simplon, St. Gothard, Veliki sveti Bernard, Arlberg, Katchberg, Brenner |
|
ovrednoti promet prek Alp za varovanje okolja in navede primer ukrepov alpskih držav za zmanjševanje onesnaževanja |
*** |
|
|
|
ovrednoti turizem v Alpah z ekonomske in ekološke plati in pokaže na karti najpomembnejša turistična območja |
** |
|
|
|
ovrednoti način zagotavljanja jezikovnih pravic prebivalcev Švice |
** |
|
kantonalna ureditev, Retoromani |
|
s pomočjo karte in podatkov analizira možnosti za kmetijstvo in razvitost le-tega na Madžarskem in ga primerja s slovenskimi |
** |
|
|
|
4.5 JUGOVZHODNA EVROPA - PREBIVALSTVENA PESTROST IN NEMIRNA PRETEKLOST |
||||
Dijak: |
|
Geografske značilnosti Jugovzhodne Evrope. Mednacionalni problemi in krizna žarišča. Regionalni primeri in problemi. |
|
|
definira pojem Jugovzhodne Evrope |
* |
|
Balkanski polotok, krizna žarišča |
|
ob karti locira reliefne enote na Balkanskem polotoku |
* |
|
Dinarsko, Balkansko, Šarsko-Pindsko gorstvo, Rodopi; Kosovska kotlina, Moravsko-Vardarsko podolje |
|
označi temeljne značilnosti gospodarskega razvoja in gospodarskih problemov izbranih držav Jugovzhodne Evrope |
** |
|
|
|
s pomočjo podatkov analizira narodnostno sestavo prebivalstva in razloži vzroke kriznih žarišč |
*** |
|
Srbi, Hrvati, Bošnjaki (Muslimani), Črnogorci, Makedonci, Albanci, Turki, Romuni, Bolgari |
|
4.6 VZHODNA EVROPA - POKRAJINSKA PROSTRANSTVA IN POVEZANOST Z AZIJO |
||||
Dijak: |
|
Naravne geografske in družbenogeografske značilnosti Vzhodne Evrope. Mednacionalni problemi in krizna žarišča. Problemi prestrukturiranja gospodarstva. Degradacija okolja. Regionalni primeri in problemi. |
|
|
definira pojem Vzhodna Evropa, določi njene meje in locira države, ki jih umeščamo v to območje |
** |
|
socialistični tabor, Skupnost neodvisnih držav, Rusija, Belorusija, Ukrajina, Moldavija |
|
opiše bistvene značilnosti reliefa Vzhodne Evrope in jih zna povezati z geološko zgradbo |
* |
|
Ural, Karpati, Krim; Ruska plošča, Vzhodnoevropsko nižavje, Kaspijska depresija |
|
ovrednoti naravne in družbene možnosti za kmetijsko proizvodnjo |
*** |
|
sovhozi, kolhozi, kmetijski trikotnik |
|
analizira možnosti za razvoj težke industrije in energetike v Vzhodni Evropi ter ovrednoti gospodarsko usmerjenost nekdanje SZ |
*** |
|
plansko gospodarstvo, naftovodi, vesoljski program, jedrske elektrarne |
|
označi odnos nekdanje SZ in držav Vzhodne Evrope do okolja |
** |
|
černobilska katastrofa |
|
razloži bistvene značilnosti nacionalne strukture prebivalstva Vzhodne Evrope |
*** |
|
Rusi, Belorusi, Ukrajinci, Moldavci, Tatari |
|
D SLOVENIJA |
||||
1 UVOD |
||||
Dijak: |
|
Slovenija kot geografski pojem. Lega in položaj Slovenije v Evropi. |
|
|
ovrednoti pomen naravnogeografskega in družbenogeografskega položaja Slovenije v Evropi |
* |
|
|
zgodovina |
razloži nastanek samostojne slovenske države |
** |
|
|
zgodovina |
2 NARAVNI GEOGRAFSKI DEJAVNIKI IN NJIHOV VPLIV NA ŽIVLJENJE |
||||
2.1 RELIEF IN KAMNINSKA ZGRADBA |
||||
Dijak: |
|
Vpliv geotektonske zgradbe in kamninske sestave na površje, prst, rastlinstvo in rabo tal. Značilni tipi reliefa in reliefne kategorije v Sloveniji |
|
|
opiše značilnosti reliefa Slovenije ter opredeli lego Slovenije na orografski in geološki karti Evrope |
* |
|
Alpe, Panonska nižina, Jadransko morje, Dinarsko gorstvo, strmine |
|
razloži vpliv kamninske zgradbe na relief Slovenije in domače pokrajine |
*** |
|
silikatne, karbonatne kamnine, kvartarne naplavine |
|
razloži vpliv kamninske zgradbe (karbonatne in nekarbonatne kamnine) na način oskrbovanja z vodo v različnih delih Slovenije (in domači pokrajini) |
* |
ekskurzija in terensko delo |
vodno zajetje, vodovarstveno območje |
|
razloži vpliv reliefa na kmetijstvo v Sloveniji (in v domači pokrajini) |
** |
ekskurzija in terensko delo |
|
|
prepozna in locira značilne tipe reliefa in reliefne kategorije Slovenije |
** |
|
rečni (normalni), kraški, obalni, ledeniški, nižine, kotline, doline, gričevje, sredogorje, visokogorje, kotline |
|
2.2 PODNEBJE, RASTLINSTVO IN VODE V SLOVENIJI KOT DEJAVNIK ZA ŽIVLJENJE |
||||
Dijak: |
|
Dejavniki, ki vplivajo na podnebje. Značilnosti podnebja. Mokrišča, reke, jezera in morje. Problematika podzemeljske vode. |
|
|
razloži vpliv podnebnih dejavnikov na podnebje Slovenije |
* |
|
|
|
ob analizi klimogramov opredeli in locira na karti značilne tipe podnebja in rastlinstva Slovenije |
* |
|
celinsko, subpanonsko, submediteransko, (gorsko), prehodno |
|
opredeli podnebje domače pokrajine |
** |
ekskurzija in terensko delo |
|
|
s pomočjo karte padavin in temperatur primerja tipe podnebja v Sloveniji med seboj |
** |
|
celinski, submediteranski padavinski režim |
|
opiše značilnosti bioklimatskih višinskih pasov |
** |
|
dna kotlin in dolin, termalni pas, pas do zgornje gozdne meje, pas nad zgornjo gozdno mejo, zgornja meja poselitve, toplotni obrat |
|
ovrednoti vlogo gozdov za človeka in njegove dejavnosti v različnih klimatskih območjih Slovenije (in v domači pokrajini) |
** |
ekskurzija in terensko delo |
zaščita pred vetrovi in vodno erozijo, rekreacijske površine, les, turizem |
|
navede dejavnike, ki najbolj ogrožajo gozdove na posameznih območjih Slovenije |
** |
|
požari, kisli dež, žled, pretirano izsekavanje |
|
razloži pojave, ki jih štejemo med ujme, in navede primere najpogostejših ujm v Sloveniji (in v domači pokrajini), njihove učinke in vzroke zanje |
** |
ekskurzija in terensko delo |
nalivi in suše, žled, poplave, snežni plazovi |
|
opiše rečno mrežo Slovenije |
* |
|
jadransko in črnomorsko povodje, površinske vode, kraške reke |
|
s pomočjo hidrogramov sklepa o rečnih režimih slovenskih rek ter razloži dejavnike, ki vplivajo na tip režima |
** |
|
hidrogram, dežni, snežni, mešani |
|
razloži značilnosti kraških rek in utemelji nujnost varovanja pred onesnaževanjem |
* |
|
|
|
ob primeru iz Slovenije (in domače pokrajine) pojasni pomen podtalnice |
*** |
ekskurzija in terensko delo |
|
|
s pomočjo ustrezne karte razloži kakovost vode v slovenskih rekah in sklepa o vzrokih onesnaženosti |
** |
|
I., II., III. in IV. kakovostni razred |
|
s pomočjo metod terenskega dela ovrednoti kakovost tekočih voda v domači pokrajini |
*** |
ekskurzija in terensko delo |
|
kemija, biologija, |
imenuje in locira na karti največja slovenska jezera, jih opredeli po nastanku in oceni njihov pomen za turizem |
** |
|
|
|
navede največja mokrišča v Sloveniji in njihov pomen za življenje |
** |
|
sečoveljske soline, Škocjanski zatok, Cerkniško jezero, Planinsko polje, Krakovski gozd, mrtvice ob Dravi in Muri, Ljubljansko barje, barja na Pohorju |
|
ob tematski karti ugotoviti glavna poplavna območja ob rekah |
** |
|
|
|
3 DRUŽBENOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI SLOVENIJE |
||||
3.1 PREBIVALSTVO |
||||
Dijak: |
|
Spremembe v poselitvi v tem stoletju. Razvoj poselitve v povojnih letih. Starostna, izobrazbena in nacionalna struktura. Odnos do priseljencev. Slovenci po svetu. |
|
|
opiše značilnosti razvoja prebivalstva v Republiki Sloveniji: gostoto, naravni prirastek in ju primerja z izbranimi državami Evrope |
** |
|
|
|
opiše najpogostejše vzroke za priseljevanje in odseljevanje prebivalstva Slovenije po drugi svetovni vojni |
** |
|
|
|
analizira nacionalno sestavo prebivalstva Slovenije in jo primerja s sosednjimi državami (delež državljanov drugih narodnosti) |
** |
|
|
|
primerja starostne piramide prebivalcev Slovenije in sosednjih držav |
** |
|
|
|
locira na karti območja slovenske narodnostne manjšine v Italiji, Avstriji in na Madžarskem |
** |
|
zamejska Slovenija, Koroška, Rož, Podjuna, Zilja, Gure, Kanalska dolina, Rezija, Beneška Slovenija, Goriška, Tržaško, Porabska Slovenija |
|
imenuje območja v svetu z večjim številom ljudi slovenskega rodu |
*** |
|
|
|
opredeli položaj Slovencev v zamejstvu po posameznih državah glede na njihove narodnostne pravice |
*** |
|
|
|
ob primeru domače pokrajine opiše procese urbanizacije |
** |
ekskurzija in terensko delo |
|
|
3.2 NASELJA |
||||
|
|
Tipi podeželskih naselij. Mesta. Urbanizacija in suburbanizacija. |
|
|
prepozna različne tipe podeželskih naselij v Sloveniji |
** |
|
samotna kmetija, zaselek, razloženo naselje, gručasta, obcestna vas, urbanizacija vaških naselij |
|
opredeli glavne značilnosti urbanizacije in suburbanizacije v Sloveniji |
** |
|
|
|
3.3 KMETIJSTVO |
||||
Dijak: |
|
Možnosti za kmetijstvo. Kmetijske panoge in njihova usmerjenost. Posestne razmere in kmetijska pridelava. Varstvo kmetijskih zemljišč. Gozdovi kot naravno bogastvo. Problemi varstva gozdov. |
|
|
opiše naravne in družbene možnosti za razvoj kmetijstva v Sloveniji |
* |
|
|
|
opiše in razloži spremembe v kmetijstvu v zadnjih 50. letih |
** |
|
ogozdovanje, pogozdovanje ozelenjevanje, zemljiške kategorije |
|
opiše vlogo kmetijstva pri preoblikovanju geografskega okolja |
** |
|
melioracije, kemizacija kmetijstva |
|
pojasni posestno strukturo v Sloveniji |
** |
|
zasebna posest, lastninjenje, družinska kmetija, kmetijska podjetja |
|
s pomočjo podatkov primerja delež kmečkega prebivalstva pri nas in v izbrani evropski (sosednji) državi |
* |
|
|
|
razloži vzroke za zmanjševanje števila kmečkega prebivalstva |
** |
|
deagrarizacija, depopulacija, beg z dežele |
|
primerja velikost posesti v Sloveniji s primerljivimi državami v Evropski uniji |
*** |
|
optimalna velikost posesti |
|
oceni našo kmetijsko usmerjenost |
*** |
|
|
|
3.4 ENERGETIKA IN SUROVINE |
||||
Dijak: |
|
Energijske in surovinske osnove Slovenije. Energijska politika. |
|
|
s pomočjo tematske karte opiše in oceni energijske vire Slovenije |
** |
|
vodna sila, premog, nafta, plin, alternativni viri energije |
|
našteje najpomembnejše HE v Sloveniji in ovrednoti izkoriščenost vodnih zmogljivosti slovenskih rek v primerjavi z zmogljivostjo vod v evropskih državah, npr. Nizozemski, Švici, Norveški, idr. |
*** |
|
Drava, Sava, Soča, Dravograd, Vuzenica, Vuhred, Ožbalt, Fala, Mariborski otok, Zlatoličje, Formin, Moste, Mavčiče, Medvode, Vrhovo, Doblar, Plave, Solkan, mala HE |
|
na karti pokaže aktivne premogovnike in ovrednoti premog kot energijski vir v primerjavi z drugimi viri energije, kar zadeva ekonomičnost in vpliv na okolje (onesnaževanje zraka, vode, jalovina) |
** |
|
|
|
pokaže na karti nahajališča nafte in zemeljskega plina in plinovode v Sloveniji |
** |
|
|
|
na karti pokaže glavne termoelektrarne in jedrsko elektrarno |
** |
|
Trbovlje, Šoštanj, Krško |
|
ovrednoti uporabo nafte in zemeljskega plina v primerjavi z drugimi viri energije glede na ekonomičnost in učinek na okolje |
* |
|
|
|
pojasni delež jedrske energije v proizvodnji električne energije v Sloveniji in ga ovrednoti glede na potrebe po energiji |
** |
|
|
|
primerja jedrsko energijo z drugimi energijskimi viri s stališča ekonomičnosti in vpliva na okolje |
*** |
|
|
|
3.5 INDUSTRIJA |
||||
Dijak: |
|
Industrijski razvoj Slovenije. Policentrizem. Industrijske panoge. Posledice industrializacije v pokrajini. |
|
|
razloži temeljne poteze razvoja industrije v Sloveniji |
** |
|
lokacijski dejavniki, policentrizem |
|
našteje in locira na karti najpomembnejša industrijska središča v Sloveniji |
* |
|
industrijski "polmesec" |
|
opredeli glavne industrijske panoge Slovenije |
* |
|
industrija na podlagi obrtne tradicije, nove panoge |
|
primerja delež v industriji zaposlenega prebivalstva Slovenije z deležem v izbrani državi Evrope in ga ovrednoti glede na razvitost družbe |
** |
|
industrijska, poindustrijska družba |
|
ob primeru domače pokrajine analizira pozitivne in negativne vplive industrije na okolje |
** |
ekskurzija in terensko delo |
|
|
3.6 PROMET |
||||
Dijak: |
|
Vrste prometa. Razvoj prometnega omrežja v Sloveniji. Prometne povezave z Evropo. Vpliv prometa na pokrajino. |
|
|
ovrednoti prometno lego Slovenije v Evropi |
** |
|
|
|
s pomočjo prometne karte Evrope ovrednoti razvitost prometne infrastrukture v Sloveniji v primerjavi z razvitostjo v sosednjih državah (ceste, železnice, letališča, pristanišča) |
*** |
|
prometna infrastruktura, cestni križ |
|
oceni ogroženost okolja zaradi cestnega prometa v Sloveniji |
*** |
|
|
|
oceni pomen prometa za razvoj gospodarstva |
*** |
|
|
|
3.7 TURIZEM |
||||
Dijak: |
|
Ovrednotenje naravnih in družbenih možnosti za turizem v Sloveniji. Turistični promet po vrstah turizma. Vloga turizma pri preobrazbi manj razvitih območij. |
|
|
našteje in ovrednoti naravne možnosti Slovenije za razvoj posameznih vrst turizma v primerjavi z možnostmi v Avstriji in Italiji |
** |
|
gorski, obmorski, zdraviliški, kmečki |
|
našteje in locira na karti najpomembnejše turistične centre v Sloveniji |
* |
|
|
|
oceni vlogo turizma v gospodarstvu Slovenije |
** |
|
|
|
ob primeru iz domače pokrajine razloži pozitivne in negativne učinke turizma v pokrajini (razvoj infrastrukture, širjenja naselij, onesnaževanje zraka in voda zaradi prometa in odplak) |
*** |
ekskurzija in terensko delo |
počitniške hiše, črna gradnja |
|
3.8 REGIONALNA IN OKOLJSKA PROTISLOVJA V SLOVENIJI |
||||
Dijak: |
|
Neenakomeren regionalni razvoj. Tipi pokrajinsko degradiranih območij. Pomanjkanje sonaravnega načina gospodarjenja z okoljem in naravnimi viri. Izčrpavanje naravnih virov in prekomerno onesnaževanje. |
|
|
razloži posledice neenakomernega regionalnega razvoja |
** |
|
|
|
ovrednoti prizadevanja Slovenije za smotrno gospodarjenje z okoljem |
*** |
|
zavarovana območja |
|
na karti pokaže in opiše probleme dveh pokrajinsko močno degradiranih območij |
*** |
|
Mežiška dolina, Črni revir |
|
ovrednoti posledice izčrpavanja naravnih virov |
*** |
|
|
|
razloži vzroke za oblikovanje zaščitenih območij |
** |
|
|
|
TE VSEBINE SO NAMENJENE PROGRAMOM, KI IZVAJAJO MATURO IZ GEOGRAFIJE |
|||||
CILJI |
RAVEN |
VSEBINE |
POJMI |
MEDPREDMETNE POVEZAVE |
|
4 GEOGRAFSKI PROBLEMI SLOVENSKIH POKRAJIN |
|||||
4.1 GEOGRAFSKA DELITEV SLOVENIJE |
|||||
Dijak: |
|
Načini in pomen geografskih delitev Slovenije. Razvoj politično administrativnih delov. |
|
|
|
razloži pojma makroregija in mezoregija |
* |
|
makroregija, mezoregija |
|
|
4.2 SLOVENSKE ALPE - GORSKI MOST Z EVROPO |
|||||
Dijak: |
|
Izbrane naravne značilnosti Julijskih in Kamniško- Savinjskih Alp ter Karavank. Pomen alpskega sveta za promet, turizem in rekreacijo. Izbrane naselbinske in gospodarske posebnosti. Alpsko sosedstvo. Varstvo okolja. Naravni in regijski parki. |
|
|
|
na karti določi ozemlje Alp |
* |
|
|
|
|
opiše glavne značilnosti pokrajinske podobe: strmina, kamninska sestava, nadmorska višina, visokogorski kras, visokogorska jezera, ledeniški relief |
* |
|
|
|
|
ovrednoti pomen alpskega sveta za razvoj prometa |
*** |
|
|
|
|
ovrednoti privlačnost posameznih elementov visokogorskega sveta za turizem |
*** |
|
|
|
|
poišče vzroke za opuščanje planin in ovrednoti pomen kmetijstva v dolinah |
** |
|
|
|
|
pojasni različno poseljenost Alp |
*** |
|
|
|
|
4.2.1 JULIJSKE ALPE |
|||||
Dijak: |
|
|
|
|
|
razloži različno razporeditev padavin in različnost vegetacije, prisojnih in osojnih pobočij, privetrnih in zavetrnih leg |
* |
|
|
|
|
ovrednoti pomen glavnih planot in jezer |
* |
|
|
|
|
razloži gospodarsko usmerjenost območja, (planšarstvo, planinstvo, turizem, varstvo okolja) |
** |
|
|
|
|
opiše razširjenost Triglavskega narodnega parka in njegov pomen ter ukrepe za varstvo okolja |
** |
|
|
|
|
definira, katera so sosednja alpska območja in kakšne so njihove značilnosti ter pomen |
* |
|
|
|
|
4.2.2 KAMNIŠKO-SAVINJSKE ALPE |
|||||
Dijak: |
|
|
|
|
|
razlikuje med najbolj znanimi deli Kamniško-Savinjskih Alp |
* |
|
Grintovci, Velika Planina, Krvavški greben |
|
|
primerja Kamniško-Savinjske Alpe z Julijskimi (ugotovi skupne lastnosti in razlike) |
*** |
|
|
|
|
razloži pomen pomembnejših dolin in gorskih območij za rekreacij in varstvo okolja |
* |
|
|
|
|
4.2.3 KARAVANKE |
|||||
Dijak: |
|
|
|
|
|
na karti določi obseg in dele Karavank |
* |
|
|
|
|
pojasni vpliv geološke zgradbe in reliefa na poselitev in izrabo tal |
*** |
|
silikatne kamnine in apnenci |
|
|
označi geografski pomen Karavank |
** |
|
|
|
|
4.3 PREDALPSKA SLOVENIJA - SRCE SLOVENIJE |
|||||
Dijak: |
|
Delitev predalpskega hribovja. Naravne značilnosti zahodnega, vzhodnega in severovzhodnega predalpskega hribovja ter predalpskih kotlin. Značilnosti pretekle in sedanje poselitve na izbranih območjih. Gospodarski, prometni in politični pomen predalpske Slovenije ob izbranih primerih. Ljubljana, Maribor in Celje. |
|
|
|
opiše skupne značilnosti in razlike v predalpski Sloveniji (relief, geološka zgradba, poselitev) |
* |
|
|
|
|
razloži vpliv kamninske sestave na raznolikost reliefa |
** |
|
|
|
|
definira naselbinski in gospodarski pomen predalpske Slovenije |
* |
|
|
|
|
4.3.1 ZAHODNO PREDALPSKO HRIBOVJE |
|||||
Dijak: |
|
|
|
|
|
opiše, iz kakšnih pokrajinskih enot sestoji zahodno predalpsko hribovje in kakšen pomen imajo večji kraji |
* |
|
|
|
|
pojasni, kakšni so možnosti za poselitev in kakšno je gospodarstvo |
*** |
|
|
|
|
4.3.2 VZHODNO PREDALPSKO HRIBOVJE |
|||||
Dijak: |
|
|
|
|
|
opiše glavne značilnosti reliefa in geološke zgradbe ter njun pomen za pokrajinsko podobo in gospodarstvo |
** |
|
|
|
|
označi poglavitno gospodarsko problematiko Črnega revirja |
** |
|
|
|
|
4.3.3 SEVEROVZHODNO PREDALPSKO HRIBOVJE |
|||||
Dijak: |
|
|
|
|
|
pozna glavne značilnosti območja (pestrost geološke sestave, magmatske in metamorfne kamnine, gozdnatost, živinoreja, kmečki turizem) |
* |
|
|
|
|
ovrednoti pomen glavnih kotlin in dolin za naselitev in gospodarstvo |
* |
|
Velenjska, Slovenjegraška kotlina, (Mislinjska dolina), Mežiška, Dravska dolina |
|
|
na karti določi glavna hribovja in planote |
* |
|
Menina, Golte, Pohorje, Dravski Kozjak, Strojna |
|
|
analizira vzroke za nastanek in širjenje Velenja in njegovega gospodarstva ter posledice premogovništva v okolju |
** |
|
|
|
|
4.3.4 LJUBLJANSKA KOTLINA |
|||||
Dijak: |
|
|
|
|
|
razlikuje med glavnimi deli Ljubljanske kotline |
* |
|
Blejski kot in Dežela, Dobrave, Kranjsko-Sorško, Kamniško-Bistriško polje, Ljubljansko barje |
|
|
na kratko označi lego in pomen pomembnejših naselij |
* |
|
|
|
|
opiše skupne značilnosti Ljubljanske kotline, (sklenjena ravnina, odprtost, središčnost in gravitacijska moč, visoka stopnja urbanizacije in industrializacije, suburbanizacija, prometna infrastruktura) |
* |
|
|
|
|
ovrednoti vlogo glavnega mesta Slovenije |
*** |
|
|
|
|
razloži problematiko širjenja Ljubljane v povezavi s suburbanizacijo |
*** |
|
|
|
|
4.4 SLOVENSKO PRIMORJE - OKNO NA MORJE |
|||||
Dijak: |
|
Primorskost zahodne Slovenije. Nekatere geografske značilnosti in problemi nizkih kraških planot in flišnih pokrajin. Pomen Slovenskega primorja za Slovenijo. Nekatere geografske značilnosti in problemi sosednjih pokrajin v Italiji. |
|
|
|
razlikuje pojme Slovensko primorje, primorska in submediteranska Slovenija |
* |
|
Primorska, submediteranska Slovenija, Slovensko primorje, Slovenska Istra |
|
|
razloži značilnosti naselij in gospodarstva (vinogradništvo, sadjarstvo, promet, turizem) |
** |
|
|
|
|
ovrednoti pomen geološke zgradbe na oblikovanje reliefa in gospodarsko rabo tal |
** |
|
|
|
|
opiše osnovne naravne značilnosti flišnih in kraških pokrajin |
* |
|
|
|
|
označi pomembnejša naselja in reke |
* |
|
|
|
|
razloži problematiko litoralizacije slovenske obale |
*** |
|
|
|
|
4.4.1 FLIŠNE OBMOČJA |
|||||
Dijak: |
|
|
|
|
|
primerja flišne pokrajine glede na nadmorsko višino, gospodarsko usmerjenost in rodovitnost |
** |
|
|
|
|
primerja Novo Gorico in Koper glede na lego in pomen |
** |
|
bipolarnost |
|
|
4.4.2 KRAŠKA OBMOČJA |
|||||
Dijak: |
|
|
|
|
|
opiše domovino krasa |
* |
|
Kras |
|
|
ovrednoti probleme varstva okolja kraškega sveta |
** |
|
|
|
|
4.5 DINARSKE PLANOTE IN PODOLJA - KRAŠKE ZNAMENITOSTI |
|||||
Dijak: |
|
Nekatere geografske značilnosti, pomen in problemi kraških hribovij, planot in podolij. Okoljski in razvojni problemi izbranih kraških pokrajin. Primerjava s preostalim dinarskim krasom. |
|
|
|
opiše skupne značilnosti dinarskih planot (prevlada apnencev, površinski in podzemeljski vodni tokovi, gozdnatost, redka poselitev) |
* |
|
visoke dinarske planote, nizke dinarske planote |
|
|
primerja makroregijo dinarskih planot z drugimi makroregijami |
*** |
|
|
|
|
4.5.1 VISOKE DINARSKE PLANOTE |
|||||
Dijak: |
|
|
|
|
|
našteje in opiše glavne skupne značilnosti visokih dinarskih planot (visoke planote, velika količina padavin, rezervoar pitne vode, prevlada gozda, redka poselitev) |
* |
|
|
|
|
označi glavne pokrajinske enote, pomembnejša naselja in reke |
* |
|
|
|
|
opiše glavne značilnosti posamezne območja |
** |
|
|
|
|
našteje in ovrednoti pomen naravnih znamenitosti |
** |
|
Postojnska jama, Cerkniško jezero, Rakov Škocjan |
|
|
ovrednoti prometni pomen postojnskih vrat |
** |
|
Postojnska vrata |
|
|
4.5.2 NIZKE DINARSKE PLANOTE NOTRANJE SLOVENIJE (NIZKI DOLENJSKI KRAS) |
|||||
Dijak: |
|
|
|
|
|
našteje in opiše skupne značilnosti nizkih dinarskih planot (fluviokraški relief, gostejša poselitev, nižji relief, zmanjšana gozdnatost) |
* |
|
fluviokras |
|
|
na karti pokaže glavne pokrajinske enote |
* |
|
Suha krajina, Dolenjsko podolje, Novomeška kotlina, Bela krajina |
|
|
označi pomembnejša naselja in njihovo gospodarsko usmeritev ter pomembnejše reke in njihov pomen |
* |
|
|
|
|
ovrednoti prometni pomen Dolenjskega podolja |
*** |
|
|
|
|
4.6 SUBPANONSKA SLOVENIJA - VINOGRADNIŠKA GRIČEVJA IN PLODNE RAVNINE |
|||||
Dijak: |
|
Izbrane geografske značilnosti in problemi slovenskih subpanonskih pokrajin. |
|
|
|
razloži skupne značilnosti subpanonske Slovenije |
* |
|
subpanonska klima, vinogradništvo, prevlada nižavij in gričevij, slabša gospodarska razvitost, perifernost |
|
|
primerja subpanonsko Slovenijo z drugimi makroregijami |
** |
|
|
|
|
ovrednoti pomen kmetijstva subpanonske Slovenije |
*** |
|
|
|
|
na karti pokaže glavne pokrajinske enote |
* |
|
vzhodna Krška kotlina, Mirnska dolina, Kozjansko hribovje, Celjska kotlina, Spodnja Savinjska dolina, Haloze, Dravsko-Ptujsko polje, Slovenske gorice, Mursko polje, Prekmurje (Ravensko, Dolinsko, Goričko, Lendavske gorice) |
|
|
označi najpomembnejša naselja in reke |
* |
|
|
|
|
oceni možnosti za odpravljanje regionalnih razlik in gospodarskega zaostajanja |
*** |
|
|
|
|
primerja lego in pomen Celja, Maribora in Murske Sobote |
** |
|
|
|
|
razloži pomen zdraviliškega turizma |
** |
|
Čateške toplice, Atomske toplice, Moravske toplice, Radenci, Rogaška Slatina |
|
|
4.7 SLOVENCI V ZAMEJSTVU |
|||||
4.7.1 SLOVENCI V ITALIJI |
|||||
Dijak: |
|
|
|
|
|
označi območja v Italiji, na katerih žive Slovenci |
* |
|
|
|
|
označi najpomembnejša naselja |
* |
|
Trbiž, Čedad, Gorica, Trst |
|
|
analizira neenake narodnostne pravice na različnih območjih |
*** |
|
|
|
|
4.7.2 SLOVENCI V AVSTRIJI |
|||||
Dijak: |
|
|
|
|
|
razloži severno etnično mejo in njeno pomikanje proti jugu |
** |
|
|
zgodovina |
|
analizira glavne razloge za asimilacijo in ovrednoti razloge za večjo ali manjšo asimilacijo posameznih območij |
*** |
|
|
|
|
na karti pokaže območja, na katerih živijo Koroški Slovenci |
* |
|
Podjuna, Rož, Zilja, Gure |
|
|
označi pomembnejša naselja, reke in jezera |
* |
|
|
|
|
4.7.3 SLOVENCI NA MADŽARSKEM |
|||||
Dijak: |
|
|
|
|
|
razloži navzočnost Slovencev na Madžarskem |
** |
|
Gornji Senik, Monošter |
zgodovina |
Pouk geografije omogoča aktualizacijo in raznovrstnost učnih metod in oblik. Učitelji naj čim več uporabljajo aktivne oblike in metode dela. Frontalnemu pouku se lahko izognejo na več načinov, in sicer s programiranim ali polprogramiranim poukom, delom v dvojicah ali skupinah, poukom v obliki igranja vlog ali simulacijami ter s pomočjo projektnega učnega dela. Uspešni so tudi krajši referati, ki jih dijaki pripravijo sami, oziroma poročila na aktualno temo (dijaki redno spremljajo politično in gospodarsko dogajanje v medijih in o tem ob primernih priložnostih poročajo), tako lahko tudi opazujejo in komentirajo vreme in druga naravna dogajanja. Posebej pa opozarjamo na spremljanje izjemnih naravnih dogodkov, ki imajo pogosto značilnosti naravnih nesreč. Koristno je, da se o njih z dijaki pogovorimo.
Pri pouku geografije se neizogibno srečujemo z množico pojmov, geografskih imen in statističnih podatkov. Geografskega inventarja, brez dvoma sicer pomembne sestavine geografskega pouka, je za pomnjenje vedno preveč. Zato namesto faktografije raje razvijamo veščine za najlažje in najhitrejše pridobivanje, uporabo in obdelavo geografskih informacij. Posebej koristno je torej razvijati geografske spretnosti, ne samo zaradi mature, ampak tudi zaradi navajanja na analiziranje in sklepanje z uporabo slikovnega in numeričnega gradiva (karte, grafi, tabele, slike in fotografije). Zato naj dijaki pri rednih urah pogosto uporabljajo in utrjujejo snov s pomočjo omenjenega gradiva. Dijake spodbujamo k samostojnemu delu tudi s pomočjo uporabe najrazličnejše dostopne literature.
Enako pomembno je razvijanje geografskega in kritičnega mišljenja s pomočjo problemskega pristopa. Z dijaki se lotevamo, če je mogoče, zlasti aktualnih političnih, gospodarskih, okoljskih in drugih problemov s študijem primerov. Pri obči geografiji, če je mogoče s primeri iz Slovenije, ter pri regionalni geografiji Slovenije poskušamo vsebine vedno konkretizirati. To je najboljša posredna pot za usvajanje in utrjevanje pojmov. Za uspešen problemski pouk primeri v učbenikih ne zadoščajo. Vzeti jih moramo iz vsakdanjega življenja in primerne literature ali sodobnih medijev.
Z dijaki lahko organiziramo razne oblike sodelovalnega učenja, tako razvijamo predvsem sodelovanje med dijaki.
Ena od možnosti, predvsem pri utrjevanju snovi, je argumentirana razprava. Razpravo in njeno vsebino napovemo vnaprej, da se lahko dijaki ustrezno pripravijo in nato v njej enakopravno sodelujejo. Ni nujno, da razpravo vodi učitelj, lahko jo dijak. Gradivo, ki ga predpišemo za pripravo razprave, mora biti lahko dostopno, zlasti če zahtevamo, da ga poznajo vsi dijaki. Argumentirano razpravo lahko povežemo tudi z okoljevarstvenimi problemi.
Izbira učne metode in oblike je prepuščena učiteljem, vendar je pestrost v učnih oblikah in metodah treba uporabljati premišljeno. Za učinkovitost in zanimivost geografskega pouka priporočamo različne načine motivacije, in sicer na začetku pouka in med njim. Motivacija je za dijake lahko tudi sodelovanje pri načrtovanju pouka.
Pomembna je uporaba sodobnega vizualnega gradiva: diapozitivov, prosojnic (te naj bodo čim bolj kakovostne), videoposnetkov. Vse lahko uporabljamo v uvodnem delu učne ure ali pri ostalih učnih korakih. Videoposnetki so lahko tudi uvod v razpravo.
Posebno pomembna za pouk geografije je uporaba računalniške tehnologije. Priporočamo uporabo računalnika z LCD-projektorjem in dostopnih računalniških programov za obdelavo in prikaz statističnega gradiva in tematskih kart. Zelo primerne so različne zgoščenke z geografsko vsebino, veliko pa je tudi možnosti za uporabo interneta.
Pri preverjanju in ocenjevanju znanja (ustnem in pisnem) naj učitelji upoštevajo Bloomovo taksonomijo ciljev (znanje, razumevanje, uporaba, analiza, sinteza, vrednotenje). Za razvijanje osebnega odnosa do problemov je pomembno tudi upoštevanje afektivnih ciljev. Geografski pouk naj spodbuja učence k razmišljanju o načinih reševanja problemov, posebnem angažiranju in usposabljanju za njihovo lastno opredeljevanje in odločanje o problemih. Pri pouku ne upoštevamo samo ciljev v katalogu, marveč tudi interese in sposobnosti dijakov.
Pri pouku geografije so obvezni najmanj ena celodnevna ekskurzija in še najmanj dve krajši terenski deli v posameznem šolskem letu. Ekskurzije imajo lahko samo geografsko vsebino ali pa so interdisciplinarne, pokriti pa morajo vse naravne enote Slovenije. Program ekskurzij naj na primeren način vsebuje terensko delo z uporabo različnih metod in neposrednega opazovanja. Krajše terensko delo z uporabo posameznih metod terenskega dela in neposrednega opazovanja naj poteka v najlažje dosegljivem naravnem okolju in v naselju. Ekskurzije in terensko delo so zelo primerni za urjenje najrazličnejših veščin in za nujno spoznavanje vrednot in problemov našega okolja.
Nujno je, da dijaki Slovenijo spoznajo tudi v prostoru. Le tako lahko razumejo naš položaj v svetu sedaj in v prihodnje ter sodelujejo pri odločanju o našem nadaljnjem razvoju. Eden od načinov spoznavanja Slovenije so tudi interdisciplinarne ekskurzije s terenskim delom. V vsakem letniku priporočamo najmanj eno enodnevno ekskurzijo po Sloveniji in krajše ekskurzije s terenskim delom v okolico šole oziroma domačega kraja. V učnem načrtu nismo posebej opredelili, kdaj naj potekajo in kako. To je namreč odvisno od učiteljev in letnega delovnega načrta šole. Pri pripravi programa ekskurzij naj aktivno sodelujejo tudi dijaki. Ekskurzije naj imajo jasne vzgojno-izobraževalne cilje, usklajene z učnimi načrti predmetnih področij. Na njih naj se dijaki usposabljajo tudi za uporabo preprostih raziskovalnih metod.
Okoljevarstvena razsežnost naj bo pri geografskem pouku pogosta.
V programih, namenjenih učencem, ki opravljajo maturo iz geografije, je 35 ur namenjenih preučevanju slovenskih območij. Katalog ciljev za te vsebine je dodan kot zadnje poglavje v katalogu ciljev. Za ure, ki so namenjene ponavljanju in pripravam na maturo, dijaki uporabljajo maturitetni izpitni katalog za geografijo.
Preverjanje in ocenjevanje znanja naj bo ustno in pisno. Najpogosteje pisno preverjamo znanje z objektivnimi testi, ki pokrivajo vse nivoje zahtevnosti, lahko pa tudi s pisnim testom esejskega tipa. Dijaki morajo biti vnaprej seznanjeni s kriteriji tako ustnega kakor tudi pisnega ocenjevanja. Oceno pa lahko pridobijo tudi na terenskem delu ali z izdelavo poročil, seminarskih nalog ipd.