SOCIOLOGIJA

PREDMETNI KATALOG � U�NI NA�RT

GIMNAZIJA

70 UR

U�ni na�rt za sociologijo je bil sprejet na 14. seji Strokovnega sveta RS za splo�no izobra�evanje 26.3.1998.

VSEBINA

I. OPREDELITEV PREDMETA

II. PREDMETNI KATALOG ZNANJ

III. SPECIALNO DIDAKTI�NA PRIPORO�ILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

IV. OBVEZNI NA�INI PREVE4RJANJA IN OCENJEVANJA

I. OPREDELITEV PREDMETA

Predmet sociologija seznanja dijake in dijakinje z znanstvenimi spoznanji o dru�bi, z mo�nostmi za sociolo�ko raziskovanje dru�benih pojavov in na�ini sociolo�kega raziskovanja. �eprav je predmet osredoto�en na temeljne sociolo�ke ideje in raziskovalne metode, opozarja tudi na klju�ne razlike med posameznimi sociolo�kimi teoreti�nimi in metodolo�kimi usmeritvami. Poleg tega omogo�a tudi povezovanje sociolo�kih znanj z znanji, ki jih posredujejo drugi, ne le dru�boslovni, ampak tudi nekateri naravoslovni predmeti.

Temeljni namen predmeta je usposabljati dijakinje in dijake za racionalno in na empiri�ne dokaze oprto presojo dru�benih pojavov. Pri tem se dijaki in dijakinje seznanijo z dru�benim pomenom in uporabnostjo sociolo�kih spoznanj. Poseben poudarek je na sociolo�ki analizi slovenske dru�be, vendar pa predmet seznanja dijake in dijakinje tudi s temeljnimi zna�ilnostmi drugih sodobnih dru�b in kultur.��

Predmet se pou�uje v 2. ali 3. letniku v obsegu 70 ur v gimnazijskem programu in v drugih srednjih �olah. V gimnazijskem programu se lahko pou�uje tudi v obsegu 105 ur. V� pripravi na maturo se predmet pou�uje v obsegu 280 ur po posebnem u�nem na�rtu.

�

II. PREDMETNI KATALOG ZNANJ

1. CILJI PREDMETA

1.1. SPLO�NI CILJI PREDMETA

�� Dijaki/dijakinje:

I. UVOD V SOCIOLOGIJO

1. Opredelitev sociologije

VSEBINE/CILJI

STANDARDI ZNANJ

Dijak/dijakinja:

Opredelitev sociologije

spozna posebnosti sociolo�kega pristopa pri obravnavi dru�benih pojavov in procesov v primerjavi z drugimi dru�boslovnimi in humanisti�nimi disciplinami (psihologija, zgodovina, filozofija, geografija) ter nekaterimi naravoslovnimi znanstvenimi podro�ji (biologija).

2. Pojem dru�be in dru�benega

	Dijak/dijakinja:
Pojem dru�be	se seznani z razli�nimi opredelitvami pojma dru�be v sociologiji in v vsakdanjem jeziku.

3. Teoretske perspektive v sociologiji

	�Dijak/dijakinja:
Klju�ne teoretske perspektive	se seznani s temeljnimi zna�ilnostmi razli�nih teoreti�nih pristopov v sociologiji in z opredelitvijo klju�nih raziskovalnih vpra�anj v posameznih pristopih. (Podrobneje se s posameznimi pristopi seznani pri obravnavi drugih tem.)

4. Metode sociolo�kega raziskovanja

	Dijak/dijakinja:
Problemi znanstvenega spoznavanja v sociologiji	spozna povezanost razli�nih teoretskih pristopov in metod sociolo�kega raziskovanja, razume probleme objektivnosti, veljavnosti in zanesljivosti v sociolo�kem raziskovanju ter vpliv raziskovalca na potek raziskovanja; (S pomembnimi raziskavami in uporabljenimi metodami se seznani pri obravnavi posameznih tem.)
Sociolo�ke raziskovalne metode in tehnike	se seznani z najpomembnej�imi raziskovalnimi metodami in tehnikami, tj. z intervjujem, anketo, opazovanjem in analizo vsebine, spozna prednosti in pomanjkljivosti posameznih metod in tehnik;
Statisti�ni pojmi in postopki	pozna nekatere statisti�ne pojme in postopke (populacija, vzorec, hipoteza, spremenljivka; srednja vrednost, korelacija), spozna in razume osnovne na�ine prikazovanja sociolo�kih podatkov.

II. POSAMEZNIK, DRU�BA, KULTURA

5. Kultura

	Dijak/dijakinja:
Posameznik in dru�ba	razume dru�benost �loveka ter soodvisnost biolo�kega, psihi�nega, kulturnega in dru�benega v posamezniku;
Sestavine in zna�ilnosti kulture	pozna razli�ne opredelitve pojma kulture, pozna�zna�ilnosti in sestavine kulture;
Norme in vrednote (simboli, znanja, prepri�anja, verovanja)	opredeli in razlikuje norme in vrednote, pojasni oblikovanje pravil, vedenjskih slogov, analizira dru�bene zapovedi in prepovedi, na�ine njihovega utemeljevanja in kr�itve;
Pluralnost kultur, stiki med kulturami in njihovo spreminjanje	analizira kulturno pluralnost sodobnih dru�b, ki se pojavlja zaradi njihove slojne, rasne, starostne in spolne heterogenosti; pojasni pojem subkulture, pojasni kulturne razli�nosti med dru�bami in skupinami dru�b; opredeli razli�ne stike med kulturami in na�ine spreminjanja kultur; opredeli odnos med pojmoma kultura in civilizacija, opredeli pojem globalizacija;
Religija kot sestavina kulture	pozna sestavine religioznih sistemov, osnovne tipe religij in dru�bene na�ine njihovega obstoja; pozna osnovne kategorije opredeljevanja religije in zna�ilne dru�bene in kulturne funkcije religije; analizira procese spreminjanja (sekularizacije in revitalizacije) religij ter dru�bene pogoje verskega pluralizma in tolerance;

6. Socializacija

	Dijak/dijakinja:
Opredelitev in vrste socializacije	opredeli pojem, vrste (primarna, sekundarna, resocializacija) in funkcije socializacije; �
Dejavniki socializacije	opredeli in razlikujejo dejavnike socializacije, tj. dru�ine, vrstnikov, vzgojnoizobra�evalnih in drugih organizacij, religioznih skupnosti in mno�i�nih medijev;
Socializacija in individualna svoboda	opredeli elemente prisile v socializacijskih procesih in njihov dru�ben pomen, seznani se z razli�nim razumevanjem odnosa med svobodo in dru�beno determiniranostjo posameznika v najpomembnej�ih sociolo�kih teorijah.

7.Odklonskost (deviantnost) in dru�beni nadzor

	Dijakinja/dijak:
Odklonskost	spozna opredelitve odklonskosti in primerjajo teoretska ozadja teh opredelitev;
Vzroki in funkcije odklonskega ravnanja	pojasni razli�ne razlage vzrokov in funkcij odklonskega ravnanja;
Dru�beni nadzor (kontrola)	pojasni pojem socialne kontrole in njene dru�bene funkcije;
Vrste dru�benega nadzora in vrste sankcij	pozna formalne in neformalne oblike dru�benega nadzora in razli�ne vrste sankcij.�

III. DRU�BENE RAZLIKE IN DRU�BENE NEENAKOSTI

8.Dru�bena struktura/stukturiranje dru�be

	Dijak/dijakinja:
Dru�bena struktura	pozna pojem dru�bena struktura in zna razlikovati njegove razli�ne pomene;
Dru�beni odnosi, dru�beni polo�aji, dru�bene vloge	opredeli pojme dru�beni odnos, dru�beni polo�aj, dru�bena vloga in povezanost med njimi;
Dru�bene skupine	opredeli dru�bene skupine ter pozna njihove temeljne zna�ilnosti, vrste in funkcije;
Dru�bene organizacije	opredeli pojem dru�bena organizacija, opredeli zna�ilnosti in vrste dru�benih organizacij; analizira funkcije in pomen organizacij v modernih dru�bah;
Dru�bene institucije	opredeli pojem dru�bene institucije, pozna zna�ilnosti in vrste dru�benih institucij, pozna osnovne dru�bene institucije, raz�leni konkretne institucije kot sistem dru�benih norm, polo�ajev in vlog;�
Dru�beni sistem	razume idejo sistema (sestavine in povezanost) in njeno uporabo v sociologiji.

9. Dru�bena neenakost in gibljivost (mobilnost)

	Dijak/dijakinja:
Dru�bena neenakost in dru�bena slojevitost	razlikuje med dru�beno neenakostjo in dru�beno slojevitostjo, pozna klju�ne dolo�nice dru�bene neenakosti (mo�, bogastvo, ugled, status) Primerja najpomembnej�e razlage vzrokov in posledic dru�bene neenakosti in slojevitosti; strokovne razlage in ideologije;
Oblike dru�bene slojevitosti	pozna oblike dru�bene slojevitosti (kaste, stanovi, sloji, razredi) in ugotovi relevantne sociolo�ke razlike med njimi;
Empiri�no raziskovanje dru�bene neenakosti	seznani se s prevladujo�imi na�ini raziskovanja dru�bene neenakosti, slojevitosti in dru�bene izklju�enosti, prika�e uporabnost empiri�nih raziskav;
Dru�bena gibljivost (mobilnost)	pozna oblike dru�bene mobilnosti ter analizirajo njen dru�beni pomen.

10. Dru�bena mo� in oblast

	Dijak/dijakinja:
Mo� in oblast	pozna razliko med pojmoma mo� in oblast, analizira povezanost mo�i z ostalimi dolo�nicami dru�bene neenakosti;
Procesi odlo�anja v dru�bah in politi�na organizacija dru�b	dolo�i zna�ilnosti dr�avne oblasti in analizira temeljne zna�ilnosti razli�nih politi�nih sistemov, posebej demokrati�nih; pojasni strukturo politi�nega organiziranja in vlogo razli�nih politi�nih skupin ter posameznikov (vzorci volilnega obna�anja, politi�na socializacija) v procesu odlo�anja v dru�bi;

IV. DRU�BENE SPREMEMBE

11. Modernizacija

	Dijak/dijakinja:
Dihotomija tradicionalna moderna dru�ba	opredeli proces modernizacije kot posebno vrsto dru�bene spremembe, primerja zna�ilnosti tradicionalnih, delno moderniziranih in modernih dru�b;
Prihodnost modernih dru�b	analizira klju�ne probleme modernih dru�b in njihove mo�ne razvojne poti.

III. SPECIALNO DIDAKTI�NA PRIPORO�ILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

NAPOTKI ZA IZVAJANJE PREDMETA

Predlagano zaporedje tem za u�itelje/u�iteljice ni obvezujo�e.

Za obvezni del u�nega na�rta je predvidenih 50 ur. Pri urah, ki so pri predmetu namenjene izbirnim vsebinam, lahko u�itelji/u�iteljice glede na interese in sposobnosti dijakov in dijakinj bolj poglobljeno obravnavajo posamezne teme iz u�nega na�rta ali pa obravnavajo nekatere teme iz poglavij: skupine, instititucije, polja in dru�bene spremembe in razvoj iz u�nega na�rta za �etrti letnik gimnazije. Cilji iz obveznega dela programa se lahko uresni�ujejo pri obravnavi tem izbirnega dela u�nega na�rta.�

Pri obravnavi vseh tem naj bo posebna pozornost namenjena osvetlitvi zna�ilnosti slovenske dru�be in primerjavi z drugimi sodobnimi dru�bami.

�e se predmet izvaja v obsegu 105 ur, naj se v 80 urah obravnavajo obvezne teme, nabor izbirnih tem pa je enak kot v u�nem na�rtu za 70 ur.��

DIDAKTI�NA PRIPORO�ILA

�eprav je v u�nem na�rtu poudarjeno seznanjanje dijakov in dijakinj s temeljnimi sociolo�kimi idejami in metodami, mora biti pri pou�evanju od vsega za�etka nakazana raziskovalna naravnanost sociologije, njena aktualnost in te�nja, da bi prispevala k racionalizaciji dru�benega �ivljenja. Zato naj bo vsebina in raba posameznih pojmov konkretizirana s primeri iz sodobnih sociolo�kih raziskav, �e zlasti raziskav, ki obravnavajo slovensko dru�bo. Raba sociolo�kega pojmovnega in metodolo�kega aparata pa je mogo�e ponazoriti z interpretacijo sekundarnih podatkov (npr. iz statisti�nih letopisov), odlomkov iz leposlovnih besedil in poro�il iz mno�i�nih medijev. Tako se pou�evanje pribli�a vpra�anjem, ki so blizu vsakdanjim izku�njam dijakov in dijakinj, hkrati pa se distancira od zdravorazumskega razpravljanja o �dru�benih problemih�.�

Podobno velja za spoznavanje razli�nih teoretskih usmeritev v sociologiji. Razlike med njimi naj bodo poudarjene predvsem pri obravnavi posameznih tem in raziskovalnih problemov. Pri tem je potrebo pokazati, da razli�ne teoreti�ne usmeritve pogosto vklju�ujejo izbiro razli�nih raziskovalnih postopkov ter razli�ne predstave o prakti�ni relevantnosti sociolo�kih spoznanj.�

Pri obravnavi posameznih tem in raziskovalnih vpra�anj mora biti poudarjena njihova soodvisnost. Zato ni pomemben vrstni red obravnave tem, ki jih vsebuje u�ni na�rt, pa� pa je pomembno, da dijaki in dijakinje spoznajo medsebojno povezanost posameznih dru�benih pojavov in kompleksnost procesov v dru�bi. To omogo�a tudi povezovanje sociolo�kih spoznanj z znanji z drugih predmetnih podro�ij in usposabljanje dijakov in dijakinj za uporabo sociolo�kih znanj pri drugih predmetih.�

Pou�evanje sociologije zahteva izbor didakti�nih metod (npr. igranje vlog, skupinska razprava, projektno delo, raziskava izbranega problema), ki omogo�ajo visoko samostojnost in iniciativnost dijakov in dijakinj. Vendar pa mora biti ob tem zagotovljeno, da se dijaki in dijakinje usposabljajo za dosledno rabo sociolo�ke terminologije in za jasno izra�anje sociolo�kih idej.

MEDPREDMETNE POVEZAVE

Pri uresni�evanju ciljev u�nega na�rta se u�itelj/u�iteljica navezuje na znanja, ki jih imajo dijaki in dijakinje s podro�ja knji�evnosti, zgodovine, filozofije, psihologije in geografije.

IV. OBVEZNI NA�INI PREVE4RJANJA IN OCENJEVANJA

Pri ocenjevanju se upo�teva poznavanje in razumevanje obravnavanih vsebin ter zmo�nost aplikacije novih znanj.

Na ravni znanja in razumevanja naj bi dijakinje in dijaki pokazali:

Na ravni analize in interpretacije se od dijakov in dijakinj pri�akuje:

Eno oceno naj bi dijaki/dijakinje pridobili/pridobile s pripravo in predstavitvijo kraj�e pisne interpretacije manj zahtevnega sociolo�kega besedila ali s pripravo in predstavitvijo pisnega osnutka raziskovalne naloge.