Učni načrt za biologijo za klasično gimnazijo je bil sprejet na 15. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, 7. 5. 1998.
A Opredelitev predmeta biologija
B Namen pouka biologije
1 CILJI PREDMETA
1.1 SPLOŠNI CILJI PREDMETA
1.2 OPERATIVNI CILJI PREDMETA
A. Obvezni del programa
B. Izbirni del programa
C. Maturitetni del programa
2 STANDARDI ZNANJ
III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE
1 Splošni cilji ter struktura preverjanja in ocenjevanja znanja
2 Načini preverjanja in ocenjevanja znanja
3 Struktura preverjanja in ocenjevanja znanja
A Opredelitev predmeta
Biologija je splošno izobraževalni predmet. Z biološkimi vsebinami se učenci srečajo že v 1., 2. in 3. razredu osnovne šole pri predmetu spoznavanje narave in družbe, v 4. in 5. razredu pa pri predmetu spoznavanje narave. V 6., 7. in 8. razredu je biologija samostojen predmet. Učni načrt za biologijo v klasičnih gimnazijah je usklajen z vsebinami in cilji predmeta v osnovni šoli. Predvideno je, da učenci določene pojme, predstave, dejstva, podatke itd. usvojijo na nivoju osnovne šole, v srednjih šolah pa jih utrdijo, dopolnijo, nadgradijo in poglobijo.
Učni načrt za biologijo v klasičnih gimnazijah je zasnovan tako, da je poglabljanje, nadgrajevanje in dopolnjevanje učnih ciljev nadgradnja veljavnega učnega načrta osnovne šole.
Z uvajanjem prenovljene osnovne šole bodo učenci prihajali v prve letnike klasičnih gimnazij z drugačnim znanjem, zato bo potrebno učne načrte na novo prilagajati.
B Namen pouka biologije
Pri pouku biologije so v enaki meri vključeni kognitivni, afektivni in konativni cilji.
Dijaki pri pouku biologije pridobijo temeljno znanje, ki omogoča razumevanje narave in življenja. Poleg tega je temeljno biološko znanje v oporo splošnemu izobraževanju.
Razumevanje narave in odgovoren odnos do živih bitij sta osnova za ustreznejše načrtovanje človeških posegov v naravo in vrednotenje njihovih posledic.
Cilji pouka biologije so naravnani na pridobitev temeljnega biološkega znanja in razumevanja, ki naj bi ga usvojil vsak slovenski izobraženec ne glede na nadaljnjo študijsko pot. Hkrati pa so smotri pouka biologije naravnani v pridobitev primerne osnove za dijake, ki se bodo študijsko in poklicno usmerili v naravoslovje.
Pri pouku biologije dijak pridobi tudi uporabna znanja, ki so pomembna za njegovo intelektualno rast in za celotno družbeno skupnost.
Pri pouku biologije se teoretične osnove prepletajo z metodami neposrednega opazovanja in laboratorijskega ter terenskega dela. To daje dijakom možnost, da znanje aktivno pridobivajo, vzpostavljajo neposreden stik z živimi bitji oziroma z naravo in prihajajo do določenih spoznanj z lastnim raziskovanjem in odkrivanjem.
Dijaki s pridobivanjem informacij iz različnih virov odkrivajo bistvo obravnavane vsebine, primerjajo ter kritično presojajo informacije ter se naučijo analizirati, povezovati in posploševati. To je podlaga za poglobljeno razumevanje učnih vsebin in razumevanje soodvisnosti naravoslovnih in družboslovnih znanj. Tako doseženo znanje ni le "površinsko", saj je poglobljeno in uporabno ob številnih novih konkretnih primerih.
S poukom biologije želimo pri dijakih:
- doseči razumevanje pojmov, dejstev in zakonitosti s področja biologije; - razviti razumevanje medsebojne povezanosti med živimi bitji; - razviti sposobnosti za preučevanje življenjskih procesov in pojavov; - doseči, da z lastnim iskanjem in preučevanjem pridobijo določena pomembna biološka spoznanja in si oblikujejo odnos do narave v skladu z najnovejšimi strokovnimi spoznanji; - doseči razumevanje soodvisnosti znanj s področja biologije in drugih naravoslovnih, družboslovnih in tehniških znanj; - razviti sposobnosti za prepoznavanje ekoloških problemov v okviru stroke, za katero se usposabljajo; - razviti sposobnosti za opazovanje in spretnosti za učinkovito in varno raziskovanje; - razviti sposobnosti za posploševanje in uporabo pridobljenih spoznanj; - razviti odgovoren odnos do okolja in spodbuditi interes za njegovo aktivno varovanje; - vzbuditi spoznanje, da je človek sestavni del narave, vendar se od drugih živih bitij tako razlikuje, da mora sprejeti odgovornost za njeno celovito ohranitev. |
PREDVIDENA ORGANIZACIJA IN ČASOVNI OBSEG
Biologijo v obsegu 140 ur in več poučujemo v programu klasičnih gimnazij.
Učni načrt ni opredeljen po letnikih, temveč po modulih.
Učni načrt je sestavljen tako, da omogoča dijakom z izbranim dodatnima 70-urnim modulom doseči cilje in usvojiti biološke vsebine iz biologije za splošne gimnazije v obsegu 210 ur.
Z izborom maturitetnega modula v obsegu 105 ur lahko dijaki iz predmeta biologija opravljajo tudi maturo.
A. Obvezni del programa
Obsega 2 modula v časovnem obsegu 35 ur in 1 modul v časovnem obsegu 70 ur, kar je skupno 140 ur pouka.
Predlagana modularna struktura
MODUL |
TEMATSKI SKLOPI |
OBSEG SKLOPOV |
LABORAT. DELA |
TERENSKA DELA |
VAJE |
|
Biologija kot znanost in veda |
5 ur |
2 |
- |
|
I. modul 35 ur |
Celica |
15 ur |
2 |
- |
5 |
|
Osnovni življenjski procesi |
15 ur |
5 |
- |
|
II. modul 35 ur |
Ekologija in varovanje okolja |
35 ur |
1 |
4 |
7 |
|
Biologija človeka |
60 ur |
2 |
- |
24 |
III. modul 70 ur |
Humana genetika |
5 ur |
|
- |
2 |
|
Evolucija človeka
|
5 ur |
|
- |
2 |
|
SKUPNO ŠTEVILO: |
140 ur |
12 |
4 |
40 |
Laboratorijska in terenska dela
Laboratorijska in terenska dela izvajajo dijaki v okviru posameznih tematskih sklopov in obsegajo do 20 % pouka.
Laboratorijska in terenska dela so zasnovana tako, da so vključene vse faze raziskovalnega eksperimenta. Dijaki o njih oblikujejo kratka pisna poročila.
Predlagana laboratorijska in terenska dela lahko učitelj nadomesti z drugimi ustreznimi, če z njimi dosega enake cilje.
Pri laboratorijskih in terenskih delih se dijaki delijo v skupine.
Vaje
Vaje so namenjene ponazoritvi, konkretnim predstavam, urjenju veščin itd. Učitelj jih vključuje v posamezne vsebine in obsegajo skupaj z laboratorijskimi deli približno 30% pouka.
B. Izbirni del programa
Posamezne tematske sklope učitelj dopolni z izbranimi vsebinami, primernimi za program, v katerem se dijak izobražuje.
Biološko laboratorijsko in terensko delo obsega 35 ur in je namenjeno utrjevanju učne snovi.
C. Dodatni del programa
Namenjen je doseganju ciljev in osvojitvi bioloških vsebin za splošne gimnazije v obsegu 210 ur. Dodatni modul obsega 70 ur.
MODUL |
TEMATSKI SKLOPI |
OBSEG SKLOPOV |
LABORAT. DELA |
TERENSKA DELA |
VAJE |
|
Presnavljanje
|
10 ur |
1 |
- |
|
I. modul 70 ur |
Organizacijski tipi živih bitij
|
55 ur |
2 |
- |
21 |
|
Evolucija
|
5 ur |
1 |
- |
2 |
|
SKUPNO ŠTEVILO: |
70 ur |
4 |
- |
23 |
D. Maturitetni del programa
Dijak, ki izbere biologijo kot maturitetni predmet, mora v sklopu pouka realizirati še 105-urni modul za maturo.
Modul je po vsebini in obsegu enak kot v gimnazijskem maturitetnem programu.
A. Obvezni del programa
Predmetni katalog za obvezni del programa je pripravljen po modulih. Vanj so vključeni cilji, dejavnosti, vsebine (tematski sklopi, poglavja) in pojmi.
Didaktična priporočila in medpredmetne povezave so na začetku vsakega modula.
Osnovno vodilo pri pouku biologije naj bo učenje iz življenja za življenje. Pri tem je pomembna predvsem kvaliteta znanja, ki se kaže v razvijanju dijakovih spoznavnih procesov in v njegovem osebnem razvoju dijaka.
Učni načrt je ciljno naravnan. V katalogu znanj so navedeni operativni cilji posameznih poglavij. Ker cilji sovpadajo z vsebino in je ta s cilji tudi opredeljena, vsebine v katalogu niso posebej navedene. Navedeni so le tematski sklopi in poglavja. Učitelji naj pri svojem delu od dijakov ne zahtevajo več, kot je opredeljeno s cilji v katalogu znanj. V katalogu znanj so posebej navedeni tudi pojmi, ki jih mora dijak poznati, razumeti, znati uporabljati ali drugače usvojiti.
Pri pouku se prepletajo teoretična znanja s konkretnimi dejavnostmi v naravi in laboratoriju. Pri tem uporabljamo ustrezne biološke metode (opazovanje, zbiranje podatkov, merjenje, razvrščanje podatkov, eksperimentiranje, analiziranje podatkov, interpretiranje rezultatov in predstavitev izsledkov), laboratorijske tehnike (mikroskopiranje, uporaba indikatorjev, priprava preparatov...) in tehnike terenskega dela (popisovanje, merjenje, razvrščanje ...). Poskrbimo za varno delo dijakov. Dijake usmerjamo k odgovornemu odnosu do živih bitij. |
Cilji
Cilji so opredeljeni za vsako poglavje oziroma učno snov.
Cilji, ki so zapisani v poševnem tisku, se nanašajo na laboratorijska in terenska dela ter na vaje, torej imajo izhodišča v praktičnem delu.
Cilji opredeljujejo standard znanj.
Dejavnosti
Dejavnosti se nanašajo na laboratorijska in terenska dela ter vaje. Z naslovi
laboratorijskih in terenskih del so hkrati opredeljeni cilji, ki jih želimo
pri tem delu doseči. Predvidene dejavnosti lahko učitelj po lastni presoji
zamenja z drugimi ustreznimi vajami, laboratorijskimi in terenskimi deli,
z drugačno vsebino, pomembno pa je, da doseže enake cilje.
Laboratorijska dela
Ta dela so zasnovana tako, da so vanje vključene vse faze raziskovalnega eksperimenta. Posamezno delo načrtujemo v sklopih po približno dve šolski uri. Dijaki o njih izdelajo kratka pisna poročila. V celotnem obveznem programu je 12 laboratorijskih del, ki obsegajo 24 ur pouka.
Laboratorijska dela so izhodišče za uresničevanje ciljev pri pouku biologije in so zato obvezni del programa. Cilji, ki jih želimo doseči pri laboratorijskih delih, so oblikovani v poševnem tisku in številčno ustrezajo obsegu ur laboratorijskih del. Učitelj lahko predlagana dela zamenja z alternativnimi, vendar s podobnimi cilji. Bistveno je, da ob koncu 140-urnega programa uresniči cilje, ki so zapisani v učnem načrtu. Laboratorijska dela lahko učitelj poljubno premika in jih vključuje v učni načrt na mestih, kjer se po njegovi presoji najbolje vključujejo v njegov koncept pouka. Ne more pa jih izvajati povsem ločeno od pouka (na primer v kurzu), ker se s tem izgubi njihova povezanost z učno snovjo.
Vaje
Vaje so namenjene ponazoritvam, konkretnim predstavitvam, urjenju veščin itd. V povprečju obsegajo 20 minut šolske ure, kar je približno 20 ur pouka. Tudi za vaje velja, da dijaki pridobivajo znanje in izkušnje med delom, zato so cilji v predmetnem katalogu načrtovani iz vaj v kurzivi. Cilji, ki jih želimo doseči pri dejavnostih, so po obsegu usklajeni z obsegom dejavnosti.
Terenska dela
Učitelj mora v 140-urnem programu izpeljati vsaj eno terensko delo, ki obsega skupaj 4 ure pouka. Predlagana terenska dela so v sklopu ekologije. Učitelj lahko izvaja terenska dela tudi v okviru drugih sklopov. Terenska dela lahko učitelj nadomesti z alternativnimi deli mora pa uresničiti zastavljene cilje.
Vsebine
Vsebine so navedene le v obliki tematskih sklopov, poglavij in podpoglavij. Natančneje so opredeljene s cilji na eni in s pojmi na drugi strani.
Pojmi
S pojmi in cilji so opredeljene vsebine predmeta.
V katalog so vključeni tudi pojmi in cilji, ki so jih dijaki že usvojili v osnovni šoli ali pri drugih predmetih, vendar so ključnega pomena za razumevanje, nadgrajevanje, dopolnjevanje in poglabljanje znanja.
Pojasnila uporabljenih znakov v katalogu:
|
cilji, ki so uresničljivi pri "teoretičnem pouku" |
|
cilji, uresničljivi pri dejavnostih |
Þ pri ciljih |
pomeni utrjevanje že usvojenega znanja (ne razširjanje znanja!) |
Þ pri pojmih
|
je opomnik za učitelja; učitelj naj pri delu vključuje tiste organizme, ki so mu dosegljivi in so dijakom blizu (nikakor ne pomeni, da morajo dijaki vse te organizme poznati!) |
à |
pri ciljih pomeni povezovanje z drugimi predmeti |
- |
pojmi |
A. Obvezni del programa
1. modul (obseg 35 ur)
TEMATSKI SKLOPI: UVOD V BIOLOGIJO, Celica, Osnovni življenjski procesi
|
Didaktična priporočila
Uvod v biologijo Celica Osnovni življenjski procesi
Medpredmetne povezave
|
CILJI |
DEJAVNOSTI |
VSEBINE |
POJMI |
|
|
UVOD V BIOLOGIJO Biologija kot znanost in veda |
– veda – znanost – stroka
|
glede na izbrano laboratorijsko delo: |
Laboratorijsko delo Raziskovanje neznane snovi
|
Načrtovanje biološke raziskave
|
– dejstvo, podatek, hipoteza, teorija, nauk, zakon – znanstveni problem – laboratorijsko delo – terensko del – etično ravnanje z organizmi |
|
|
Kemo- in bioevolucija |
– kemoevolucija – organske spojine – anorganske spojine |
|
|
Značilnosti živega
|
– celična organizacija, individualnost, presnavljanje, dražljaj, spremenljivost, prilagodljivost – regulacijski mehanizmi, razmnoževanje, rast, staranje, umrljivost – celovitost narave – raznolikost narave |
|
Laboratorijsko delo Mikroskop in mikroskopiranje |
Mikroskopiranje |
– svetlobni mikroskop – mokri mikroskopski preparat
|
CILJI |
DEJAVNOSTI |
VSEBINE |
POJMI |
Dijak: |
Laboratorijsko delo Mikroskopiranje bakterijskih rastlinskih in živalskih celic
|
CELICA
Celica – osnovna življenjska enota
|
– celica – prokariotska celica – evkatiotska celica
|
|
Laboratorijsko delo Lastnosti celične membrane: difuzija in plazmoliza v rastlinski celici
|
Celična membrana
|
– celična membrana – pasivni in aktivni transport – plazmoliza in deplazmoliza
|
|
Vaja Rastlinske celice (fotografije z elektonskim mikroskopom ) |
Celična stena |
– celična stena
|
|
Vaja Mikroskopiranje celic čebule |
Citoplazma
|
– citoplazma |
|
Vaja Opazovanje celičnih struktur (fotografije z elektonskim mikroskopom ) |
Celični organeli
Celično jedro |
– vakuola, plastid, mitohondrij – ribosom – celično jedro – haploidnost – diploidnost |
CILJI |
DEJAVNOSTI |
VSEBINE |
POJMI |
|
Vaja Preučevanje modela ali sheme nukleotidne verige |
Nukleinske kisline |
– nukleinska kislina – nukleotid – nukleotidna veriga – polinukleotid – DNK (DNA) – gen, kromosom, genom – mutacija (genska, kromosomska, genomska) – RNK |
|
Vaja O Opazovanje celične delitve (m ( mikroskopski preparat ali TV film) |
Celični cikel
|
– celična delitev – mitoza – mejoza |
|
|
OSNOVNI ŽIVLJENJSKI PROCESI Energijsko bogate molekule |
– ATP
|
|
Laboratorijsko delo D delovanje enostavnih katalizatorjev in encimov |
Encimi |
– encim – katalizator |
|
Laboratorijsko delo Preučevanje alkoholnega vrenja
|
Vrenje
|
– vrenje – alkoholno, mlečnokislinsko in ocetnokislinsko vrenje – anaerobnost – biotehnologija |
CILJI |
DEJAVNOSTI |
VSEBINE |
POJMI |
|
Laboratorijsko delo B Barvila v zelenih listih (kromatografijo)
|
Fotosinteza
|
– fotosinteza – kloroplast – fotosintetsko barvilo – klorofil
|
|
Laboratorijsko delo P Porabljanje ogljikovega dioksida in sproščanje kisika pri fotosintezi
Film Fotosinteza |
|
– kromatogram – avtotrofen organizem – svetlobna energija
|
|
|
Celično dihanje
Povezanost življenjskih procesov |
– celično dihanje – aerobnost – mitohondrij – heterotrofen organizem
|
|
Vaja O Opazovanje strukture enoceličnega mnogoceličnega organizma |
Nivoji notranje organizacije |
– celica, tkivo, organ, organski sistem, organizem – enoceličnost – mnogoceličnost
|
2. modul (obseg 35 ur)
TEMATSKI SKLOP: EKOLOGIJA, varovanje okolja
|
Didaktična priporočila
Izbrane ekološke vsebine
Medpredmetne povezave:
|
CILJI |
DEJAVNOSTI |
VSEBINE |
POJMI |
Dijak: |
Vaja Opazovanje in primerjanje morfološkh lastnosti različnih bitij Vaja Uporaba preprostih določevalnih ključev |
Sistemi živih bitij
|
- sistemi živih bitij - sistematske kategorije: vrsta, rod, družina, red, razred, deblo, kraljestvo - dvočlensko ("dvojno") poimenovanje - določevalni ključ
|
|
Terensko delo Spoznavanje ekosistema
Vaja: Dejavnosti v naravnem okolju |
Osnovni ekološki pojmi
|
– narava – ekosistem – življenjski prostor (biotop) – neživi (abiotski) dejavniki – živi (biotski) dejavniki – življenjska združba (biocenoza) – okolje – biosfera – ekosfera – habitat, ekološka niša
|
|
Vaja Opazovanje rastlinskih in živalskih populacij v izbranem naravnem okolju |
Ekologija populacij |
– populacija – ekološko ravnovesje – nosilnost okolja
|
CILJI |
DEJAVNOSTI |
VSEBINE |
POJMI |
|
Vaja Opazovanje kroženja snovi v izbranem naravnem okolju |
Kroženje snovi in pretok energije v naravi |
– proizvajalec (producent) – potrošnik (konzument) – razgrajevalec (dekompozitor) – prehranjevalna veriga – prehranjevalni splet – energijska piramida
|
|
Vaja Opazovanje odnosov med organizmi |
Odnosi med organizmi |
– medvrstni odnosi – odnosi znotraj vrste |
|
Terenska in laboratorijska dela:
Živi svet prsti
Biološka analiza vode
Metoda transektov
Izdelava lišajske karte
|
Ekosistemi
|
– ekosistem – kopenski, vodni; naravni, antropogeni.ekosistem – indikatorski organizmi – biološka analiza ekosistemov – metoda transekta – lišajska karta
– ekološko zaporedje (sukcesija) – časovna struktura ekosistemov
|
CILJI |
DEJAVNOSTI |
VSEBINE |
POJMI |
|
Dejavnosti v naravnem okolju
|
Glavni ekološki problemi in potrebni ukrepi za njihovo reševanje |
– demografska eksplozija človeštva – onesnaževanje – degradacija
– vnešeni organizmi – polutanti – samoočiščevalna sposobnost – kisel dež – topla greda
|
|
Vaja Iskanje rešitve ekoloških problemov s pomočjo zakonodaje na področju varstva narave |
Varovanje naravne dediščine |
– naravna dediščina – zakonodaja
|
3. modul (obseg 70 ur)
TEMATSKI SKLOPI: Biologija človeka, Evolucija človeka in Humana genetika
|
Didaktična priporočila
Biologija človeka Evolucija človeka Humana genetika
Medpredmetne povezave |
CILJI |
DEJAVNOSTI |
VSEBINE |
POJMI |
Dijak: |
Vaja Opazovanje tkiv (mikroskopski preparati ali histološki atlas) Vaja: Zgradba človeškega telesa (model in anatomski atlas) |
Tkiva Organi Organski sistemi |
- tkiva v človeškem telesu: vrhnjice (krovna in žlezna tkiva), veziva in opornine (kostnina in hrustančevina), mišičnine (gladko, skeletno in srčno mišično tkivo), živčnine (pravo živčno tkivo in oporno živčno tkivo) - organi in organski sistemi |
|
|
Koža
|
- vloge kože: zaščitna vloga, stik z okoljem - zgradba kože: povrhnjica, usnjica, kožne tvorbe, kožne žleze - nega kože, kožne bolezni in poškodbe |
|
Vaja Človeško okostje (model) Vaja Delovanje sklepov (opazovanje lastnega telesa) |
Okostje
|
- vloge okostja: opora, gibanje, varovanje, zaloga mineralov - zgradba človeškega okostja: kosti glave, trupa in okončin - tipi kosti: dolge, kratke, ploščate, nepravilno oblikovane - kostni stiki: negibljivi in gibljivi - poškodbe in bolezni kosti in sklepov |
|
Vaja Zgradba skeletne mišice Vaja Glavne mišične skupine pri človeku (anatomski atlas) |
Mišičje
Skeletne mišice
|
- vloga skeletnih mišic, gibala - zgradba in delovanje mišičnega vlakna in mišice - glavne mišične skupine, antagonistično in sinergistično delovanje mišic - bolezni in poškodbe mišic |
CILJI |
DEJAVNOSTI |
VSEBINE |
POJMI |
|
|
Regulacijski sistemi |
- hormonalni in živčni sistem - homeostaza |
|
Vaja Endokrine žleze (anatomski atlas)
|
Hormonalni sistem |
- endokrina žleza - hormon, hormonalna regulacija - ščitnica, obščitnice, trebušna slinavka, nadledvični žlezi, priželjc, češarika - spolne žleze, hipofiza - hiposekrecija, hipersekrecija |
|
Vaja Preverjanje refleksov: stopalni, kolenski, zenični |
Živčni sistem |
- živčna celica, živčno tkivo, živčni sistem - dražljaj in vzburjenje - mirovni membranski potencial, akcijski potencial - sinapsa, živčni prenašalci (adrenalin, acetilholin) - refleksni lok - somatsko in vegetativno živčevje - možgani: možgansko deblo, mali in veliki možgani – mišljenje; hrbtenjača - simpatik, parasimpatik - poškodbe in bolezni živčevja (učinek drog, alkohola) |
CILJI |
DEJAVNOSTI |
VSEBINE |
POJMI |
|
Laboratorijsko delo Sekcija živalskega očesa
|
Čutila
|
- zunanji in notranji receptorji - vloga zunanjih čutil - vrste receptorjev: foto-, mehano-, kemo-, termoreceptorji - čutilo za vid, čutilo za okus, čutilo za voh, čutilo za sluh in ravnotežje, čutila v koži |
|
|
Obtočila |
- pomen obtočil |
|
Vaja Krvni razmaz (mikroskopski preparat) Vaja Srce sesalca (sekcija) Vaja Ugotavljanje utripa |
Krvožilje |
- kri, srce, krvne žile - kri: krvna plazma, krvna telesca (rdeča, bela, krvne ploščice); krvne skupine - srce - krvne žile: arterije, vene, kapilare - veliki, pljučni krvni obtok - bolezni srca in ožilja, krvni tlak
|
|
|
Mezgovni sistem
|
- mezga - mezgovni organi (mezgovnice, vranica, priželjc, bezgavke) |
|
|
Imunski sistem
|
- imunski sistem - specifični in nespecifični obrambni mehanizmi - antigen, protitelo, T in B limfociti - aktivna in pasivna imunost
|
CILJI |
DEJAVNOSTI |
VSEBINE |
POJMI |
organizmu
|
Vaja Zgradba pljuč sesalca (sekcija)
Laboratorijsko delo Določanje količine CO2 v izdihanem zraku
|
Dihala
|
- dihalna pot (nosna votlina, ustna votlina, žrelo, grlo, sapnik, sapnice) - pljuča: zgradba (pljučni mehurčki) in delovanje - pljučno dihanje - prenos kisika in ogljikovega dioksida - bolezni dihal (vpliv kajenja, onesnaženega zraka) |
|
Vaja Sledenje grižljaju hrane (opazovanje lastnega telesa) |
Prebavila
|
- mehanska in kemična prebava, prebavni encimi - prebavna cev in prebavni organi: usta (jezik, zobje), požiralnik, želodec (vratar), tanko črevo (dvanajstnik), debelo črevo (slepo črevo), danka - iztrebki - prebavne žleze: slinavke, trebušna slinavka, jetra (jetrni krvni obtok, žolčnik) - črevesna resica, resorpcija, absorpcija - bolezni prebavil in preventivni ukrepi (ustrezna prehrana)
|
|
Vaja Sesalčja ledvica (sekcija)
|
Izločala
|
- sečna pot: ledvica, sečevod, sečni mehur, sečnica - ledvica (skorja, sredica, kotanja; sečna cevka) - bolezni sečnih organov
|
CILJI |
DEJAVNOSTI |
VSEBINE |
POJMI |
|
|
Spolovila |
- moški spolni organi: modo, izvodila, pomožne spolne žleze, zunanje spolovilo - ženski spolni organi: jajčnik, jajcevod, maternica, nožnica, zunanje spolovilo - menstrualni cikel - spolne bolezni - higiena spolnih organov
|
|
Vaja Spolne celice (mikroskopski preparat)
|
Razmnoževanje človeka |
- primarni spolni znaki, sekundarni spolni znaki - puberteta - spolna združitev, osemenitev, oploditev - zarodek, plod - zanositev, nosečnost , porod - načrtovanje družine |
à seznani se z najvažnejšimi materialnimi kulturami človečnjakov in človeka v svetu in pri nas |
Vaja Paleolitska najdišča hominidov v Sloveniji |
Evolucija človeka
Materialne kulture človečnjakov v geološki preteklosti
|
- primat - učlovečenje - antropogeneza - človečnjak
- materialna kultura |
CILJI |
DEJAVNOSTI |
VSEBINE |
POJMI |
Dijak: |
Vaja Analiza kariograma
Vaja Analiza rodovnikov |
HUMANA GENETIKA
Dedovanje pri človeku |
- mejoza, haploidnost, diploidnost - gametogeneza: spermatogeneza, oogeneza - alel; fenotip, genotip; recesivne in dominantne lastnosti - spolno vezano dedovanje in dedovanje na avtosomnih kromosomih - dedovanje spola - dedovanje krvnih skupin (ABO, Rh) - dedovanje hemofilije in barvne slepote - Downov sindrom
|
PRAKTIČNO DELO
Sestavni del pouka biologije je praktično delo, pri katerem ima dijak možnost opazovanja, eksperimentiranja ter oblikovanja lastnih ugotovitev in posplošitev. Praktično delo sestavljajo vaje ter laboratorijsko in terensko delo. Dijaki pri praktičnem delu načrtujejo, opazujejo, merijo ter zapisujejo podatke. Te uporabijo za posredovanje rezultatov, ki jih interpretirajo.
Vsebine tematskih sklopov Uvod v biologijo, Celica, Osnovni življenjski procesi, Ekologija in Biologija človeka uporabimo kot izhodišče za eksperimentalno in raziskovalno delo dijaka.
STRUKTURA PRAKTIČNEGA DELA:
etape:
|
CILJI: |
Samostojno načrtovanje eksperimentov |
Pri dijakih želimo doseči, da znajo:
|
Zbiranje podatkov |
|
Analiza podatkov in oblikovanje sklepov |
|
Razlaga in vrednotenje zbranih podatkov |
|
Cilji predlaganih laboratorijskih in terenskih del
1. Mikroskop in mikroskopiranje
Dijak:
- se seznani s sestavo in z uporabo svetlobnega mikroskopa,
- se nauči mikroskopirati,
- zna pripraviti mokre mikroskopske preparate ter
- se nauči natančno opazovati in skicirati opazovane objekte.
2. Živalska in rastlinska celica
Dijak:
- pod svetlobnim mikroskopom opazuje velikost, obliko in notranjo zgradbo različnih celic,
- pripravi mokre preparate rastlinskih in živalskih celic,
- s pomočjo svetlobnega mikroskopa primerja preparate rastlinskih in živalskih celic.
3. Lastnosti celične membrane
Dijak:
- s pomočjo svetlobnega mikroskopa opazuje rastlinske celice v hipotoničnem in hipertoničnem okolju (plazmoliza in deplazmoliza).
4. Določanje razširjenosti mikroorganizmov
Dijak:
- spozna uporabo enostavne mikrobiološke tehnike,
- na gojišču mikrobne kolonije določi številčnost mikroorganizmov.
5. Delovanje enostavnih katalizatorjev
Dijak:
- na osnovi poskusa z anorganskim in organskim katalizatorjem – encimom – spozna razlike in podobnosti v njihovem delovanju,
- ugotavlja vpliv dejavnikov (pH, temperature, velikosti delcev) na delovanje encimov.
6. Delitev rastlinske celice
Dijak:
- s pomočjo svetlobnega mikroskopa opazuje in skicira posamezne faze jedrne delitve.
7. Porabljanje ogljikovega dioksida in sproščanje kisika med fotosintezo
Dijak:
- s poskusom dokaže sproščanje kisika pri fotosintezi in njegovo porabo pri dihanju,
- s poskusom ugotovi, da se ogljikov dioksid pri fotosintezi porablja in pri dihanju
sprošča,
- pri poskusu spozna uporabnost indikatorjev.
8. Kromatografsko dokazovanje rastlinskih barvil
Dijak:
- izvede papirno kromatografijo rastlinskega izvlečka,
- ugotavlja prisotnost različnih barvil v zelenih listih.
9. Preučevanje alkoholnega vrenja
Dijak:
- opazuje poskus z glivami kvasovkami v anaerobnih razmerah,
- zazna spremembe in utemeljuje, da nastajata pri alkoholnem vrenju ogljikov dioksid in
etanol.
10. Kriteriji za razvrščanje živih bitij v sisteme
Dijak:
- uporablja enostavne ključe za določanje živih bitij,
- spoznava najpogostejše glive, rastline in živali obravnavanih ekosistemov,
- primerja organizme in ugotavljajo njihovo podobnost in različnost.
11. Terensko delo
Dijak uporablja različne metode dela na terenu:
- nabira, določa in prepoznava organizme iz konkretnega habitata,
- opazuje habitate organizmov,
- primerja različne načine povezanosti organizmov v habitatih,
- primerja različne ekosisteme med seboj ter
- spoznava pomen naravne dediščine.
12. Živi svet prsti
Dijak:
- izkoplje talni profil in določi horizonte prsti,
- spozna nekatere metode nabiranja, določanja in prepoznavanja makroskopskih organizmov v prsti.
13. Ugotavljanje biotske raznovrstnosti (biodiverzitete) po metodi transekta
Dijak:
- popiše živa bitja, jih določa, prepoznava in poimenuje,
- ugotavlja številčnost posameznih organizmov in
- primerja različna popisna mesta med seboj glede na biotsko raznovrstnost.
14. Bioindikatorski organizmi v vodnih habitatih
Dijak:
- popiše organizme ter jih določa in poimenuje,
- ugotavlja prisotnost izbranih indikatorskih organizmov in sklepa na stopnjo onesnaženosti vodnega habitata.
16. Lišaji kot bioindikatorski organizmi
Dijak:
- popisuje lišaje na izbranem območju,
- izdela lišajsko karto izbranega območja ter
- na osnovi lišajske karte ugotavlja stopnjo onesnaženosti zraka.
B. Izbirni del programa
Izbirni del programa je namenjen utrjevanju učne snovi in poteka predvsem v obliki terenskih del, laboratorijskih del in vaj.
Naslov programa: BIOLOŠKO LABORATORIJSKO IN TERENSKO DELO
Obseg programa: 35 ur
Program obsega 15 ur skupnega programa in 20 ur izbirnega, pri čemer so ponujeni trije moduli.
Skupni del programa
Cilji |
Dejavnosti |
Vsebine |
Pojmi |
Dijak: okularno merilo |
Vaje
Imerzijski objektiv
Umerjanje okularnega merila
Priprava in barvanje svežih mikroskopskih preparatov: rezina, replika, mečkanec, kosmanec in razmaz
|
Mikroskop in priprava mikroskopskih preparatov
|
- imerzijski objektiv - okularno merilo - rezina, replika mečkanec, kosmanec, razmaz - mokri preparat, poltrajni preparat, trajni preparat |
|
Vaji
Priprava enostavnih gojišč
Gojenje mikroorganizmov
|
Mikrobiološke tehnike |
- gojišča: navadni agar, hranljivi agar, pepton - mikrobiološka zanka - sterilizacija
|
|
Vaji
Floristični ali fitocenološki popisi rastlin, gliv in lišajev
Metode lova kopenskih in vodnih organizmov
|
Terensko delo
|
- floristični popis, fitocenološki popis - metode lova organizmov |
Izbirni del programa
A modul: laboratorijsko delo
Cilji |
Dejavnosti |
Vsebine |
Pojmi |
Dijak: mikropreparatov TOTO preparat vinske mušice ali trajni preparat tkivne rezine metode dela pri reševanju konkretnega primera pisno poročilo in nalogo ustno predstavi |
Vaji
Priprava poltrajnega preparata
Priprava trajnega preparata
Uporaba usvojenih tehnik dela pri obdelavi konkretnega problema |
Mikroskop in priprava mikroskopskih preparatov |
- poltrajni preparat (tkivna rezina) - trajni preparat (TOTO preparat) - sterologija |
B modul: terensko delo
Cilji |
Dejavnosti |
Vsebine |
Pojmi |
Dijak: in metode dela pri reševanju konkretnega primera pisno poročilo in nalogo ustno predstavi |
Vaje Proučevanje abiotskih dejavnikov okolja
Metoda transekta
Biološka analiza vode
Ugotavljanje stopnje onesnaženosti zraka
Uporaba usvojenih tehnik dela pri obdelavi konkretnega problema |
Metode terenskega dela |
- abiotski dejavniki: T, pH, vlaga, tekstura tal, osvetljenost, kemijska zgradba tal - biotski indeks - saprobna stopnja - lišajska karta, metoda transekta |
C modul: gojenje organizmov
Cilji |
Dejavnosti |
Vsebine |
Pojmi |
Dijak: in metode dela pri reševanju konkretnega primera pisno poročilo in nalogo ustno predstavi |
Vaje Monokulture živali
Akvarij, akvaterarij in terarij
Gojenje rastlin
Uporaba usvojenih tehnik dela pri obdelavi konkretnega problema |
Gojitvene tehnike |
- monokulture - akvarij, terarij - akvaterarij. - posodovke, hidroponika, vrtne rastline |
CILJI |
VSEBINE |
POJMI |
|
|
UVOD V BIOLOGIJO
Biologija kot znanost in veda
|
– veda – znanost – stroka
|
|
glede na izbrano laboratorijsko delo: |
Načrtovanje biološke raziskave
|
– dejstvo, podatek, hipoteza, teorija, nauk, zakon – znanstveni problem – laboratorijsko delo – terensko delo |
|
|
Kemo- in bioevolucija |
– kemoevolucija – organske spojine – anorganske spojine
|
|
|
Značilnosti živega
|
– celična organizacija, individualnost, presnavljanje, dražljaj, spremenljivost, prilagodljivost – regulacijski mehanizem, razmnoževanje, rast, staranje, umrljivost – celovitost narave – raznolikost narave |
|
|
Mikroskopiranje |
– svetlobni mikroskop – mokri mikroskopski preparat
|
|
|
CELICA
Celica – osnovna življenjska enota
|
– prokariotska celica – evkatiotska celica – zgradba celice – specializacija – diferenciacija celic
|
|
CILJI |
VSEBINE |
POJMI |
|
Zgradba in vloga celične membrane
|
– celična membrana – pasivni in aktivni transport – plazmoliza in deplazmoliza
|
|
Celična stena |
– celična stena |
|
Citoplazma |
– citoplazma |
|
Celični organeli
celično jedro |
– vakuola, plastid, mitohondrij – ribosom – celično jedro – haploidnost – diploidnost |
|
Nukleinske kisline |
– nukleinska kislina – nukleotid – nukleotidna veriga – polinukleotid – DNK (DNA) – gen, kromosom, genom – mutacija (genska, kromosomska in genomska mutacija) – RNK |
|
Delitev |
– celična delitev – mitoza – mejoza |
|
OSNOVNI ŽIVLJENJSKI PROCESI |
– ATP – energijsko bogate molekule
|
|
Encimi |
– encim – katalizator
|
|
Vrenje
|
– vrenje – alkoholno, mlečnokislinsko in ocetnokislinsko vrenje – anaerobnost – biotehnologija
|
CILJI |
VSEBINE |
POJMI |
|
Fotosinteza
|
– fotosinteza – kloroplast – fotosintetsko barvilo – klorofil
|
|
|
– kromatogram – avtotrofen organizem – svetlobna energija |
|
Celično dihanje
Povezanost življenjskih procesov |
– celično dihanje – aerobnost
– mitohondrij – heterotrofen organizem
|
|
ORGANIZACIJSKI TIPI ŽIVIH BITIJ
Nivoji notranje organizacije |
– celica, tkiva, organi, organski sistemi, organizem – enoceličnost – mnogoceličnost
|
|
Sistemi živih bitij
|
– vrsta – rod – družina – red – razred – deblo – kraljestvo |
CILJI |
VSEBINE |
POJMI |
Dijak: |
EKOLOGIJA
Osnovni pojmi iz ekologije
|
– narava – ekosistem – življenjski prostor (biotop) – neživi (abiotski) dejavniki – živi (biotski) dejavniki – življenjska združba (biocenoza) – okolje, biosfera, ekosfera, habitat – ekološka niša
|
|
Ekologija populacij |
– populacija – ekološko ravnovesje – nosilnost okolja
|
|
Kroženje snovi in pretok energije v naravi |
– proizvajalec, potrošnik, razgrajevalec – prehranjevalna veriga – prehranjevalni splet – energijska piramida
|
|
Odnosi med organizmi |
– medvrstni odnosi – odnosi znotraj vrste |
CILJI |
VSEBINE |
POJMI |
|
Ekosistemi
|
– ekosistem – kopenski, vodni ter antropogeni.ekosistemi – indikatorski organizmi, – ekološko zaporedje (sukcesija) – časovna struktura ekosistemov
|
|
Glavni ekološki problemi in potrebni ukrepi za njihovo reševanje |
– demografska eksplozija človeštva – onesnaževanje – degradacija
|
|
|
– vnešeni organizmi – polutanti – samoočiščevalna sposobnost –kisli dež – topla greda
|
|
Varovanje naravne dediščine |
– naravna dediščina – zakonodaja
|
|
BIOLOGIJA ČLOVEKA
Tkiva, Organi, Organski sistemi |
- tkiva v človeškem telesu - organi in organski sistemi |
|
Koža
|
- vloge kože: zaščitna vloga, stik z okoljem - zgradba kože, kožne tvorbe, kožne žleze, nega kože, kožne bolezni in poškodbe |
CILJI |
VSEBINE |
POJMI |
|
Okostje
|
- vloge okostja: opora, gibanje, varovanje, zaloga mineralov - kosti glave, trupa in okončin, - kostni stiki: negibljivi in gibljivi - poškodbe in bolezni kosti in sklepov |
|
Mišičje
Skeletne mišice |
- skeletne mišice - mišično vlakno, mišica - delovanje skeletnih mišic - bolezni in poškodbe mišic |
|
Regulacijski sistemi |
- hormonalni in živčni sistem - homeostaza |
|
Hormonalni sistem |
- endokrina žleza - hormon, hormonalna regulacija - ščitnica, obščitnice, trebušna slinavka, nadledvični žlezi, priželjc, češarika, spolne žleze, hipofiza |
|
Živčni sistem |
- živčna celica, tkivo - dražljaj in vzburjenje - refleksni lok - somatsko in vegetativno živčevje - možgani (možgansko deblo, mali in veliki možgani), hrbtenjača - poškodbe in bolezni živčevja |
|
Čutila
|
- vloga zunanjih čutil, - vrste receptorjev: foto-, mehano-, kemo-, termoreceptorji - čutilo za vid, čutilo za okus, čutilo za voh, čutilo za sluh in ravnotežje, čutila v koži |
|
Obtočila |
- pomen obtočil |
|
Krvožilje |
- kri, srce, krvne žile - kri: krvna plazma, krvna telesca (rdeča, bela, krvne ploščice); krvne skupine - krvne žile: arterije, vene, kapilare - telesni, pljučni krvni obtok, bolezni srca in ožilja, krvni tlak |
CILJI |
VSEBINE |
POJMI |
|
Mezgovni sistem
|
- mezga - mezgovni organi (mezgovnice, vranica, priželjc, bezgavke) |
|
Imunski sistem
|
- imunski sistem - antigen, protitelo - aktivna in pasivna imunost
|
|
Dihala
|
- dihalna pot (nosna votlina, ustna votlina, žrelo, grlo, sapnik, sapnice) - pljuča: zgradba in delovanje - bolezni dihal (vpliv kajenja, onesnaženega zraka) |
|
Prebavila
|
- mehanska in kemična prebava - prebavna cev in prebavni organi: usta (jezik, zobje) požiralnik, želodec, tanko črevo (dvanajstnik), debelo črevo (slepič), danka - prebavne žleze: slinavke, trebušna slinavka, jetra - bolezni prebavil |
|
Izločala
|
- sečna pot: ledvica, sečevod, sečni mehur, sečnica - ledvica (skorja, sredica, kotanja, sečna cevka) - bolezni sečnih organov |
|
Spolovila |
- moški spolni organi: modo, izvodila, pomožne spolne žleze, zunanje spolovilo - ženski spolni organi: jajčnik, jajcevod, maternica, nožnica, zunanje spolovilo - menstrualni cikel - spolne bolezni - higiena spolnih organov |
|
Razmnoževanje človeka
|
- primarni spolni znaki, sekundarni spolni znaki - puberteta - spolna združitev, osemenitev, oploditev - zarodek, plod - zanositve, nosečnost, porod - načrtovanje družine |
CILJI |
VSEBINE |
POJMI |
|
Evolucija človeka
|
- primat - učlovečenje - človečnjak |
|
humana genetika |
- mejoza - alel; fenotip, genotip; recesivne in dominantne lastnosti - spolno vezano dedovanje in dedovanje na avtosomnih kromosomih - dedovanje spola - dedovanje krvnih skupin
|
Specialnodidaktična priporočila in medpredmetne povezave so zaradi večje preglednosti vključene k posameznim tematskim sklopom v predmetnem katalogu znanj.
Učni cilji so usmerjeni v celosten razvoj učenčeve osebnosti – od pridobivanja znanja in spretnosti do oblikovanja vrednostnega sistema o sebi in svetu.
Splošni cilji preverjanja znanj
Dijak mora:
- znati postavljati hipoteze in razpravljati o njih; - znati pojasniti pojme, dejstva in zakonitosti s področij celica, osnovni življenjski procesi, organizacijski tipi živih bitij, ekologija in biologija človeka; - znati preučevati izbrane življenjske procese in pojave; - biti sposoben z iskanjem in preučevanjem oblikovati sodobna spoznanja o zgradbi in delovanju žive narave; - biti sposoben povezovati znanja s področja biologije z drugimi naravoslovnimi ter družboslovnimi in tehniškimi znanji; - biti sposoben prepoznavati ekološke probleme v okviru svoje stroke; - znati opazovati in učinkovito ter varno raziskovati; - znati posploševati in uporabljati pridobljena spoznanja; - biti sposoben upoštevati pridobljeno biološko znanje za aktivno varovanje okolja ter - razumeti medsebojne povezanosti med živimi bitji. |
Pri predmetu biologija preverjamo znanje na tri načine:
Priporočamo, da učitelji preverjajo znanje na vse tri načine in tako zagotovijo čim bolj kompleksno oceno. Dijaku omogočamo, da lahko na subjektivno najustreznejši način pokaže kar največ znanja v širšem smislu besede.
Učitelj oceni delo in poročila po kriterijih, navedenih v poglavju Kriteriji za vrednotenje znanja.
Preverjanje znanja iz biologije obsega tri ravni:
A. znanje in razumevanje,
B. zajemanje in obdelava podatkov ter reševanje problemov,
C. eksperimentalne veščine.
A. ZNANJE IN RAZUMEVANJE
Dijaki naj poznajo in razumejo:
Vprašanja za preverjanje ciljev, ki se nanašajo na znanje in razumevanje, se pogosto začenjajo z besedami: definiraj, zapiši, opiši, skiciraj, razloži, primerjaj, pojasni, opredeli, imenuj, naštej.
B. ZAJEMANJE IN OBDELAVA PODATKOV TER REŠEVANJE PROBLEMOV
Dijaki naj bodo sposobni z besedami ali v drugi ustrezni obliki (shematsko, grafično, numerično):
Vprašanja in naloge, s katerimi preverjamo te spretnosti, se pogosto nanašajo na prenos znanja na primere. Pri odgovorih na vprašanja in reševanju problemov s področja preverjanja sposobnosti in veščin morajo dijaki znanje logično in deduktivno uporabiti v novi situaciji.
Vprašanja in naloge za preverjanje teh ciljev se pogosto začenjajo z besedami: napovej, predlagaj, izpelji, določi, razloži, uporabi, poveži, primerjaj.
C. EKSPERIMENTALNE VEŠČINE
Dijaki naj znajo: