ZGODOVINA

Zgodovina je v programu klasične gimnazije štiriletni učni predmet. Obseg je 350 ur. Učni načrt zgodovine za gimnazijo zagotavlja pridobitev širokih znanj zgodovine, vednosti in sposobnosti, ki dajejo dijaku široko splošno razgledanost in trdno osnovo za univerzitetni študij, zlasti še v tistih usmeritvah, ki vključujejo v svoj izobraževalni program tudi znanje zgodovine.

Vsebinska zasnova učnega programa zajema temeljne zgodovinske pojave in procese, ki pomenijo osnovo zgodovinske vednosti in so pogoj za razumevanje kulturnega in civilizacijskega razvoja človeštva. Poudarek je na gospodarskosocialnih in kulturnozgodovinskih temah. Učni načrt je obogaten z vsebinami iz vsakdanjega življenja, prikazom materialnih in duhovnih dosežkov človeštva v posameznih zgodovinskih obdobjih. Odprt je predvsem v evropski kulturnozgodovinski okvir, pri določenih procesih pa tudi v zunajevropski svet.

Slovenska zgodovina, zgodovinske izkušnje in kulturna dediščina so umeščene v širši srednjeevropski in evropski prostor. To omogoča boljše razumevanje vplivov na dogajanja in njihovo medsebojno povezanost, to pa ustreznejše povezovanje obče in narodne zgodovine in daje bolj celovit pogled na zgodovinska dogajanja in procese. S tem dobiva domača zgodovina pravi pomen in razsežnost.

Cilj zasnove je, da z večjo pestrostjo pripomore k privlačnosti in zanimivosti pouka. Šolajoči se mladini zgodovina širi zgodovinsko časovno in prostorsko predstavo ter ji omogoča z dejavnimi oblikami in metodami dela (uporaba virov, zemljevidov in nebesednih virov informacij) razvijati sposobnosti za sporočanje zgodovinskih informacij, kritično presojo vseh oblik sporočil in sposobnosti za medsebojno povezovanja istorodnih in raznorodnih zgodovinskih dogajanj. S primerjavami življenja v preteklosti in sodobnosti, s časovno globino in tudi široko tematiko človekovega bivanja in zgodovinskih izkušenj pa ima zgodovina pomembno vzgojno-izobraževalno vlogo pri demokratični življenjski usmeritvi mladih. Zgodovinska znanja dajejo dijaku široko duhovno obzorje in življenjsko osmislitev.

Glede na dosedanjo zgodovinsko izkušnjo Slovencev (pa tudi drugih narodov) ima zgodovina pomembno vlogo tudi pri oblikovanju narodne zavesti in narodne identitete.

Pri tem se učni načrt navezuje na znanja in spretnosti, pridobljene v osnovni šoli. Učni načrt je razmeroma obsežen: v njem smo želeli opozoriti na glavne zgodovinske in razvojne tokove, ki naj bi jim učitelj sledil pri pouku. Jasno je seveda, da v okviru časa, ki ga ima na voljo, ne bo mogel obdelati vsega enako temeljito. Nekatera vprašanja in teme bo lahko razložil podrobneje, druge le povzel ali omenil, drugod pa zopet dijakom naznačil, kaj naj si sami preberejo v učbeniku ali drugem gradivu. Učni načrt je v tem smislu predvsem priporočilo in temeljno vodilo, na katerem učitelj gradi svoj individualni učni program, učitelj pa ima pri izbiri vprašanj in tem svobodo, zato lahko tematske sklope izbira, se morda pri nekaterih zadrži dlje, če se mu zdi potrebno ali opazi, da je v razredu posebno zanimanje zanje, lahko pa jih tudi združi in poveže med seboj ali celo (seveda v mejah mogočega) prestavlja iz letnika v letnik. Učni načrt je potemtakem splošni okvir, ki učitelja obvezuje k jasni predstavitvi razvojnih “niti”, glavnih značilnosti posameznih zgodovinskih obdobij ter stalnic in protislovij v zgodovinskem razvoju, hkrati pa ga spodbuja k ustreznemu povezovanju obče in narodne zgodovine. Končna raven znanja, h kateri mora težiti učitelj, je določena z maturo. Vendar pa matura nikakor ne zahteva samo znanj, zapisanih v maturitetnem katalogu, temveč tudi vsa tista , ki so povezana z maturitetnimi temami in so potrebna za razumevanje le-teh.

Prenova pouka zgodovine (vsebine in ciljev) je pod vodstvom prof. dr. Petra Vodopivca

intenzivno potekala že v obdobju 1990 -1996, predvsem v kot posodabljanje vsebin in

prizadevanje za večjo privlačnost in odprtost. Januarja 1996 je Strokovni svet RS za vzgojo in izobraževanje potrdil prenovljeni učni načrt za gimnazije, v šolskem letu 1996/97 pa so začeli uvajati v prvi letnik. Zato ta učni načrt ohranja v vsebinskem delu koncept, ki ga je sprejel strokovni svet leta 1996, dopolnjen pa je s katalogom operativnih ciljev, ki izražajo na eni strani usmeritve pouka zgodovine, na drugi pa določeno standardizacijo.

V klasični gimnaziji se pouk zgodovine tesno povezuje s poukom latinščine in grščine.

V interdisciplinarnem pristopu spoznavanja antičnega zgodovinopisja in kulturne dediščine dijaki spoznavajo takratno videnje dogodkov in “sveta”, moralnih vrednot in dilem ter razvijajo kritičen odnos do vrednost zgodovinskih sporočil.

II. PREDMETNI KATALOGI ZNANJ

1 CILJI PREDMETA

1.1 SPLOŠNI CILJI PREDMETA

Dijaki naj:

- pridobijo znanje o pomembnih dogajanjih, pojavih in procesih iz svetovne, evropske

in slovenske zgodovine;

- pridobijo spoznanja o vplivih evropskih in svetovnih dogajanj na slovensko zgodovino

in jih razumejo;

- razvijajo zanimanje za zgodovinsko preteklost in sedanjost slovenskega naroda in

njegovih dosežkov ter si oblikujejo zgodovinsko zavest o slovenski narodni identiteti

in pripadnosti države;

- pridobijo znanje o življenju, delu, miselnosti in znanstvenih dosežkih, gospodarskih

procesih in socialnih odnosih v različnih zgodovinskih obdobjih;

- vrednotijo kulturno dediščino v splošnem in nacionalnem okviru, spoznavajo

pomen ohranjanja lastnih kulturnih tradicij in pridobivajo evropske kulturne in

civilizacijske življenjske vrednote;

- ob besedilih iz anitičnega zgodovinopisja pridobivajo poglobljeno vedenje

o klasičnih humanističnih vrednotah - pravnih, moralnih in splošnočloveških;

- spoznavajo pomen svobode misli;

- ob interdisciplinarnem pristopu (zlasti v povezavi z latinskim jezikom)

spoznavajo razvoj, družbene pojave in meddržavne odnose v obdobju in

prostoru ter razvijajo zavest o pripadnosti skupnemu kulturnemu prostoru,

ki gradi tudi na izkušnjah antike;

- razvijajo sposobnost za razumevanje in spoštovanje različnih ver, kultur in skupnosti

doma in v svetu;

- pridobivajo vedenja o prizadevanjih za človekove in državljanske pravice ter

spoznavajo pomen spoštovanja teh pravic;

- razvijajo zmožnost za časovne in prostorske predstave, sposobnost za sporočanje

zgodovinskih informacij (brati zgodovinsko besedilo, ga razumeti in razložiti) in

kritično presojo vseh oblik sporočil;

- naučijo se ločevati vzroke, povode in posledice ter ugotavljati soodvisnost različnih

pojavov, kontinuitete in sprememb v razvoju ter si tako razvijajo zgodovinski način

mišljenja;

- razvijajo sposobnost za logično razumevanje pojmov in sposobnost za povezovanje

v sintezo istorodnih in raznorodnih zgodovinskih dejstev;

- usposabljajo se za uporabo zgodovinske karte, virov in besedil ter za samostojno

delo in razvijajo zanimanje za družboslovno proučevanje in raziskovanje;

- razvijajo sposobnost za komuniciranje in izražanje misli o zgodovinskih dogajanjih;

- v povezavi s šolsko knjižnico pridobivajo knjižnična informacijska znanja, potrebna

za iskanje strokovne in poljudne zgodovinske literature;

- pridobivajo delovne navade: natančnost, sistematičnost, vztrajnost.

1. 2 OPERATIVNI CILJI PREDMETA IN VSEBINE

1.2.1 Vsebina

Prvi letnik

1. ZGODOVINA

Včeraj - danes - jutri: čas kot zgodovinska kategorija; trajanje in spreminjanje v zgodovini; čas in prostor kot temeljni določili človeka in človeške družbe; datiranje in predstavljanje zgodovinskega časa - od nastanka človeške družbe do danes.

Spomin: individualni in kolektivni zgodovinski spomin, pot k zgodovinski resnici: zgodovina kot veda.

Človekov boj za obstanek in človekova ustvarjalnost - gibali razvoja.

2. PODOBE IZ PRAZGODOVINE

Kdaj se začne prazgodovina - in kdaj zgodovina, pojav človeka in njegovo razširjenje po svetu (ob zemljevidu). Paleolitske in mezolitske kulture (ob zemljevidu, tehnika in okolje, iz življenja lovca in nabiralca, iz življenja poljedelca in živinorejca. Neolitska naselja in kultura koliščarjev. Življenje v kovinskih dobah, duhovni svet in miselno/prostorsko obzorje človeka v prazgodovini.

3. ZGODNJE VISOKE KULTURE (PRVE CIVILIZACIJE)

Zgodnje visoke kulture: čas in prostor (kronološka tabela in zemljevid). Začetki prvih civilizacij: Mezopotamija, Egipt (gospodarstvo, irigacija, družba in državna organizacija), Feničani, Hebrejci, Hetiti, Perzija, Indija, Kitajska. Pomen pisave: ohranja vedenje kasnejšim generacijam, omogoča organizacijo državne oblasti. Izbrane podobe iz življenja po kulturno-kulturnih območjih. Umetnost, književnost (začetki zgodovinopisja), pravo in začetki znanosti: religija.

4. GRČIJA

Kreta - Mikene - Troja: vzpon in padec kretsko-mikenske kulture: zgodnje grško prostorsko obzorje; Homerjeva Grčija: Iliada in Odiseja kot sliki grške družbe in duhovnega obzorja (ob izbranih odlomkih in spoznanjih arheologije prikažemo življenje Grkov v tem času); postopno širjenje znanega sveta in grškega geografskega obzorja. Polis; kolonizacija in širjenje grškega vpliva (ob zemljevidu). Grški svet bogov in ljudi; igre v Olimpiji. Atene: gospodarstvo; spreminjanje socialne podobe atenske družbe; socialne skupine in nasprotja - Solonove reforme; oblikovanje atenske demokracije - od Solona do Perikleja; zlata doba Aten; grški svet v antičnem zgodovinopisju.

Šparta, primerjava življenja v Šparti in Atenah.

Grško - perzijske vojne in grški odnos do svobode.

Označitev grškega gospodarstva in družbe - vsakdanjik moških, žensk, sužnjev (v mestu in na deželi); grške šole in gledališče; grška kulturna zapuščina: slovstvo, govorništvo in filozofija, zgodovinopisje in druge znanosti; umetnost; pomen grške kulture in filozofije za prihodnji razvoj evropske duhovne kulture in političnih ustanov. Boj in tekmovanje med polisi, slabitev mestnih držav; vzpon Makedonije: Aleksander Veliki in helenizem - povezava grške kulture z vzhodom; velika središča helenistične kulture.

5. RIMLJANI

Apeninski polotok in njegovi prebivalci; vpliv Etruščanov in Grkov na rimski razvoj in kulturo; nastanek Rima (legenda, arheologija in zgodovina); čas rimskih kraljev, plebejci in patriciji.

Rimska republika: širjenje proti severu in v sredozemski svet; posledice ekspanzije za način življenja Rimljanov; Grčija in Rim - konflikt in spajanje kultur. Rimska družba in gospodarstvo; organi oblasti; socialna nasprotja in poskusi reform. Cezar in začetek propadanja republikanskih institucij; Rim v antičnem zgodovinopisju; Rimsko cesarstvo: principat - Augustus, prvi med enakimi; Rim - središče države; rimska država, državna organizacija, meje in vojska.

Iz življenja Rimljanov: bogataši in reveži (palače na eni in revna predmestja na drugi strani); zabave in igre; življenje na podeželju (kolon/kmet in latifundist); življenje sužnjev (galjoti, gladiatorji, hišni sužnji in učitelji). Rimski svet bogov, rimska književnost, umetnost, rimsko pravo (tudi temelj poznejšim pravnim sistemom) in zgodovinopisje.

Poznoantično rimsko cesarstvo: obseg, province, uprava; življenje v provincah (od Britanije na zahodu do Mezopotamije na vzhodu, od Germanije na severu do Mavretanije na jugu); življenje pod Rimljani na Balkanu. azpadanje in propad cesarstva: vse večje težave pri upravljanju cesarstva, rimski Vzhod in Zahod; naraščanje pritiska tujih ljudstev; propad zahodnorimskega cesarstva. Rim se umika, a nikjer čisto in za zmeraj ne izgine.

6. JUDOVSTVO IN KRŠČANSTVO

Začetki krščanstva: zgodovinsko ozadje; Biblija in zgodovina; Stara zaveza kot zgodovina judovskega ljudstva, Palestina - stičišče duhovnih tokov, vplivov in kultur; Palestina pod Rimljani; verska gibanja in Jezus kot zgodovinska oseba; evangeliji in Nova zaveza; socialno-verska sporočila zgodnjega krščanstva; širjenje krščanstva, zgodnja Cerkev; krščanstvo od preganjanja do državne religije.

Drugi letnik

7. ZGODNJI SREDNJI VEK

Zemljevid Evrope in sveta v 5. stoletju (znani svet od Sredozemlja do evropskega severa, od evropskih središč do Kitajske in severne Afrike; manj znani svetovi afriške notranjosti, Oceanije in Amerike). Preseljevanje ljudstev v Evropi in Aziji: novi in stari naseljenci, soočenje in prepletanje različnih svetov, kultur in religij.

Nova podoba Evrope: Germani in Slovani; širjenje krščanstva iz vzhodnih in zahodnih cerkvenih središč ter kulturno-civilizacijski vpliv krščanstva; trije evropski duhovnokulturno-civilizacijski krogi v srednjem veku: evropski zahod in vzhod (Bizanc); islam in Arabci; postopni premik razvojnih težišč od Sredozemlja proti severu in zahodu; severna Afrika in Azija.

Evropa v karolinškem obdobju: novi gospodarski temelji; nova družbena struktura, različni tipi fevdalizma. Podoba karolinške države: meje, kralj/cesar, uprava, vojska, družbeno-stanovska in vojaško-politična hierarhija; vloga Cerkve in širjenje njenega duhovnega in kulturnega vpliva (pokristjanjevanje poganskih predelov Evrope); ideja cesarstva in kronanje Karla Velikega za cesarja.

Podobe iz življenja (vladarji, plemstvo, duhovščina, kmetje). Duhovno obzorje tedanjih ljudi: zgodnjesrednjeveška pismenost; središča

duhovne kulture (samostanske šole v latinskem krščanskem svetu); karolinška renesansa (prenova kulturnega življenja, pisava, šole, arhitektura).

Bizanc v istem obdobju: bizantinska družba, bizantinska kultura (cesarska univerza v Bizancu); soočanje starega in novega sveta; ali je Bizanc še Rim, ali se je z Justinijanom končala antika?

7.1 Med Slovani v Vzhodnih Alpah

Slovani v Vzhodnih Alpah: slovanstvo, slovenski naselitveni prostor; slovanske "državne tvorbe" (Samova zveza in Karantanija); pokristjanjevanje - Salzburg in Oglej; Cirilova in Metodova misija v Panoniji; Izguba karantanske samostojnosti; prihod Madžarov v Panonsko nižino.

7.2 Kje so živeli predniki Hrvatov, Srbov in kje (slovanskih) Makedoncev;

južnoslovanska zgodnja državna jedra na Balkanu (sumaren pregled razvoja ob zemljevidu). Moravci in Čehi; Rusi v Kijevski Rusiji. Vikingi v skandinavskem, anglosaškem in sredozemskem svetu; arabska Španija.

8. EVROPA IN SVET V VISOKEM IN POZNEM SREDNJEM VEKU

8.1 Evropa in svet od 10. do 12. stoletja

Znani in neznani svet okoli leta 1000: politični, etnični in kulturnozgodovinski zemljevid; geografsko obzorje evropskega človeka. Zahodna Evropa po razpadu frankovskega cesarstva; arabska in nearabska Španija; Jugovzhodna Evropa: Bizanc, Slovani; Bližnji vzhod (Arabci, Perzijci); Kitajci, Japonci; Srednja in Južna Amerika (sumaren prikaz ob preglednicah in zemljevidih). Tridelna shema evropske družbe: kmetje, plemstvo, duhovščina. Poselitev in podoba podeželja: različni tipi organizacije gospodarstva in fevdalizma; svet in obzorje srednjeveškega kmeta; kaj je pomenilo biti plemič v srednjem veku.

Duhovni svet srednjega veka: krščanstvo, shizma in verske sekte, ostanki poganskih elementov, vraževerje; islam in muslimani; kratka oznaka duhovnosti in verstev na Daljnem vzhodu (Indija, Kitajska, Japonska).

Katoliška Evropa: posledice shizme, papeštvo in meništvo, papeštvo in cesarstvo, investiturni boj; meje katoliške Evrope in boj proti nevernikom - križarske vojne; vrhunec srednjeveške cerkvene moči v 12. in 13. stoletju, inkvizicija. Nastanek mest; šolstvo in nastanek srednjeveških univerz (Bologna, Pariz, Oxford; arabske univerze); razvoj znanosti in filozofije, sholastika v srednjem veku, Evropa viteštva, romanike in gotike.

8.2 Evropa med 12. in 14. stoletjem

Evropski vzhod (Bizanc); evropski zahod (Francija, Anglija); evropski jug (Italija) in sever (Nemčija, Baltik) od 12. do 14. stoletja (sumaren prikaz ob zemljevidu).

Slovani; vpadi Mongolov, Balkan pred širjenjem osmanskega imperija v Evropo; etnična, socialna in duhovnokulturna podoba slovanskega in južnoslovanskega sveta (sumaren pregled - etnične meje, kolonizacija in njene posledice za etnično sestavo; socialna struktura; stičišče cerkvenih in verskih vplivov).

Populacijski, družbeni in gospodarski vzpon Evrope do 14. stoletja: širjenje življenjskega prostora (kolonizacija); fevdno-fevdalna, družbeno-politična piramida; družbenogospodarska kriza in "črna smrt". Kriza papeštva in cerkve v 14. stoletju; herezije in krize katoliškega krščanstva; utrditev svetne oblasti.

Kraljestva in razvoj Evrope v Evropo držav: oblikovanje državne uprave, davčnega sistema, stalne in najemniške vojske, rekonkvista v Španiji, položaj židov v srednjem veku, vzroki za pojav antisemitizma in izgon židov iz zahodnoevropskih držav.

Evropske povezave z neevropskim svetom.

Spremembe v duhovnem obzorju (zahodno) evropskega človeka v 14. in 15 stoletju: blagovno in denarno gospodarstvo, zgodnje oblike kapitalizma, vključevanje kmeta v tržno gospodarstvo; vzpon znanosti, širjenje tiska in pisane besede.

8.3 Slovenci

Slovenci: razkroj "karantanske družbe", upravnopolitična organizacija, etnična in družbena sestava prebivalstva v slovenskem prostoru. Slovenci v rimsko-nemškem cesarstvu (na Ogrskem in v okviru Beneške republike). Socialne in duhovne spremembe v slovenskem prostoru in sosednjih deželah: kmet in meščan v slovenskem srednjem veku, plemstvo in nastanek zgodovinskih pokrajin (Koroška, Štajerska, Kranjska, Goriška), samostani kot kulturna središča.

9. EVROPA IN SVET NA PREHODU IZ SREDNJEGA V NOVI VEK

Srednji - novi vek: upravičenost pojmov srednji in novi vek; čas od 14. do 16. stoletja je čas prehoda.

Iskanje poti v Azijo in novo pojmovanje prekmorskega sveta; zmanjševanje vloge nekdanjih pomorskih sil (italijanskih in katalonskih pristanišč ter severnonemške Hanze); portugalsko odkrivanje poti okoli Afrike, špansko odkritje Amerike (Krištof Kolumb); novi gospodarji velikih morij (Portugalci, Španci, Francozi, Angleži in Nizozemci); novi zemljevid sveta in evropska ekspanzija v Ameriki.

Pomen odkritij za spremembe v evropski miselnosti.

Evropa v iskanju novega ravnotežja: spremenjen odnos do življenja in smrti; renesansa in humanizem (Dante, družina Medici, Machiavelli - načela vladanja - in Erazem Rotterdamski). Renesansa na Slovenskem. Habsburški evropski imperij za Karla V., luteranska reformacija začetki zahtev po verski svobodi in boj za partikularne fevdno-fevdalne (plemiške) pravice; husitska, zwinglijanska, kalvinska in anglikanska smer reformacije. Uporno evropsko kmetstvo in oblikovanje novih družbenogospodarskih razmerij; Rusija v obdobju od 14. do 16. stoletja

Protireformacija in katoliška prenova; nov duhovno-politični zemljevid Evrope ob koncu 16. stoletja; učinki protireformacije, duhovna podoba protireformacijskega katolicizma.

9.1 Slovenci v 15. in 16. stoletju

Slovenci v obdobju kmečkega nemira in reformacije: Slovenci na meji katoliške Evrope; turški vpadi; kmečki punti; reformacija in začetki slovenske književnosti. Slovenci v protireformaciji.

9.2 Narodi na Balkanskem polotoku in širjenje turškega imperija: boj za vzhodno mejo v Evropi; vzhodna cerkev med islamom in zahodom.

10. EVROPA IN SVET OD 16. DO KONCA 18. STOLETJA

Širjenje vloge mest, neagrarnih gospodarskih dejavnosti in blagovno-denarnega gospodarstva; prodor poslovnega duha in težnje po večji učinkovitosti; napredek znanosti - od Kopernika do Galileija.

Pravo in politične institucije od prvih vladarskih zapisov do začetka modernih meščanskih družb; začetki (modernih) meščanskih družb: Velika Britanija in Nizozemska v 17. stoletju; utrjevenje absolutne monarhije - Francija v 17. stoletju, višek absolutizma - Ludvik XIV. Habsburžani kot nemški cesarji in začetek moderne Avstrije; podoba Dunaja in slovenskih mest v 16. in 17. stoletju; obdobje baroka na Slovenskem (Akademia Operosorum, jezuiti, šolstvo, glasba, slovenski jezik v javnosti, arhitektura), J. V. Valvasor in Slava vojvodine Kranjske.

Podoba Italije in Beneške republike.

Turški imperij: obseg (zemljevid), meje na Balkanu; narodi balkanskega polotoka pod turško oblastjo; nastanek Vojne krajine. Iskanje ravnotežja in novi meddržavni evropski red: umikanje Španije, umikanje Turčije; postopno uveljavljanje evropske zavesti v zahodni Evropi; potovanja, stiki med izobraženci, učenje in uveljavljanje živih jezikov v stiku izobražencev.

Racionalizem in razsvetljenstvo: naravno pravo in individualna človekova izkušnja proti božjemu pravu; človek kot grešnik in razumno bitje; od angleškega razsvetljenstva in Isaaca Newtona do francoskih zahtev po obnovi "družbene pogodbe" (John Locke, Montesquieu, Voltaire, Rousseau); vpliv razsvetljenstva na vzgojne teorije in metode (šolstvo, pedagogika, kazensko pravo).

Razsvetljene monarhije: centralizem; merkantilizem, fiziokratizem; nadaljevanje oblikovanja modernih držav (splošna vojaška in šolska obveznost, poenotenje trgov, uvajanje enotnega davčnega in carinskega sistema itd.).

Začetki moderne industrializacije v Angliji in evropsko gospodarstvo v 18. stoletju; britanske kolonije v Ameriki: ameriška osvobodilna vojna in nastanek ZDA; odmev ameriških osvobodilnih gesel v Evropi.

Duhovno in miselno obzorje slovenskega človeka v tem času. Slovenci in začetek slovenskega narodnoprebudnega gibanja (od Pohlina do Linharta).

Tretji letnik

11. KRIZA EVROPE STAREGA REDA IN NJEN POSKUS MODERNIZACIJE

Evropa med reformo in prevratom: počasna modernizacija Francije; francoska revolucija - leto 1789 - in njena gesla; je revolucijo naredilo meščanstvo ali je revolucija naredila meščanstvo?

Tri stopnje revolucije (1789-91, 1792-94, 1794-99) in razcepljenost Francije (mesta in podeželje, kmetje in revolucija); revolucija kot politični in ideološki prevrat, nesposobnost revolucije, da bi v kratkem času spremenila družbenogospodarske odnose, navade in miselnost ljudi; jakobinstvo in politično jakobinistvo kratkotrajna zmaga in nato poraz nasilja in revolucijskih ideolgij.

Napoleon, prevlada politične ekspanzivne pragmatike in kaj je od revolucije (v napo leonski Franciji) sploh ostalo.

Revolucija in Evropa: nova ideja naroda; nova ideja laične in centralizirane uradniške države; privrženci in nasprotniki francoske revolucije; Napoleonove vojne in njihov pomen (sumaren in sintetičen prikaz); spremembe meja. Odmev francoske revolucije v Avstriji; slovenski prostor v obdobju francoske revolucije in Napoleonovih vojn (kratek opis mest, podeželja, duhovnega in kulturnega ozračja); propad Beneške in Dubrovniške republike, Ilirske province.

Rezultat in posledice francoske revolucije ter Napoleonovih vojn v Franciji in Evropi; pomeni obdobje od 1789 do 1815 že začetek novega meščanskega kapitalističnega reda ali ga le napoveduje? (francoska revolucija kaže, da v družbenogospodarskih in kulturnozgodovinskih procesih ni absolutnih mejnikov in prelomov).

12. EVROPA IN SVET 1815

Znani in neznani svet; nova in stara Evropa; Rusija med Azijo in Evropo. Habsburška monarhija; Slovenci in južnoslovanski prostor (sintetičen prikaz ob zemljevidu).

Dunajski kongres in njegove težnje: popolna vrnitev v stari red ni več mogoča; stare dinastije se vrnejo, a nekatere pridobitve revolucije in Napoleonove dobe ostanejo: novi evropski politični zemljevid in odprta vprašanja (Italija, Nemčija, Poljska).

13. DRUŽBENOGOSPODARSKI RAZVOJ V PRVI POLOVICI 19. STOLETJA

Družbenogospodarski razvoj teče dalje: napredovanje industrializacije v Angliji, nova tehnična odkritja, postopno širjenje industrializacije v Evropo. Podeželje: razlike v položaju kmetskega prebivalstva (sumarno); mesta in meščanstvo v prvi polovici 19. stoletja; nastajanje industrijskega delavstva in prva nasprotja med delavci in meščani. Spremembe v življenjskih ravni, rast števila prebivalstva, daljšanje življenjskega obdobja in boljša prehrana, boljše higienske razmere, povečanje števila članov družine, spremembe v družinskih razmerjih (v delih zahodne Evrope že od druge polovice 18. stoletja dalje), večja čustvena povezanost družinskih članov; položaj ženske. Izobraževanje: šolstvo in uveljavitev adolescence kot posebnega življenjskega obdobja (primerjalno; poudarjene razlike med posameznimi deli Evrope).

13.1 Napredek komunikacijskih povezav

Prva polovica 19. stoletja ni čas zastoja: železnice, začetek telegrafa, tisk in pomen notranjega povezovanja držav in evropskega prostora. Širjenje obzorja, preraščanje lokalnih regionalnih trgov in oblikovanje državno-nacionalnih trgov (poudarimo razlike med posameznimi evropskimi regijami in državami ter razloge za počasnejše uveljavljanje teh procesov v srednji in vzhodni Evropi).

Industrijsko in gospodarsko prvenstvo Velike Britanije, njena trgovskopomorska premoč, širjenje angleškega gospodarskega in političnega vpliva zunaj Evrope (Indija, Kitajska, Južna Amerika.

14. MED REVOLUCIJO IN LEGITIMIZMOM

Boj med legitimizmom in liberalizmom; sredozemske revolucije 1820 in revolucije v Evropi 1830. Politična raznolikost Evrope 1830-1848: Velika Britanija, Francija, Nemčija in Avstrija, Italija, Rusija, Turčija in Balkan (sumaren in primerjalen prikaz).

14.1 Narodnointegracijski procesi

Nacionalna zavest in nacionalna gibanja. Avstrija (Čehi, Hrvati, Madžari, Srbi ...) Srbi in drugi južni Slovani v turški državi.

14.2 Avstrija in slovenski svet v obdobju od 1815. do 1848.

Začetki industrializacije, železnica, spremembe v družbi in miselnosti; kmet na Slovenskem; meščan na Slovenskem; nemško in italijansko-slovenska razmerja; slovenski jezik; državna, pokrajinska in narodna zavest, Bleiweisov in Prešernov krog; romantika.

14.3 Kulturnozgodovinske razmere: duhovno ozračje, vpliv Cerkva; britanski utilitarizem; romantika in "bidermajerska samozadostnost" južnonemškega in avstrijskega malomeščanstva.

15. REVOLUCIJE 1848 - REZULTAT NAKOPIČENIH NASPROTIJ

Narava revolucij (spontanost, liberalnodemokratska politična usmeritev, narodnozdruževalne in osvobodilne težnje). Revolucija v Franciji, Nemčiji, Italiji; habsburška monarhija in Slovenci 1848, odprava absolutizma in fevdalizma v Avstriji; oblikovanje političnih programov pri Čehih, Hrvatih, Nemcih, Madžarih, Slovencih in Srbih.

Leto 1849 in rezultati revolucij

Dosežki revolucij; države, ki se jih revolucija ni dotaknila: Velika Britanija, ZDA, Rusija.

16. GOSPODARSKI VZPON V DRUGI POLOVICI 19. STOLETJA

Druga faza industrializacije: povezovanje Evrope in sveta, evropski vzhod in zahod, evropski Sever in Jug; "v 80 dneh okoli sveta"; industrializacija in železnice v Evropi, habsburški monarhiji in slovenskih pokrajinah; odpiranje trgovskih poti proti Carigradu in povečanje zanimanja za Balkan (s kratkim prikazom krimske vojne).

Nova podoba podeželja; nova podoba mest, spremembe v urbanizmu (primer: Pariz). Postopno nastajanje potrošniške družbe (mestna trgovska središča z vse bolj raznoliko ponudbo, prodiranje industrijskega in splošni porabi namenjenega blaga na podeželje: čaj, kava, tobak, moda).

Meščanstvo: razslojenost, nastajanje podjetniškega menedžerskega sloja; strokovna in poklicna diferenciacija izobraženstva, svobodni poklici, uradniki; nižji mestni sloji, mestna revščina, industrijski proletariat.

Migracije delovne sile: odseljevanje s podeželja v mesta, povečanje zahodno- in srednje- evropskih mest: London in Manchester, Pariz in Berlin, Dunaj in Ljubljana (primerjava mest med seboj in povečanjem mest v vzhodni Evropi).

Umetnost; znimanje za zgodovino in arheologijo.

17. MED ABSOLUTIZMOM IN DEMOKRACIJO 1850-1870

Neoabsolutizem (Avstrija); avtoritarizem (Francija, Prusija); parlamentarizem (Velika Britanija); nastajanje modernih strank, nova vloga časopisja pri oblikovanju "javnega mnenja"; Cerkev in država.

Moderni nacionalizem: nacionalna država (modeli: Francija, Nemčija) in večnacionalna država (modeli: habsburška monarhija, Rusija, Turčija), problem večetničnosti (Velika Britanija, Francija, Belgija, Španija). Združitev Nemčije in Italije (omenimo, da je Italiji leta 1866 pripadla tudi Beneška Slovenija) ter iskanje novega evropskega ravnotežja; francosko-nemške napetosti in premik mednarodnega evropskega težišča iz Pariza v Berlin. Pariška komuna - poskus uresničitve (malo)meščanskih predstav o demokraciji.

Avstrija: prehod iz neoabsolutizma v parlamentarno dobo, organizacija države po letu 1861, dualizem; slovensko narodno politično organiziranje v šestdesetih in sedemdesetih letih, napredujoča nacionalna polarizacija. Razlike v življenju med avstrijsko in ogrsko polovico monarhije; položaj Hrvatov.

18. VPRAŠANJE MEJA RAZVOJA - KONEC VELIKIH ILUZIJ

Gospodarska kriza 1873: poglabljanje krize na podeželju; prevlada velike industrije in trgovine. Postopno zmanjševanje pomorske in gospodarske premoči v svetu sploh Velike Britanije; ZDA po secesijski vojni; Rusija po odpravi tlačanstva; Japonska - nov dejavnik v jugovzhodni Aziji.

Balkan - “vzhodno vprašanje” in južni Slovani; Balkan kot sod smodnika, a tudi most na Bližnji vzhod; oblikovanje "moderne Srbije". Kolonialna politika zahodnoevropskih držav: nadaljevanje evropske ekspanzije in oblikovanje svetovnega tržišča; neevropsko blago na evropskih tržiščih in problem konkurence; zaton liberalne ekonomske politike, izseljevanje prek oceana; boj za kolonije (tržišča, surovine, dobiček) in preraščanje v boj za politično delitev sveta in premoč v Evropi.

18.1 Nova politična podoba Evrope po letu 1870

Uveljavljanje parlamentarne demokracije in problem volilne pravice; kriza konservativizma, kriza liberalizma in mednarodnega socializma; iskanje novih ideoloških konceptov in boj za volivce ter v tem smislu agresivnejša narava nacionalističnih in socialnopolitičnih ideologij; konservativni nacionalizem, rasizem, antisemitizem; nestrpnost, nacionalni, rasni in ideološki ekskluzivizem. Pomen vključevanja vseh slojev prebivalstva v politiko. Kulturna in socialna nasprotja v Evropi in svetu.

18.2 Slovenci v Avstriji po letu 1870

Srednja Evropa in Avstrija zaostajata v primerjavi z zahodnoevropskim razvojem. Slovenci v tem obdobju: slovenski kmet, slovensko meščanstvo, slovenski izobraženec; slovenski študentje na Dunaju, Gradcu in v Pragi; duhovno in miselno obzorje slovenskega človeka; politične stranke, delovanje in programi; propadanje kmetov in obrtnikov in poskusi zaustavitve (Vošnjak, J. E. Krek); zaostrovanje nacionalnih odnosov: germanizacija, a tudi slovenizacija osrednjega slovenskega območja na drugi strani.

19. Evropa in svet V OBDOBJU "fin de sieclA"

Zmagoslavje in kriza meščanskega optimizma, Vse večje socialne napetosti, migracije. Nazorske in ideološke zadrege ob koncu 19. stoletja; nova pota filozofije (Nietzsche) in znanosti, odkrivanje človekove psihe in podzavednega (psihoanaliza); literatura in umetnost, impresionizem, dekadenca, simbolizem, ekspresionizem; Vprašanje emancipacije žensk.

Naraščanje vpliva sredstev obveščanja; nova vloga množice, problematizacija le-te. Evropa ni več središče sveta: začetek krize evropske samozagledanosti in superiornosti; vzpon ZDA, velika selitev prek Atlantika; vzpon Japonske, rusko-japonska vojna, začetek vključevanja diplomacije v razreševanje kriznih žarišč.

20. VSE BLIŽE SVETOVNI VOJNI

Boj za vpliv v svetu: zaostritev nacionalnih konfliktov; boj za vpliv Evropi, na Bližnjem vzhodu in v Afriki (Libija, Maroko); mednarodna zavezništva: nove mednarodne interesne zveze; krizna žarišča (poudarek na balkanski krizi in vključenosti Avstro-Ogrske).

20.1 Slovenci pred prvo svetovno vojno

Nenehno zaostajanje za Evropo; kriza kmeta in šibkost meščana; Dunaj "fin de siecle" in nacionalne kulture. Spremembe v življenju kmeta, vsakdanjiku meščana, podobi mest in podeželja v obdobju od 1850. do1910. Slovenski odnos do Avstrije in njenega obstoja: nacionalna in državna zavest Slo vencev, Slovenci in Nemci, kdo so nosilci nacionalne zavesti; "slovanstvo" in "jugoslovanstvo" pred prvo svetovno vojno; habsburška monarhija je za zahodno Evropo porok evropskega ravnotežja.

Četrti letnik

21. PRVA SVETOVNA VOJNA

Razdeljenost Evrope na dva bloka - centralne sile in antanta; iskra iz Sarajeva, medsebojne vojne napovedi in začetne vojaške operacije; polom pacifizma in delavskega internacionalizma, stališče evropske levice do vojne. Iluzija o hitrem koncu vojne: oris vojnih operacij do leta 1915 (sumaren oris ob zemljevidu); gibljivo začetno vojskovanje zamenja pozicijska vojna; novodobno orožje, namenjeno množičnemu uničevanju; Balkan v vojni. Leto 1915 in vstop Italije v vojno; soška fronta.

21.2 Življenje v Evropi med vojno

Totalizacija vojne; prilagajanje gospodarstva vojnim razmeram; vojaki in civilisti v vojni (umiranje v strelskih jarkih, v rovih pri Verdunu in na Karpatih; pomanjkanje, lakota in bolezni v zaledju); evropska mesta in podeželje - ženske in otroci kot nadomestna delovna sila.

Širjenje vojne na kopnem in morju 1916-17, vstop ZDA v vojno; vojna v Aziji in Afriki (ob zemljevidu prikaz glavnih področij konfrontacij). Wilsonove točke in spremembe razmerja med silami v letu 1918; premirje in usoda Avstro-Ogrske.

21.3 Revolucionarno vrenje v Rusiji

Socialna in kulturnozgodovinska slika Rusije pred februarsko revolucijo (sumaren prikaz); Rusija vre, februarska revolucija v Rusiji; Rusija ostaja v vojni; kratkotrajna vlada meščanstva, boljševizem in njegovo zgledovanje pri francoskih revolucionarnih izkušnjah; vzpon boljševikov na oblast; mirovna gesla oktobrske revolucije, pogajanja v Brest-Litovsku.

21.4 Slovenci med prvo svetovno vojno

Doživljanje vojne, politične razmere; nacionalne zahteve - Majniška deklaracija; deklaracijsko gibanje in njegove "jugoslovanske" predstave; hiter konec vojne in razpad Avstro-Ogrske prehitita pričakovanja; nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov in njeni problemi; nastanek Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.

22. VERSAJSKA EVROPA, EVROPA "NARODOV" IN EVROPA RAVNOTEŽJA

22.1 Pariška mirovna konferenca

Mirovna pogajanja in pariška mirovna konferenca: temeljni problemi; nove države in nove meje - novi zemljevid Evrope; ustanovitev Društva narodov. Stara in nova konfliktna žarišča; problem francosko-nemške razmejitve; povojna Avstrija,Češkoslovaška, Finska, Madžarska, Poljska, Rusija; baltske državice. Rezultati vojne: vprašanje krivde za vojno; velika vojna kot nova bivanjsko-duhovna izkušnja in udarec zahodnemu zaupanju v napredek in moč človeškega razuma, svet po letu 1918 ni več svet pred letom 1914; literarne (Hemingway, Remarque, Prežihov Voranc) in druge umetniške upodobitve grozljive vojne izkušnje. Nova razmerja med silami v svetu - konec evropske nadvlade.

22.2 Povojni evropski "nered" in iluzije o evropski revoluciji

Ruska neznanka in zaostrovanje razmer v Rusiji; državljanska vojna, revolucionarni ukrepi, nacionalno vprašanje; postopno odstranjevanje boljševiških nasprotnikov; utrditev boljševiške oblasti; tretja internacionala; racepljenost delavskega gibanja; revolucija v Nemčiji in na Madžarskem; ali so bile realne možnosti za revolucioniranje Zahodne Evrope?

Problemi na novo nastale turške republike (problem meja, odnos z Grčijo, notranji problemi).

23. KRALJEVINA SRBOV, HRVATOV IN SLOVENCEV

Kraljevina SHS v Evropi in na njenem obrobju: kulturnozgodovinske, verske, socialne, gospodarske in politične razlike v novi državi; sestava prebivalstva, mesta in podeželje; tri prestolnice - Beograd, Ljubljana, Zagreb - in njihov utrip. Na poti k ustavi: eden ali trije narodi, centralizem in federalizem; položaj Albancev, Makedoncev, Muslimanov in manjšin; Vidovdanska ustava - vzrok za konflikte.

Strankarsko življenje, družbenopolitične raznolikosti.

23.1 Slovenci v Kraljevini SHS

Slovenci v boju za etnične meje - oblikovanje jugoslovansko-avstrijske meje; ozemeljske težnje Italije in jugoslovansko-italijanska meja po prvi svetovni vojni; jugoslovanske meje s sosednjimi državami (Madžarsko). Slovenci v Kraljevini SHS: gospodarstvo, politične razmere; šolstvo, univerza, kulturne ustanove in njihov pomen za nacionalni, znanstveni in kulturni razvoj; Slovenci v zamejstvu: v prvi avstrijski republiki, Italiji in na Madžarskem (nacionalni, politični in kulturni položaj; prizadevanja za ohranitev narodne samobitnosti).

24. ISKANJE NOVEGA RAVNOTEŽJA V EVROPI IN SVETU

24.1 Družbenopolitični sistemi med svetovnima vojnama

Države meščanskodemokratičnega evropskega reda. Nacionalizem in kozmopolitizem; Mussolini in vzpon fašizma v Italiji; Hitler in nastanek nacionalsocializma; boljševiški sistem - Stalinov totalitarizem. Društvo narodov: prizadevanja za ohranjanje evropskega in svetovnega miru; zunajevropski svet po prvi svetovni vojni (sumaren prikaz temeljnih problemov ob zemljevidu).

24.2 Razvoj gospodarstva, znanosti in umetnosti

Leta upanja 1924-1929:

Nov gospodarski vzpon: nadaljnja rast industrije; modernizacija kmetijstva, živilska industrija; meščanstvo dvajsetih let; vse večja povezanost in odvisnost gospodarskih razmer v Evropi od razmer v Ameriki in preostalem svetu. Povečevanje vloge in pomena komunikacijskih sredstev, novih medijev (radio, film); širjenje obzorja; nove oblike družbenega življenja, množični šport.

Svetovna gospodarska kriza 1929

Polom in pretres v svetovnem gospodarstvu, brezposelnost in družbenopolitične posledice krize. Postopno oživljanje in različna dinamika ponovne gospodarske rasti v Evropi po letu 1932; širjenje avtomobilizma; uveljavljanje letalstva v civilnem prometu; podoba evropskih mest (Pariz, London, Berlin, Rim).

Umetnost v dvajsetih in tridesetih letih: meščanska kultura, delavska kultura; znanost; vera, Cerkev in država.

24.3 Nadaljevanje političnoideoloških zaostritev in polarizacij

Poraz demokracije v Nemčiji; zmaga nacizma v Nemčiji, Hitler kot kancler in bistvene značilnosti nacionalsocializma. Privrženci fašizma (v Franciji, na Portugalskem, v Španiji ...); desnica v srednji Evropi; nemoč meščanskih demokracij. Kraljeva diktatura in jugoslovanski unitarizem; avtonomistična gibanja v Jugoslaviji; nemoč levice v Jugoslaviji sredi tridesetih let.

24.4 Razcepljenost Evrope sredi tridesetih let

Pojav Ljudske fronte. Državljanska vojna v Španiji (med revolucijo in obrambo meščanske demokracije); španska državljanska vojna v očeh evropske demokratične javnosti; sovjetska politika v Španiji.

24.5 Jugoslavija in Slovenci v tridesetih letih

Poskus gospodarske in politične konsolidacije med Stojadinovićevo vlado; moč in nemoč centralizma. Hrvaško vprašanje in Banovina Hrvaška; delitev bosansko-hercegovskega ozemlja; hrvaško-srbska nasprotja. Zunanja politika Jugoslavije med vojnama. Ljudska fronta in levica; razhajanja v levici ob vprašanju razmer v Sovjetski zvezi; meščanske stranke in desnica na Slovenskem. Revijalno in kulturno življenje na Slovenskem v drugi polovici tridesetih let.

25. NEIZBEŽNOST VOJNE

Vojni naproti; nemške in italijanske ozemeljske zahteve; povezovanje fašističnih držav, njihove kršitve versajskega miru (zasedbe tujih ozemelj); anšlus in meje nemškega rajha na Karavankah; München in vprašanje Češkoslovaške; Poljska in poljsko-nemški mejni konflikti; posledice politike popuščanja in nemoči zahodne diplomacije. Sovjetsko-nemški pakt, nemško-sovjetska razdelitev Poljske; posledice sovjetsko-nemškega pakta za mednarodno delavsko gibanje. Svet in Jugoslavija ob začetku druge svetovne vojne - kakšno je bilo pred drugo svetovno vojno vedenje prebivalstva o razmerah v Italiji, Nemčiji in Sovjetski zvezi.

26. DRUGA SVETOVNA VOJNA

26.1 Začetek vojne

Vojna v Evropi, nemška in italijanska ekspanzija; Sovjetska zveza kot nemški zaveznik (osvojitev baltskih držav in vojna proti Finski). Nemška vojna proti evropskemu zahodu, nevtralne države, srednjeevropska nihanja. ZDA in Japonska. Jugoslavija v letu 1941; nemško-italijanska ekspanzija v letu 1941; napad na Sovjetsko zvezo; angleško-ameriško-sovjetsko zavezništvo, protifašistična koalicija.

26.2 Evropa med odporom in kolaboracijo

Odpor in kolaboracija - Francija, Norveška, Nizozemska, Belgija. Različnost razmer v posameznih okupiranih državah; vichyjska Francija. Težave Sovjetske zveze (posledice stalinizma).

26.2.1 Jugoslavija po okupaciji

Razmere v Jugoslaviji, okupacija (nastanek Neodvisne države Hrvatske; jugoslovanska vlada v izgnanstvu; razkol med četniki in partizani v Srbiji, nacionalna obračunavanja v Neodvisni državi Hrvatski. Razmejitev okupacijskih con in razlike med nemškim in italijanskim okupacijskem režimom na Slovenskem; neodločenost slovenskega meščanstva in slovenskih meščanskih strank; nastanek Osvobodilne fronte; različne oblike okupatorjevega terorja nad civilnim prebivalstvom (koncentracijska taborišča, izgoni, streljanje talcev ...) Osvobodilni boj na Slovenskem: neizprosen pritisk na nemških zasedbenih območjih in začetki odpora; razmere v Ljubljanski pokrajini - ob oblikovanju odpora se nadaljuje in krepi političnoideološka polarizacija v mestih in na podeželju (ki se je začela v predvojnem obdobju); stališče meščanskih strank do okupatorja (okupator na Slovenskem skoraj nima pravih privržencev in zaveznikov; meščanske stranke se v Ljubljanski pokrajini odločajo za previdno politiko čakanja in dogovarjanja z okupatorjem); odnos meščanskih strank do oboroženega odpora (želja po politiki čim manj žrtev, zavračanje OF kot gibanja, ki je pod vplivom komunistov), oblike meščanske z OF nepovezane ilegale. Konflikti in dejanske meje v vsakdanjem življenju so bile neredko manj ostre (marsikdo ni imel svobodne izbire, ampak je postal ujetnik konkretnih razmer ali poteka dogodkov - mobilizirani v nemško vojsko, pomen okolja in vojnih razmer v posameznih delih Slovenije; vpliv nasilja v vojno vpletenih strani na odločitve posameznikov ...) Notranja organizacija Osvobodilne fronte, odnosi med ustanovnimi skupinami; socialna sestava prvih partizanskih čet.

26.3 Obdobje 1942/43

Potek vojnih operacij v Evropi, Afriki in na Daljnem vzhodu (sumaren pregled); bitke, ki so pomenile preobrat (Stalingrad, El Alamain, Midway). Kapitulacija Italije, bitka za Italijo; italijanski odpor proti nemški zasedbi.

26.4 Razmere v Jugoslaviji in na Slovenskem 1942/43

Potek vojnih operacij v Jugoslaviji in zaostrovanje državljanskega spopada; ustanovitve AVNOJ-a, zasedanje v Bihaču in Jajcu; odnos med jugoslovanskim in slovenskim narodnoosvobodilnim gibanjem. Nasprotja v Osvobodilni fronti, prevlada komunistov in vse večja nespravljivost (ne le slovenski, ampak jugoslovanski in evropski pojav); Dolomitska izjava in posledice za razmere na "terenu" (upoštevanje razlik po pokrajinah). Bratomorni spopad v Sloveniji, likvidacije komunistov, vaške straže. Vprašanje revolucije (problem revolucije in odvisnost revolucije in osvobodilnega gibanja na Slovenskem in v širšem jugoslovanskem prostoru).

26.5 Razmere v Jugoslaviji in na Slovenskem po kapitulaciji Italije

Razmere v Jugoslaviji in na Slovenskem po kapitulaciji Italije; patriotizem nacionalizem, antifašizem. Življenje v Ljubljani, Mariboru in drugih (poljubno izbranih) slovenskih mestih v letih 1943/44; Primorska in Trst, prekmorci. Boj za preživetje in boj za političnoideološke cilje; Rupnikova Ljubljanska pokrajina; organizacija osvobojenega ozemlja. Kultura, umetnost, izdajateljska dejavnost, časopisje in šolstvo med vojno. Odnos zaveznikov do narodnoosvobodilnega gibanja v Jugoslaviji. Dejanska moč komunistov in njihove socialne ideologije; avnojska načela in njihovo uresničevanje (težnje po centralizaciji, oblikovanje "ljudske oblasti", komunistični obračun z nasprotniki); politična emigracija v tujini.

26.6 Poraz Nemčije in njenih zaveznic

Potek in sklep vojnih operacij v letih 1944/45 (sumaren prikaz ob zemljevidu). Širjenje boljševističnega vpliva v Evropi in Aziji. Dogovarjanje med zahodnimi zavezniki in Sovjetsko zvezo od Jalte do Potsdama; nasprotja med zavezniki v vojni, začetek novega konflikta (ima stare korenine) - hladne vojne in delitve Evrope z "železno zaveso". Posledice atomskega oblaka za Japonsko.

27. POVOJNA GEOPOLITIČNA SLIKA EVROPE IN SVETA

Združeni narodi, deklaracija Združenih narodov in njen pomen. Mirovna konferenca, razdelitev Nemčije; nova geopolitična slika. Privlačna moč komunizma (velika iluzija ima korenine v tridesetih letih); političnoideološka polarizacija v Zahodni Evropi. Vprašanje krivde za vojno: nürnberški proces (v Italiji ni bilo procesov proti fašističnim krivcem vojne); notranji obračuni v Evropi (Francija proti Franciji, Nizozemska proti Nizozemski, Belgija, skandinavske države); migracije in preseljevanje manjšin. Povojna Češkoslovaška, Poljska, Italija, ZDA in Japonska (kratek, sumaren pregled).

27.1 Jugoslavija leta 1945

Razvoj povojne Jugoslavije v komunistično državo: narodnoosvobodilni boj kot boj protifašistično opredeljenega ljudstva in kot zmaga komunistov; vojaško-politični položaj ob koncu vojne; upanje v parlamentarno demokracijo in vzpostavitev nove "ljudske" (partijske) oblasti. Obračun z nasprotniki (poboji nasprotnikov brez sodnih procesov) in razne oblike maščevanja (primerjava z Zahodno Evropo).

27.2 Hladna vojna - njene korenine so v drugi svetovni vojni

Ameriška pomoč Zahodni Evropi (Marshallov načrt). Sovjetska zveza kot ideal in katastrofalna deziluzija; kaj Evropa in svet vesta o njej v letih 1948 - 1951. Zaostrovanje ideološke polarizacije, železna zavesa in nastajanje blokov. Razvoj v Aziji - Kitajska; Bližnji vzhod in nastanek Izraela. Širjenje komunizma v Vzhodni Evropi (Češkoslovaška ...) Nastanek dveh nemških držav ter vojaških zvez: NATA in Varšavskega pakta. Sovjetska zveza postane jedrska sila (eksplozija prve sovjetske jedrske bombe julija 1949); poskusi z vodikovimi bombami; začetek nenehne nevarnosti jedrskega spopada katastrofalnih razsežnosti.

27.3 Povojne gospodarske in družbenopolitične razmere v Jugoslaviji

Povojne gospodarske in družbene razmere: veliki optimizem in stvarnost; ustava in nacionalno vprašanje; obračunavanje s političnimi nasprotniki (procesi proti meščanskim demokratom, obračunavanje s komunisti iz lastnih vrst - dahavski procesi).

Problemi naših meja po drugi svetovni vojni: urejanje mejnih vprašanj na pariški mirovni konferenci (meja z Italijo in Avstrijo). Titove in jugoslovanske ambicije po širitvi jugoslovanskega komunističnega vpliva v Grčijo, Albanijo, Bolgarijo, vendar hkrati privrženost sovjetskim vzorom (kolektivizacija); leto 1948 - prelom s Sovjetsko zvezo in informbirojska kriza; izolacija Jugoslavije; groba notranja diferenciacija, Goli otok.

27.4 Svet v petdesetih letih

Poglabljanje nasprotij v svetu in krepitev protikomunističnega razpoloženja na Zahodu; korejska vojna. Stalinova smrt in boj za njegovo dediščino, vprašanje destalinizacije; opozicija (znotraj in zunaj komunistične partije) v vzhodno evropskih komunističnih državah; množični odpori sovjetizaciji (Berlin 1953, Madžarska in Poljska 1956). Povojna Kitajska, Izrael in arabske države. Poskus obnovitve francoske oblasti v Indokini, začetki boja za samostojnost Vietnamu. Težnje ZDA po prevladi v svetu (makartizem), razočaranje mlade generacije. Smeri v moderni umetnosti po letu 1945 (sumarno). Kultura in umetnost petdesetih let; ameriški način življenja vse močneje vpliva na življenje v Zahodni Evropi (Elvis Presley). Dosežki vesoljske tehnike (prvi umetni satelit - SPUTNIK, 1957); začetek tekmovanja v prodiranju v vesolje; novo obdobje v zračnem prometu; nastanek in vpliv novega sredstva obveščanja - televizije; problemi informacijske družbe.

27.5 Jugoslavija v petdesetih letih

Iskanje novega družbenopolitičnega modela po prelomu s Sovjetsko zvezo: samoupravljanje in komunistična država; centralizem in federalizem (prvi znaki oživljanja nacionalnih nasprotij); opozicija, spor z Djilasom. Gospodarski in družbeni razvoj (industrializacija in destrukcija kmetijstva, urbanizacija in modernizacija mest). Odpiranje in obračanje Jugoslavije v svet v petdesetih letih. Umetnost in kulturno življenje; pojav kritično opozicijske revije.

27.6 Evropa in svet od začetka šestdesetih let

Zahodna Evropa na začetku poti v združitev. Zaostritev odnosov med ZDA in Sovjetsko zvezo (berlinski zid, kubanska kriza). Dekolonializacija; poglabljanje nasprotij med razvitim in nerazvitim svetom, med vzhodnim in zahodnim blokom. Tretji svet in neuvrščenost kot iskanje poti, alternativne blokovski. ZDA: rasizem - vprašanje resnične enakopravnosti črncev in Indijancev (Martin Luther-King). Nemirne ameriške in evropske univerze; krepitev študentske opozicije; leto 1968 v Evropi in ZDA (študentski nemiri, "otroci cvetja", rock in upor mlade generacije). Okupacija Češkoslovaške in poslednji poskus "homogenizacije" vzhodnoevropskega komunizma.

27.7 Jugoslavija v šestdesetih letih

Nadaljevanje liberalizacije in zaostrovanje notranjih protislovij v začetku šestdestih let: ustava leta 1963, nasprotja med federacijo in republikami, kritična inteligenca. Brionski plenum in obračun z Rankovićem, postopna demokratizacija in revolt leta 1968. Gospodarska reforma leta 1965: značilnosti reforme, brezposelnost in odhajanje na delo v tujino; krepitev potrošništva, izboljšanje življenske ravni in povečanje revščine; odpiranje meja.

Nacionalne in socialne polarizacije v Jugoslaviji 1968-1972: zamujena priložnost za globljo reformo, poskus obnovitve partijske države; dvojnost sistema po letu 1974 (decentralizirana samoupravna Jugoslavija in vladajoča Zveza komunistov).

27.8 Osnovne poteze razvoja v sedemdesetih in osemdesetih letih

Ameriški izziv, integracija Evrope in težave pri tem. Krepitev Zahodne Nemčije in vzpon Japonske. Kriza vzhodnega bloka in komunizma, Sovjetska zveza ne more več obvladovati Vzhodne Evrope (opozicija na Madžarskem, Poljskem, vzhodni Nemčiji).Gorbačov, glasnost in perestrojka, padec berlinskega zidu in združitev Nemčije; zlom komunizma v vzhodnoevropskih državah (Romunija, Poljska, Češkoslovaška, Bolgarija, Albanija).

27.9 Jugoslavija po Titu in njen razpad

Jugoslavija po letu 1980: gospodarska, družbena in politična kriza, demonstracije na Kosovu 1981 - znak zaostrujoče se nacionalne polarizacije; zadolženost Jugoslavije, poskus obvladovanja krize s težnjo po novi učinkovitejši centralizaciji. Zahteve in nasprotja po reviziji ustave iz leta 1974. Poskusi centralizacije šolstva, znanosti in kulture ter slovensko-hrvaško nasprotovanje; razpad jugoslovanske pisateljske organizacije zaradi zaostrenih političnih razhajanj. Memorandum srbske akademije, nemirno Kosovo, odprava avtonomije v Vojvodini in na Kosovu. Slovenske zahteve po konfederalizmu (slovenski izobraženci in 57. številka Nove revije, načrt slovenskih pisateljev za novo ustavo).

Oblikovanje slovensko-hrvaškega konfederativno usmerjenega bloka in centralistično usmerjenega bloka v vzhodnem delu Jugoslavije; vojaški poseg na Kosovu; neuspeli poskus Markovićevih reform; kronologija razpadanja Jugoslavije 1989-1991. Osamosvojitev Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Makedonije.

28. SODOBNI SVET IN NJEGOVA PROTISLOVJA

Protislovja: sever - jug, vzhod - zahod, bogati - revni, lačni - siti; onesnaženo okolje (problem odpadkov, prenaseljenost planeta). Problemi sodobne demokracije in njenega razvoja. Moč tehnologije, vseobsegajoča moč sodobne države, moč manipulacije. V kolikšni meri je sodobni svet povezan s preteklostjo, je res mogoče govoriti o koncu zgodovine? Sodobni svet živi mnogo bolj povezan s preteklostjo, kot se zdi na prvi pogled. To med drugim kažejo prav nasprotja na področjih nekdanje Jugoslavije in Sovjetske zveze ter v državah Srednje Evrope.

1.2. 2 Operativni cilji predmeta

1. letnik

ZGODOVINA

Operativni cilji	Ključne teme	Povezave
Dijak: - zna zgodovinska dogajanja, pojave	Čas in prostor - temeljni
in procese postaviti v čas in prostor	določili človeka in družbe
- utemelji, zakaj mora biti vsak dogo- dek , pojav ali proces časovno in
prostorsko opredeljen (konkretnost,
spremenljivost zgodovinskega časa
in prostora)
- razvrsti v pravilnem kronološkem
zaporedju velika zgodovinska obdobja
- pojasni pomen zgodovinskih virov	Pot k zgodovinski resnici
za zgodovinska spoznanja, spoznava
vrste virov in zgodovinarjevo delo
- spozna pomen zbiranja, varovanja
in proučevanja zgodovinskih virov
in pomen pomožnih zgodovinskih ved
- spoznava zgodovino kot družbeno
znanost in učni predmet

PODOBE IZ PRAZGODOVINE

- s pomočjo zgodovinskega zemljevida	Paleolitske, mezolitske in
pojasni nastanek človeka in njegovo	neolitske kulture
razširjenje po svetu; ob tem spozna
različna gledanja ( tudi verska) na
nastanek človeka
- ob slikovnem gradivu ostankov mate-		muzej
rialne kulture (obisk muzeja) pojasni
“gospodarske dejavnosti” in glavne dosežke ljudi v posameznih obdobjih kamene dobe
- primerja tehniko izdelave orodja v v paleolitiku in neolitiku, sklepa o napredku in spremembah v načinu življenja(prehrana, bivališča, prvo poljedelstvo, živinoreja, lončarstvo)
- opredeli značilnosti življenja v rodu
(organizacija, odločanje, vloga moških, žensk in otrok)
- pojasni pomen odkritja in uporabe kovin v gospodarstvu in v vsakdanjem življenju	Življenje v kovinskih dobah
- navede in pojasni razloge za nasta- janje razlik v premoženju, družbeni moči in ugledu, razloži spremembe v družbeni organizaciji, odločanju in družbeni vlogi moških
- ob slikovnem gradivu spoznava materialno in duhovno kulturo v posa- meznih obdobjih prazgodovine	Duhovni svet človeka	umetnost
- analizira zemljevid ter poišče večja	Naši kraji v prazgodovini	obisk lokalne-
arheološka najdišča posameznih		ga muzeja
prazgodovinskih dob na našem ozem-
lju in sklepa o poseljenosti prostora
- ob slikovnem gradivu spoznava ust-
varjalne dosežke ljudi v prazgodovin- skih dobah na našem ozemlju

ZGODNJE VISOKE KULTURE

- s pomočjo kronološke tabele in zem-	Začetki in razvoj prvih
ljevida opredeli čas in prostor prvih	civilizacij
civilizacij, njihovega vzpona in padca
- ugotovi vpliv naravnih in drugih (zlasti
gospodarskih) dejavnikov na začetek
prvih civilizacij ob velikih rekah
- pojasni značilnosti in pomen irigacij-
skega poljedelstva (ob primeru Egipta
ali Mezopotamije)
- ob zemljevidu poda sumaren pregled razvoja posameznih civilizacij (civiliza- cijskih območij: Egipt, Mezopotamija, Fenicija, Izrael, Indija, Kitajska)
- primerja gospodarski razvoj posame-
znih orientalskih družb in poišče razlike
in posebnosti
- razloži državno organizacijo in vzroke za različnost
- ob slikovnem gradivu in besedilih	Izbrane podobe iz življenja po
razloži družbeno podobo (razslojenost), življenje, delo in položaj pripadnikov različnih družbenih skupin (vladar, svečeniki, uradništvo,vojska, kmetje, nesvobodni, moški, ženske, otroci)	kulturno-kulturnih območjih
- navede in ovrednoti najpomembnejše	Kulturna dediščina najstarejših	umetnost
dosežke najstarejših civilizacij (v astronomiji, koledarju, medicini, tehniki, vojni tehniki, književnosti in umetnosti) - ob odlomkih iz Hamurabijevega zakonika in hetitske pismenosti spozna prve začetke prava in “pravne varnosti”	civilizacij
- ob konkretnem primeru (npr. Egipt, ali Mezopotamija) spoznava razvoj poglavitnih umetnosti		umetnost
- navede razloge za nastanek pisave
(razvoj od podobopisa do črkopisa)
in pojasni njen pomen za ohranjanje
vedenja kasnejšim generacijam
- zna razložiti pojme antropomorfizem, politeizem, monoteizem in vlogo reli- gije v življenju ljudi in v umetnosti	Religija

GRŠKA CIVILIZACIJA

- ob zemljevidu našteje kulturne centre bronaste dobe v egejskem prostoru (Kreta, Mikene, Troja) in opiše ter	Kreta, Mikene, Troja
primerja življenje različnih družbenih slojev
- ob slikovnem gradivu pojasni značil-
nosti kretske in mikenske kulture
- analizira zemljevid in pojasni čas ter prostor naselitve grških plemen na jug Balkanskega polotoka, na egejsko otočje in obalo Male Azije (mala grška kolonizacija)	Homerska Grčija : preseljevanje in naseljeva- vanje Grkov, grška družba
- ob izbranih odlomkih besedil iz Iliade in Odiseje spoznava življenje Grkov do 8. stol. pr. Kr. (družbena struktura in organizacija)
- opiše značilnosti najstarejše grške religije (grške predstave o nastanku sveta in bogov) in pojasni razloge za navzočnost mitov, pripovedk in preročišč v grškem svetu in življenju	Grški svet bogov in mitov; povezovalne prvine	grški in latin- ski jezik
- navede in pojasni povezovalne prvine med Grki (vera, jezik, pisava, igre v Olimpiji)
- navede in pojasni razloge izseljevanja	Velika grška kolonizacija
(velika grška kolonizacija med 8. in
6. stoletjem pr. Kr.), analizira zemlje-
vid, ugotovi območja grške koloni-
zacije; izpiše krajevna imena, ki še
danes spominjajo na ta proces
- ovrednoti pomen grške kolonizacije za
gospodarski in kulturni razvoj polisa
in razvoj poznejših civilizacij na tem območju
- pojasni, zakaj je v Grčiji nastala množi-	Mestna država - polis
ca političnih tvorb - polisov, navede in
pojasni značilnosti mestnih držav
(težnje po avtarkiji, avtonomiji)
- ob zemljevidu prikaže naravne možnosti za razvoj Aten; pojasni spre- minjanje atenske gospodarske, social- ne in politične podobe	Atenski polis
- ob odlomkih besedil spoznava in ovrednoti pomen Solonovih reform pri reševanju gospodarske in politične krize
- ob besedilih samostojno pridobiva	Delo z zgodovinskimi	grški in latinski
vedenja o novih oblikah ustavne	besedili	jezik
ureditve Aten od timokracije do
demokracije Periklejeve dobe
- ob odlomkih (Herodot, Plutarh, Kse-
nofon, Tukidid ...) spoznava živ-
ljenje, pravne, moralne in občečlo-
ške vrednote in jih primerja z dana-
šnjimi
- spoznava grški odnos do svobode
in zaslužnih mož
- pozna posebnost špartanskega polisa, ( tradicionalna vojaška skupnost, aristokratska ureditev) - primerja gospodarstvo, družbo in politično ureditev v Atenah in Šparti - primerja vsakdanje življenje posamez- nih družbenih skupin v grških polisih in zapiše ugotovitve	Šparta
- ob zemljevidu ponovi podatke o nastanku in obsegu perzijske države, spozna njeno ureditev in vzroke za vojno z grškimi polisi - ob odlomkih iz Herodotovih zgodb spoznava meddržavne odnose, različna stališča in dileme pri odlo- čitvah - ob zemljevidu na kratko opiše potek vojne, grško obrambo in odnos do svobode (neenotnost stališč do Perzijcev; problem strategije) in spozna družbene spremembe v tem času (uveljavljanje meščanov)	Grško-perzijske vojne in grški odnos do svobode
- pojasni vzroke in posledice atensko- špartanskih nasprotij po vojnah s Perzijci
- navede najvidnejše dosežke Grkov v znanosti, arhitekturi, slikarstvu in književnosti - ob odlomkih (Herodot, Tukidid) spozna razvoj zgodovinopisja in ovrednoti njegovo vlogo - ovrednoti pomen grške filozofije in kulture za prihodnji razvoj evropske duhovne kulture in političnih ustanov	Grška kulturna zapuščina	SL-književnost (1. l.) umetnost latinski jezik, grški jezik
- pojasni pogoje za uresničevanje pan- helenske politike (novo obdobje vojaške taktike, oslabelost grških polisov) in njene posledice - analizira zemljevid in prikaže nastanek makedonskega imperija (težnje Alek- sandra Velikega po odkrivanju in osva- janju sveta)	Država Aleksandra Makedon- skega - obdobje helenizma
- ovrednoti pomen Aleksandrove države pri spajanju in prepletanju različnih kultur vzhoda in zahoda; razloži zna- čilnosti in pomen helenistične kulture (znanost, umetnost, urbanizem, muzeji in knjižnice) - pojasni gospodarski razvoj v obdobju helenizma		grški in latinski jezik

RIMLJANI

- ob zemljevidu razloži etnično in kul- turno podobo Apeninskega polotoka pred nastankom rimske države - spozna značilnosti etruščanske kulture in vpliv grške in etruščanske kulture na rimski razvoj	Apeninski polotok in njegovi prebivalci
- se seznani z ustanovitvijo Rima (raz- lika med ljudskim sporočilom in ugo- tovitvami arheologije) - opiše strukturo in organizacijo rimske družbe v najstarejšem obdobju (pojmi: družina - familia, rod - gens, bratstvo - kurija, pleme - tribus, populus romanus) - pojasni položaj patricijev in plebejcev	Nastenek Rima in čas rimskih kraljev
(naraščajočo vlogo plebejcev, boj za politično enakopravnost)
- navede najpomembnejše oblastne organe rimske republike in njihove pristojnosti (konzulat, senat, centurij- ska skupščina, ljudski tribunat, ljudska skupščina) ter opiše razloge za kodifikacijo prava in pomen le-te	Rimska republika: Oblastni temelji
- analizira zemljevid in prikaže širjenje rimske nadoblasti po Apeninskem polotoku in v Sredozemlje - pojasni odnos Rima do zasedenih ozemelj na Apeninskem polotoku in provinc (odnos do zemlje in prebivalstva, značilnosti uprave, spopad in simbioza kultur)	Razvoj rimske države v imperij
- utemelji gospodarske, družbene, politične in kulturne posledice nenehnih vojn	Socialna nasprotja in poskusi reform
- ob odlomkih (Plutarh, Polibij, Pet-		latinski jezik
ronij) spoznava velike socialane raz-
like v rimski družbi, etične vrednote
in politična nasprotja
- pojasni različne vzroke in posledice propadanja rimskega kmečkega prebivalstva in sklepa o gospodarski in politični krizi ter njenih posledicah - pojasni značilnosti in problem agrar- no-socialnih (brata Grakh) ter vojaških reform (Marij, Sula)		latinski jezik
- ob odlomkih antičnega zgodovino-	Delo z zgodovinskimi bese-	latinski jezik
pisja pridobiva vedenja o bogastvu	dili - rimska republika v
in revščini, vzrokih in posledicah	antičnem zgodovinopisju
“boja za oblast”, pravnih, moralnih
in etičnih vrednotah in dilemah
- spoznava odnos do življenja
- ob primeru J. Cezarja spoznava		latinski jezik
vlogo osebnosti v zgodovini, vlogo
Cezarja v njegovi dobi in njegovo
zapuščino (Julijske Alpe, koledar,
cesar, literatura, pregovori ...)
- pojasni vlogo retorike kot oblike		latinski jezik
komuniciranja z ljudmi in pri obliko-
vanju javnega mnenja in vplivih na
politične odločitve (Cicero ...)
- navede in pojasni vzroke za nastanek nove oblike vladavine - triumvirat - opiše značilnosti Cezarjeve diktature - pojasni razmere, ki so vodile v obliko- vanje drugega triumvirata in novo državljansko vojno	Cezar in začetek propadanja republikanskih institucij
- razloži značilnosti Oktavijanove vladavine (navidezna ohranitev republike, princeps prvi med enakimi, kopičenje republikanskih služb v osebi princepsa, poenotenje imperija in upravljanja provinc, širjenje držav- ljanskih pravic, omilitev družbenih napetosti; vojska in uradništvo, glavna opora princepsa; zunanja politika) - analizira zemljevid rimskega imperija v 1. stoletju po Kr. in ugotovi obseg (meje na S, Z, J in V) - razloži pojem romanizacija, navede glavne nosilce njenega širjenja in po- išče razloge za razlike v intenzivnosti romanizacije med vzhodnimi in zahodnimi provincami in posledice	Rimsko cesarstvo - principat: Avgustov principat
- razloži možnosti za gospodarski razvoj v Avgustovem obdobju in opiše nastanek novih socialnih skupin
- ob virih opiše družbeni položaj in vsakdanje življenje različnih socialnih slojev v mestu (bogataši, reveži, osvobojenci, sužnji) in na podeželju (latifundisti, kmetje, koloni, sužnji) - pojasni namen in pomen cirkusov in amfiteatrov - klica "panem et circenses"	Iz življenja Rimljanov	latinski jezik
- spozna vplive etruščanske in grške religije na rimsko	Rimski svet bogov, znanosti in kulture	SL-književnost (1.l.) latinski jezik
- ob slikovnem gradivu spozna značil- nosti rimske kulture, zlasti uporabnost na različnih področjih življenja - navede največje dosežke rimske civilizacije v znanosti, pravu, zgodovinopisju in književnosti - ovrednoti pomen rimske kulture za poznejšo evropsko civilizacijo
- pojasni družbeno in duhovno podlago	Začetki krščanstva	latinski jezik
nastanka krščanstva (zgodovina Izraela, nezadovoljstvo Judov z rimsko
nadoblastjo, pričakovanje Mesije,
odziv Judov in Rimljanov na Jezusovo
delovanje)
- opiše značilnosti krščanstva v prvih
stoletjih (versko-socialna sporočila,
od preganjane do državne religije)
- razloži družbene in gospodarske raz- mere po Avgustu do konca principata (usihanje suženjske delovne sile, vse večja brezposelnost, veliki stroški za upravo in obrambo, poglabljanje krize na podeželju)	Poznoantično rimsko cesarstvo
- pojasni vzroke za poglabljanje gospo- darske in družbene krize v 4. in 5. stoletju in reformne poskuse za njeno ublažitev (Dioklecijan, Konstantin, Teodozij)
- ob zemljevidu prikaže vpade barbar- skih ljudstev, obrambo, razdelitev imperija na dve polovici in propad zahodnorimskega cesarstva
- ob zemljevidu ugotovi, kdaj in od kod se je širila rimska oblast na naše ozemlje, razbere upravno razdelitev in pojasni pomen našega ozemlja za rimske gospodarske in osvajalne namene	Naši kraji v rimskem obdobju	obisk muzeja ali arheološke- ga najdišča
- opiše vpliv rimskega obdobja na živ- ljenje staroselcev (napredek gospodar- stva - obrti, prometa; verski in kulturni vpliv) - spoznava značilnosti provincialne kulture

2. letnik

ZGODNJI SREDNJI VEK

Cilji	Ključne teme	Povezave
Dijak: - analizira zgodovinski zemljevid in ugotovi obstoj različnih barbarskih ljudstev ob meji rimskega imperija v Evropi in Aziji - pojasni vzroke za preseljevanje ljudstev (Huni, Germani, Slovani, Avari) - navede in pojasni posledice preselje- vanja (gospodarske, družbenopolitične in kulturne) in odnose med starimi in novimi naseljenci - ob zemljevidu razloži novo politično podobo Evrope (nove države) po germanskih in slovanskih selitvah	Spremenjena podoba Evrope po razpadu rimskega imperija
- pojasni družbeni razvoj Frankov po naselitvi v Galiji (stapljanje elementov stare in nove družbe, razvoj v najmoč- nejšo "barbarsko državo” na ozemlju zahodnorimskega imperija) - pojasni postopno nastajanje fevdalnih odnosov in podložniških razmerij - pojasni razloge za začasni gospodar- ski in kulturni zastoj evropskega zahoda po propadu zahodnorimske- ga cesarstva (čeprav trgovski in obrtni stiki z vzhodom v merovinškem obdobju niso povsem zamrli)	Trije duhovno-civilizacijski krogi: Evropski zahod od 5. do 8. stoletja
	Evropa v karolinškem obdobju:
- razloži nastajanje in značilnosti fevdalne družbene hirarhije, tipične za frankovski tip fevdalizma	Novi gospodarski temelji
- opiše osnovne značilnosti karolinške države (kralj-cesar; uprava in vojska meje - do kod je segal frankovski vpliv; družbenostanovska in vojaško politična hirarhija)	Karolinška država
- razloži vlogo Cerkve v zgodnjem srednjem veku	Karolinška renesansa
- pozna temeljne značilnosti karolinške renesanse (prenova duhovnega življenja; srednjeveška pismenost in šolstvo; arhitektura; samostanske šole v krščanskem svetu)
- navede razloge za razpad karolinškega cesarstva (politična drobitev Evrope; uspešni vpadi "novih ljudstev Madžari, Vikingi, Saraceni ")in posledice	Razpad karolinškega cesarstva
- navede razloge, ki so Bizancu omo- gočili brez večjih izgub preživeti prve "velike selitve ljudstev" in razloži vzpon Bizanca v obdobju cesarja Justinijana (razvoj v sredozemsko velesilo, teme, despotizem, cezaro- papizem, zakonik, kultura)	Bizanc v obdobju Justinijana
- ob odlomkih iz Prokopija spoznava	Soočanje starega in novega	latinski jezik
življenje na bizantinskem cesar-
skem dvoru (politika, spletke,
konflikt starih in novih vrednot - ali
je Bizanc še Rim ali se je z
Justinijanom končala antika?)
- spozna razliko med hotenjem in
rezultati obnovitve “Rima”

- analizira zemljevid in opredeli prostor "prednikov južnih Slovanov" (Hrvatov, Srbov, slovanskih Makedoncev) in njihovih zgodnjih državnih jeder	Južni Slovani na Balkanskem polotoku

- ob zemljevidu opredeli domovino Arabcev in pojasni značilnosti življe- nja pred nastankom države pojasni začetek islama in njegov pomen v takratnem arabskem svetu - ob zemljevidu razloži širjenje islama, (arabska osvajanja, spremembe v sredozemskem prostoru, odnos do podrejenih ljudstev, njihove vere in kulture) - ob slikovnem gradivu in odlomkih besedil spoznava značilnosti arabske kulture (nadaljevanje vzhodnorimskih	Islam in Arabci, arabska kultura	SL-književnost (1.l.)
izročil, prenos znanstvenega boga-
stva antike) in navede dosežke v znanosti in ladijski tehniki
- analizira zemljevid in prikaže naselit- veni prostor "prednikov" Slovencev in pojasni nastanek in razvojne značilnosti Karantanije (družba, orga- nizacija gospodarstvo, nastajanje fevdalnih odnosov) - pojasni širjenje krščanstva in navede cerkvena središča (Salzburg, Oglej, samostani), pomembna za širjenje krščanstva - pojasni zgodovinske okoliščine, ki so povzročile izgubo karantanske samostojnosti	Med Slovani v Vzhodnih Alpah	SL-književnost (1.l. - Brižinski spomeniki)
- označi zgodovinske okoliščine nastan- ka Spodnje Panonije in ovrednoti misijonsko delo Cirila in Metoda ter njunih učencev na verskem ter kulturnem področju
- ob odlomkih Pavla Dijakona spozna		latinski jezik
primer dvojezičnega srednjeveške-
teksta in odnos med Langobardi in
alpskimi Slovani
- ob besedilih spoznava politične
spremembe v Karantaniji
- ob zemljevidu opredeli naselitveni prostor zahodnih in vzhodnih Slovanov (Moravci, Čehi, Poljaki, Rusi) in poudari vlogo Rima in Carigrada pri širjenju krščanstva	Naselitveni prostor Slovanov (zahodnih in vzhodnih)
- ob tematskem zemljevidu poda sumar- en pregled razvoja Evropejcem znanih in manj znanih področij v drugi polovici prvega tisočletja (Kitajska, Afrika, Srednja Amerika)	Neevropski svet (Kitajska, Afrika, Srednja Amerika)

EVROPA IN SVET V VISOKEM IN POZNEM SREDNJEM VEKU

	Evropa in svet od 10.do 12. stoletja:
- razloži politični zemljevid Evrope po	Zahodna Evropa
razpadu frankovske države
- poda sumaren pregled razvoja
zahodnoevropskih držav v obdobju od
10. do 12. stoletja (Anglija, Francija,
Španija)
- razloži pojem fevdalna razcepljenost
- analizira zgodovinski zemljevid in
politično podobo Nemčije ter Italije
- vrednoti gospodarski pomen severno-
italijanskih mest
- analizira zemljevid in opredeli začetek	Vzhodna Evropa
slovanskih držav (Češka, Poljska,
Kijevska Rusija) in Ogrske ter pojasni
temeljne značilnosti njihovega razvoja
(odnos s sosedi, notranje razmere)
- analizira zgodovinski zemljevid, ugoto-	Bizanc in jugovzhodna
vi teritorialni obseg Bizanca, navede	Evropa
in pojasni temeljne značilnosti razvoja
(proniarski sistem, zunanja nevarnost)
- spozna pomen bizantinske kulture
in vlogo Bizanca v srednjem veku
- ob zemljevidu pojasni osamosvojit-
vene težnje južnih Slovanov in
razmere, ki so omogočile nastanek
južnoslovanskih državic

- ob zgodovinskem zemljevidu in ča-	Zunajevropski svet
sovnih preglednicah spozna sočasna
dogajanja (glede na evropsko zgodo-
vino) v Aziji (Kitajska, Indija,
Japonska) in Srednji Ameriki
- ob slikah in virih opiše položaj	Podeželje - tridelna
podložnika	shema evropske družbe
- razloži napredek kmetijske tehnike
in ovrednoti uveljavljanje triletnega
kolobarjenja
- pozna prednosti odpravljanja pridvor-
nega gospodarstva in oblikovanja
kmetij
- pojasni vlogo plemstva in duhov-
ščine (različna struktura, različni polo-
žaj in vloga, vpliv na državno politiko)
- ob slikovnem gradivu opiše življenje
na gradovih
- pojasni cerkveni razkol in oblikovanje	Cerkev (vloga, shizma,
zahodne - katoliške ter vzhodne -	meništvo), investiturni boj,
pravoslavne Cerkve in ve, kje je	križarske vojne)
bilo njuno stičišče
- pojasni kulturno, politično in gospodar-
sko vlogo Cerkve; spozna vzroke in
cilje clunyjskih reform
- spozna vlogo Cerke in samostanov v
gospodarskem , socialnem, političnem
znanstvenem in kulturnem razvoju v
srednjem veku; našteje najpomemb-
nejše samostane na Slovenskem
- vrednoti kulturno vlogo samostanov
v srednjem veku
- navede in pojasni vzroke in posledice
investiturnega boja
- pozna poglavitne razloge in cilje
križarskih vojn
- ovrednoti gospodarske in kulturne
vplive, ki so prišli v Evropo s
križarskimi vojnami; seznani se tudi z
negativnimi stranmi križarskih vojn

- pojasni nastajanje srednjeveških mest	Srednjeveška mesta in
primerja antično in srednjeveško	meščanstvo
mesto ter zapiše razlike
- pojasni gospodarsko dejavnost sred-
njeveških mest, ob zemljevidu razloži
razvoj trgovine in obrti ter odnos med
mestom in podeželjem
- ob odlomkih virov pojasni mestno
samoupravo, položaj meščanstva in
vsakdanje življenje
- spozna položaj židov v zahodnoev-
ropskih državah (vključenost v medna-
rodno in lokalno trgovino, finančna
dejavnost) in vzroke za nastanek antisemetizma ter za izgon židov iz
zahodnoevropskih držav v visokem
srednjem veku

- ovrednoti vlogo mest pri centralizaciji
fevdalnih monarhij

- spozna razgledanost in pismenost	Duhovni svet in miselnost
(izobraženost) posameznih družbenih	srednjega veka
slojev
- spozna etični, znanstveni in kulturni
razvoj v srednjem veku
- razloži pomen šolstva in prvih
univerz v srednjeveški Evropi
- pojasni značilnosti srednjeveške
miselnosti in poišče zvezo med
načinom življenja različnih družbenih
slojev in različnimi oblikami kulture
(sholastika, viteška kultura, ljudska
kultura, meščanska kultura)

Evropa od 12. do 14. stoletja
- z zemljevida razbere dežele, ki jih je	Posledice vpadov azijskih
prizadel mongolski vpad in razloži	ljudstev (Mongoli, Turki)
posledice za Rusijo
- navede in pojasni razloge hitrega
vzpona turške države

- analizira zgodovinski zemljevid in	Etnična, socialna in
pojasni politično podobo Balkanskega	duhovna podoba južno-
polotoka pred širjenjem turškega	slovanskega sveta
imperija
- ob zemljevidu konkretizira turško
ekspanzijo na Balkan in v Srednje
Podonavje
- navede in pojasni posledice širjenja
turške nadoblasti (etnične, verske,
kulturne ...)
- razloži pojem agrarna kolonizacija	Populacijski in gospodarski
(notranja in zunanja) in pogoje, ki so	vzpon Evrope do 14. st.
omogočili usmeritev le-teh in širjenje
življenjskega prostora
- navede in pojasni gospodarske,
etnične in politične posledice
kolonizacije v evropskem prostoru
- ob odlomkih besedil spozna posle-
dice kuge - “črne smrti” - v
razvoju prebivalstva 14. in 15. stoletja

- navede in pojasni bistvene vzroke	Kriza Cerkve in papeštva
socialnih in verskih gibanj, razloži	v 14. in 15. stoletju
pojem herezija in navede najbolj
znane verske sekte ( Katari, Valdenci,
Albižani, lollardi ...) in gibanja v katoli-
ški Cerkvi (dominikanci, frančiškani)
- spozna razmere v katoliški Cerkvi
(shizma) in pojasni vzroke vse pogo-
stejših meščanskih zahtev po reformi
Cerkve (Wiclif, Hus)

- pojasni odpravljanje fedalno-politične	Kraljestva in razvoj
razcepljenosti in krepitev centralne	Evrope v Evropo držav
(kraljeve) oblasti v zahodni Evropi
- ob konkretnem primeru (Francija ali
Anglija, Španija) pojasni delitev oblasti
med monarhom in stanovi, navede in
pojasni pristojnosti stanov
- pojasni, zakaj v Nemčiji ni bilo centralizacije državne oblasti in navede posledice utrjevanja moči velikih fevdalcev

- ovrednoti spremenjen odnos do	Spremembe v duhov-
znanja	nem obzorju, napredek
- navede glavne tehnične izboljšave	tehnike, izumi, tisk
in izume med 14. in 16. stoletjem
in pojasni njihov dolgoročni vpliv
na razvoj in na življenje ljudi
- ovrednoti pomen odkritja tiska za
širjenje tiskane besede, ter misli in
znanja
- razloži značilnosti založništva in ma-
nufaktur - zgodnjekapitalističnih
oblik proizvodnje
- spozna razloge, ki so sprožili socialno
diferenciacijo na podeželju in vrednoti
vključevanje kmeta v podeželsko
trgovino

- ob zemljevidu razloži pojem“Velika	Slovenci v visokem
Karantanija”, našteje pomembnejše	srednjem veku
plemiške rodbine in pojasni nastanek
slovenskih historičnih dežel; razloži
vzpon in propad grofov Celjskih in
razširitev habsburške oblasti na
večiji del slovenskega ozemlja
- ob zgodovinskem zemljevidu razbere,
katero slovensko ozemlje je bilo pod
Habsburžani, katero v okviru Beneške
republike in Ogrske
- razloži posamezne faze srednjeveške
agrarne kolonizacije na Slovenskem
- pojasni pomen srednjeveške kolo-
nizacije na Slovenskem in različne
spremembe, ki jih je povzročila v
slovenskem prostoru
- ovrednoti nastajanje mest na Sloven-
skem
- pozna kulturno življenje v tem času
in spozna najpomembnejše srednje-		umetnost
veške spomenike na Slovenskem

EVROPA IN SVET NA PREHODU IZ SREDNJEGA V NOVI VEK

- ob zgodovinskem zemljevidu prikaže	Iskanje poti v Azijo in novo
vedenje Evropejcev o drugih celinah	pojmovanje prekomorskega
(pa tudi o Evropi) v srednjem veku	sveta
- s problemskim pristopom spozna-
va razvoj astronomije (različna ve-
denja o Zemlji in vesolju, “središčih”sveta) od Babilona
do humanistov

- pojasni vzroke in pogoje za “geograf-
ska odkritja”
- razloži evropsko osvajanje novega
sveta
- pojasni pomen in posledice odkritij
čezmorskih dežel za dežele, odkrite
na novo in dežele, ki so odkrivale
svet

- pojasni vpliv antične miselnosti	Humanizem in renesansa
na nastanek in razvoj humanizma	v Evropi in na Slovenskem
- razloži značilnosti nove evropske
miselnosti
- ob slikovnem gradivu spozna
značilnosti renesančne umetnosti
- pojasni vpliv humanizma na razvoj
znanosti (politične in socialne teorije
moderne naravoslovne znanosti - od
Kopernika do Galileija - medicina)
- spozna radikalne kritike fevdalnih		SL-književnost
razmer in Cerkve (Hutten in E.		latinski jezik
Roterdamski
- ob slikovnem gradivu spoznava	Renesansa na Sloven-
najpomembnejše renesančne spo-	skem
menike na Slovenskem in spreme-
njene življenjske navade plemstva
in meščanstva
- ob odlomkih S. Herbersteina spoz-
nava primer diplomata in diploma-
cije ter misleno obzorje slovenske-
ga izobraženca plemiškega rodu

- pojasni politični položaj in družbene	Reformacija in kmečki
razmere v državi Karla V. Habsbur-	upori
škega v 16. stoletju
- opiše politične in gospodarske
razmere v Evropi v 16. stoletju
(inflacija, kuga, socialna diferencia-
cija, ograjevanje) in sklepa o vzrokih
krize in poglabljanju socialnih nasprotij
- navede različne smeri reformacije
in primerja njihove zahteve (deželno
knežja, husitska, zwinglijanska,
kalvinska, anglikanska)
- pozna gospodarske in družbene
osnove kmečkih uporov v Evropi

- razloži pojem protireformacija,	Protireformacija in novi
navede in pojasni značilnosti	duhovno-politični zemljevid
duhovne prenove Cerkve	Evrope
- navede in pojasni posledice obsežnih
in dolgotrajnih verskih vojn v Evropi;
- ob zemljevidu pojasni spremenjeno
versko podobo Evrope

- ob zemljevidu prikaže čas osvobajanja	Rusija v obdobju od 14. do
Rusije izpod tatarske oblasti in	17. stoletja
njen teritorialni razvoj do 18. stoletja
- pojasni nastanek centralizirane
oblasti in carskega absolutizma
- primerja položaj kmeta v Rusiji in
zahodni Evropi
- pojasni pomen reform Petra Velikega

- ponovi podatke o gospodarski podobi	Slovenske dežele v 15. in
slovenskega podeželja, opredeli	16. stoletju
pomen nastajanja novih socialnih
slojev in opiše vsakdanjik
različnih socialnih slojev
- primerja vzroke, zahteve in
organizacijo največjih kmečkih uporov in izpostavi kvalitativno rast kmečkih uporov
- ob zemljevidu razloži razširjenost
reformacije na Slovenskem in odnos deželnega kneza in stanov do protestantizma
- ovrednoti pomen reformacije za Slovence		SL-knjiž.,1.l.
- ob zemljevidu pojasni turške vpade
na Slovensko in njihove posledice
ter oblikovanje sistema protiturške
obrambe v notranjeavstrijskih
deželah
- ob zgodovinskem zemljevidu ugotovi,	Slovenci v Beneški
katero slovensko etnično ozemlje	republiki
je bilo od 15. stoletja pod Beneško
republiko; vrednoti delovanje Petra
Vergerija

EVROPA IN SVET OD 16. DO 18. STOLETJA

- pojasni vlogo pravil in zakonodaje	Pravo in politične
v življenju posameznika in skup-	institucije
nosti
- s problemskim pristopom spozna		latinski jezik
razvoj prava in političnih institucij
od prvih vladarskih zapisov, grško-
helenistične in rimske zakonodaje
do začetka modernih meščanskih
družb (položaj človeka, pripadnika
različnih socialnih slojev, položaj
vladarja, medsebojni odnosi, dru-
žina, vzgoja otrok)
- loči pojma državni stanovi in
parlament
- ob odlomkih iz srednjeveških
mestnih statutov spoznava pravno
urejenost in vsakdanje življenje
- pojasni razvoj trgovine po odkritjih	Začetki modernih
čezmorskega sveta (prenos težišč	meščanskih družb
gospodarskega razvoja iz Sredozem-	(Nizozemska, Anglija)
lja na Atlantik; gospodarski dvig
Nizozemske in Anglije)
- razloži pojem borza
- ovrednoti nizozemsko osvobodilno
vojno za razvoj Nizozemske v svetov-
no pomorsko in gospodarsko silo;
- pojasni angleški gospodarski in
politični razvoj v 17. stoletju

- razloži pojem absolutizem in	Absolutizem:
razmere, ki so omogočile	(Francija - Ludvik XIV.)
uveljavitev v nekaterih evropskih
državah
- navede in pojasni značilnosti
absolutne vladavine Ludvika XIV. in
sklepa o posledicah za razvoj Francije
- razloži pojma merkantilizem in
fiziokratizem
- pojasni uveljavljanje Avstrije kot	Začetek moderne Avstrije
samostojne celote v nemškem cesar-	in njen razvoj do srede
stvu (moderniziranje uprave, centralni	18. stoletja
uradi, dvorna pisarna, dvorni vojni
svet; odpor proti centralizmu in
absolutizmu
- oceni vlogo Avstrije v protiturški ob-
rambi srednje Evrope in Dunaja v 2.
polovici 17. stoletja in pojasni razloge
za nastanek vojnih krajin - opiše položaj krajišnikov - prve
habsburške stalne vojske (ne le za
obrambo pred Turki)
- ob zemljevidu ugotovi širjenje Avstrije
v Podonavje in na Balkan v začetku
18. stoletja
- pojasni uveljavljanje merkantilizma
v habsburški monarhiji (Trst in Reka -
svobodni pristanišči)
- opredeli pojave, ki so zaznamovali	Slovenske dežele do
življenje Slovencev v 17. in 18.	srede 18. stoletja
stoletju (nadaljevanje kmečkih
nemirov; socialna diferenciacija,
preganjanje čarovnic)
- pojasni uveljavljanje zgodnjega
kapitalizma na Slovenskem (rudarstvo,
fužinarstvo, trgovina)
- ob slikovnem gradivu in besedilih
spoznava značilnost in pomen kul-
turnega življenja v baroku (Aca-
demia Operosorum Labacensium,
jezuiti in šolstvo)
- ob slikovnem gradivu pojasni zna-
čilnosti baročne umetnosti
- ob odlomkih iz Slave vojvodine	Delo z zgodovinskim
Kranjske spoznava, da je to delo	besedilom
zgodovinski vir o življenju na Slo-
venskem
- spozna miselno obzorje sloven-
skega izobraženca tistega časa
- pojasni pojma racionalizem in	Racionalizem
razsvetljenstvo	in razsvetljenstvo
- pojasni pomen razsvetljenskih idej:
naravno pravo, naravne človekove
pravice, svoboda mišljenja in vere;
svoboda razpolaganja z lastnino,
enakost pred zakonom, toleranca,
ločitev vej državne oblasti
- spozna vpliv razsvetljenstva na:
vzgojne metode, ločitev vej državne
oblasti, reformo kazenskega prava in
šolstva ter spreminjanje človeko-
vega gledanja na življenje (boljša izo-
brazba, boljše poznavanje sveta - tudi s potovanji)

- pojasni pojem “razsvetljeni absoluti-	Razsvetljene monarhije
zem”
- primerja “razsvetljene sisteme” v
Avstriji, Prusiji in Rusiji ter ugotovi
skupne značilnosti in razlike
- navede in pojasni bistvene reforme
Marije Terezije in Jožefa II.
- konkretizira razsvetljenske reforme	Življenje v slovenskih
na Slovenskem in ovrednoti njihov	mestih in na podeželju
pomen za gospodarski, družbeni in	konec 18. stoletja
kulturni razvoj
- pojasni značilnosti slovenskega
narodnega prebujenja v 18. stoletju
(Pohlin, janzenisti, Zois, Linhart,
Vodnik)

- pozna bistvene razmere in pogoje,	Začetki moderne industrije
ki so omogočili nove izume in	v 18. stoletju
začetek industrijske revolucije v
Angliji
- ob primerih pojasni pomen strojne
proizvodnje za razvoj novih gospo-
darskih panog in za dvig proizvodnje

AMERIŠKA OSVOBODILNA VOJNA

- pojasni hiter gospodarski razvoj	Ameriška osvobodilna
angleških kolonij v Ameriki v 18. st.	vojna in nastanek ZDA
in vzroke za osvobodilno vojno
- analizira Deklaracijo o neodvisnosti
in izpostavi glave ideje
- oceni pomen ameriške osvobodilne
vojne za razvoj ZDA in krepitev
osvobodilnih in liberalnih gibanj v
Evropi in Latinski Ameriki
- spozna položaj Indijancev in črncev
v ZDA

3. letnik

KRIZA EVROPE STAREGA REDA IN POSKUS MODERNIZACIJE

Cilji	Ključne teme	Povezave
Dijak: - pojasni gospodarske, socialne in	Počasna modernizacija
politične razmere v Franciji v 18.	Francije; revolucija
stoletju
- ve, da so obstajale velike razlike
znotraj stanov in pozna glavne
vzroke za veliko revolucijo (glasniki
sprememb so izobraženci; najvpliv-
nejši so svobodomiselni plemiči in
meščani; največje nezadovoljstvo je
med nižjimi sloji vseh stanov)
- razloži potek in rezultate revolucije
po treh stopnjah (1789-91; 1792-1794
1794-1799)
- seznani se z jakobinsko diktaturo -
vrhuncem obračuna z resničnimi in
namišljenimi nasprotniki revolucije
- vrednoti pomen francoske revolucije,
zlasti pri uveljavljanju novih načel,
ki so ljudem vsaj v osnovi dajale
enake možnosti za uspeh
- pojasni modernizacijo državne uprave	Napoleonovo obdobje
med Napoleonovo vladavino
- analizira zemljevid in razloži francoska
osvajanja ter vzroke antagonizma
med Anglijo in Francijo
ter navede posledice za obe državi
- pozna vzroke in pomen protifrancoskih
odporov v osvojenih deželah
- analizira zemljevid, pojasni nastanek,
obseg in pomen Ilirskih provinc ( živ- ljenje na Slovenskem v tem času; reformni posegi

E V R O P A I N S V E T 1 8 1 5

- opredeli težnje dunajskega kongresa

in ugotovi, zakaj popolna vrnitev v

stari red ni bila mogoča

- analizira zemljevid in navede večje

ozemeljske spremembe

- pojasni delovanje svete alianse

pri “ohranjanju politične stabilnosti

- razloži razloge za krepitev liberalnih

gibanj po dunajskem kongresu

Dunajski kongres

DRUŽBENOGOSPODARSKI RAZVOJ V PRVI POLOVICI 19. STOLETJA

- analizira zgodovinski zemljevid in	Širjenje industrializacije in
opiše rast industrializacije v Angliji in	komunikacijskih povezav
njeno postopno širjenje na evropski celini
- analizira tabelo “delež posameznih
držav v industrijski proizvodnji” in
sklepa o njihovi razvitosti in vlogi v
svetovni industrijski proizvodnji
- ovrednoti napredek in spremembe v prometu, navede prednosti železnic in razloge za počasno uveljavljanje parnikov v pomorskem prometu
- opiše razlike v položaju kmečkega prebivalstva v različnih evropskih deželah	Podeželje in mesta v prvi polovici 19. stoletja
- ob tabeli pojasni hitro povečanje
števila in spreminjanje strukture
mestnega prebivalstva
- pojasni nastanek socialne misli v prvi
polovici 19. stoletja, začetek delavskega gibanja in značilnosti
prvih zamisli o “socialistični
preureditvi “družbe” (čartizem, Owen,
Fourier, Saint-Simon, Marx)
- spozna vsakdanjik različnih
družbenih slojev in spremembe v
podobi družine (kmečke, meščanske,
obrtniške, počasno spreminjanje
odnosa med starši in otroki; značilnosti
otroštva in vzgoje)

MED REVOLUCIJO IN LEGITIMIZMOM

- pojasni razmere, ki so vplivale na zače-	Nacionalna zavest in
tek in razvoj narodnih gibanj v Evropi	nacionalna gibanja v prvi
in svetu v prvi polovici 19. stoletja	polovici 19. stoletja
- preuči politični zemljevid “nemške
zveze” v prvi polovici 19. stoletja in
izpostavi ugotovitve (obseg, politična
razcepljenost, vloga Avstrije in Prusije)
- razloži značilnosti nemškega nacional-
nega gibanja in pomen nastanka carin- ske zveze
- analizira zemljevid Italije po dunajskem
kongresu in pojasni značilnosti
italijanskega narodnozdruževalnega
in osvobodilnega gibanja pred letom
1848

- navede in pojasni razmere, ki so	Narodi pod turško
pospešile osvobodilna gibanja narodov	oblastjo v prvi polovici
v turškem imperiju in konkretizira	19. stoletja
rezultate teh gibanj na Balkanu
- na konkretnem primeru pojasni
odnose velesil do osvobodilnih gibanj
na Balkanu in sklepa o posledicah
tujega vmešavanja in umikanja
turške vladavine z Balkana

- razloži razmere, zaradi katerih se je industrializacija - v primerjavi z zahodnoevropskimi državami - v Avstriji počasneje uveljavljala - ob zemljevidu prikaže razlike v indu- strijskem razvoju med posameznimi deželami habsburške monarhije (bolj razvite dežele in dežele, ki so zaostajale) - analizira zgodovinski zemljevid in pojasni narodno strukturo habsburške monarhije ter njeno upravno ureditev v prvi polovici 19. stoletja - ovrednoti začetek gibanj nenemških narodov habsburške monarhije	Avstrija in slovenski svet 1815 - 1848
- pojasni gospodarske in družbene raz-	Slovenci v prvi polovici
mere na Slovenskem v prvi polovici 19.	19. stoletja
stoletja
- opiše značilnosti narodnega prebujenja
pri “Slovencih” v prvi polovici 19. stol.
in loči pojme pokrajinska, narodna in državna zavest
- zna opredeliti in ovrednotiti delo		SL-književnost
Prešernovega in Bleiweisovega		(2.l.)
kroga
- pridobi bistvene informacije o nastanku	Ilirsko gibanje
in značilnostih ilirskega gibanja ter
narodnega preporoda pri Srbih

REVOLUCIJE 1848

- pojasni razmere, ki so sprožile	Narava revolucij 1848 v
revolucijo v različnih delih Evrope in	Franciji, Nemčiji, Italiji
in navede glavne zahteve posameznih
družbenih slojev
- spozna in pojasni različne zamisli o
združitvi Nemčije (velikonemški, malo-
nemški program; frankfurtski “vsenem-
ški” parlament)
- opiše potek in zahteve revolucije v
italijanskih državicah
- ponovi (ob zemljevidu) svoje vedenje o	Revolucija v habsburški
narodni, verski in gospodarski	monarhiji
različnosti habsburške monarhije
- konkretizira narodne zahteve v
revoluciji (Češka - pomen vseslovan-
skega kongresa v Pragi, Madžarska,
Hrvaška ...)
- ovrednoti zemljiško odvezo - zadnje
dejanje v odpravljanju fevdalizma
- razloži revolucionarno gibanje na	Slovenci v revoluciji 1848
Slovenskem (vključenost in zahteve
različnih slojev; Zedinjena Slovenija)
- razloži in ovrednoti dosežke revolucij	Dosežki revolucij
- pozna razlike med državami, kjer so
bile revolucije in tistimi, kjer revolucij ni bilo

GOSPODARSKI RAZVOJ V DRUGI POLOVICI 19. STOLETJA

- navede dejavnike, ki so vplivali na	Druga faza industrializacije
hiter tempo razvoja industrializacije,	in povezovanje sveta
primerja in poišče razlike med prvo
in drugo dobo industrializacije
- analizira zemljevid "Industrijska
revolucija v Evropi" in tabelo o
gospodarski razvitosi ter ugotovi
najbolj razvita področja (države) v
Evropi in razlike v smeri Z - V, S - J
- ob tabeli navede pomembnejše
tehnične in tehnološke pridobitve
(novi izumi, napredek v kemiji,
železarstvu,vojaška tehniki, medicini,
komunikacijah) in sklepa o njihovem
pomenu
- ovrednoti pomen napredka v prometu
in komunikacijskih sredstvih ter
vse večje povezanosti sveta; izpostavi
pozitivne in negativne posledice
sprememb v prometu
- pojasni posledice neizprosne konku-	Zmaga velike trgovine
rence (nastajanje monopolov, različni	in velike industrije
načini povezovanja, značilnosti,
različna hitrost nastajanja monopolov
v različnih državah)
- pojasni razloge za poseganje države
v gospodarski razvoj (pospeševanje
vlaganj v težko industrijo, bančništvo, uvajanje zaščitnih carin ...)
- pojasni vzroke in posledice	Nova podoba podeželja
propadanja kmečkega prebivalstva,	in mest
zlasti v srednji Evropi (agrarna kriza,
odškodnina za zemljiško odvezo,
propadanje obrti in prevozništva)
- opiše napredek kmetijske tehnike in
razloge za počasno uveljavljanje
kmetijske mehanizacije v Evropi
- opiše videz novih mest in mestnih
četrti (nebotičniki, železobeton,
podzemna železnica - London
že 1863; razsvetljava; stanovanja
še vedno ne poznajo tekoče vode,
kanalizacije; revna predmestja ...)
- opiše nastajanje novih meščanskih
družbenih slojev (menedžerji, obrtniki,
nameščenci, uradniki, delavstvo in
mestna revščina)
- opiše življenjske razmere in položaj
delavstva
- spozna vzroke za povečanje	Zanimanje za zgodovino
zanimanja za zgodovino in	in arheologijo v 19. st.
arheologijo v 19. st.oletju
(ljubiteljska in znanstvena arheo-
logija, vloga muzejev, vloga
zahodnih arheologov pri odkrivanju
starih kultur, pa tudi pri odnašanju
tuje kulturne dediščine na Zahod)
- spozna, da je arheologija obogatila
vedenja o preteklosti, nekatere kul-
ture pa je znova obudila v zgodovino
- ob gradivu spozna glavne	Umetnost	SL -kniževnost
miselne tokove in izraz družbenih raz-
mer v umetnosti

MED ABSOLUTIZMOM IN DEMOKRACIJO 1850 - 1870

	Različne oblike vladavine v
	Evropi (kratka primerjava):
- ob primeru Avstrije razloži pojem	neoabsolutizem
neoabsolutizem (razmere po zlomu
revolucije 1849, razlike med starim in
novim absolutizmom)
- opiše položaj na Slovenskem v
neoabsolutizmu (zatiranje nacional-
nega gibanja - konec društev;
gospodarstvo, napredek pri izgradnji
železnice, kriza podeželja)
- ob primeru Francije Napoleona III. po-	avtoritarizem
jasni značilnosti avtoritarizma kot
posebne oblike diktature velike buržoazije;
- razloži značilnosti pruskega režima
(vpliv junkerjev, moč in pristojnosti
kralja in kanclerja)
- ob primeru Anglije spozna razvoj parla-	parlamentarizem in
menta v moderno predstavniško telo	nastajanje modernih
(parlamentarna demokracija, širjenje	političnih strank
volilne pravice)
- pojasni nastajanje modernih političnih
strank in uveljavljanje parlamentarizma
- ob zemljevidu poda sumaren pregled
ureditve evropskih držav (razen redkih
izjem so monarhije, nekateri monarhi -
Viktorija, Franc Jožef, Viljem I.
Emanuel II., Aleksander II.- so
oblikovali podobo dobe, v kateri so
vladali; monarhizem je postopoma,
razen v Rusiji, pristal na parlamentarno
obliko vladanja)
- pojasni razmere, ki so vplivale na	Cerkev in država
postopno spreminjanje odnosa med
državo in Cerkvijo (industrializacija,
krepitev meščanstva, rast izobražen-
stva) in različni pogledi na
meščansko družbo
- na zemljevidu Evrope ugotovi	Moderni nacionalizem
enonacionalne in večnacionalne
države v Evropi
- pozna razliko v urejanju narodne
problematike v različnih večnacionalnih
državah
- se seznani s problematiko malih
narodov in etnij v okviru večinoma
enonacionalnih držav (npr. Irci, Baski )
- analizira zgodovinski zemljevid in nave-	Združitev Nemčije in Italije
de značilnosti politične podobe Nemčije
in Italije sredi 19. stoletja
- ob zemljevidu prikaže problem zdru-
ževanja Nemčije (nasprotje Avstrija -
Prusija, premagovanje deželnega
domoljubja, Bismarckova strategija)
- ob zemljevidu prikaže potek združeva-
nja in osvobajanja Italije 1859-70 in
spozna, da je bila v tem procesu tudi
Beneška Slovenija vključena v
italijansko državo
- ovrednoti nastanek obeh novih držav
za njun razvoj in spremembo
razmerja med silami v Evropi
- pojasni razmere v obkoljenem Parizu
1870/71 in druge vzroke za pariško	Pariška komuna
vstajo; razloži organizacijo in vlogo
na novo izvoljene pariške komune

- primerja upravno razdelitev na dežele	Avstrija - prehod iz neo-
in nacionalno strukturo države in nave-	absolutizma v parlamen-
de ugotovitve, poimenuje narode z dr-	tarno dobo
žavnim izročilom in tiste, ki se na tako
izročilo ne morejo sklicevati
- razloži vzroke za padec neoabsolu-
tizma in primerja ureditev države ter
položaj narodov po oktobrski
diplomi in februarskem patentu
- pojasni razmere, ki so pripeljale do
dualistične ureditve monarhije in
konkretizira značilnosti in posledice
dualizma
- pojasni, v čem so bile razlike v življenju	Razlike v življenju
dežel avstrijske in ogrske polovice monarhije	avstrijske in ogrske polovice monarhije
- pozna gospodarsko odvisnost Hrvaške od Ogrske in vlogo železnic pri madžarizaciji
- ovrednoti delovanje škofa Slomška	Slovensko narodno-
(prenos sedeža Lavantinske škofije v	politično organiziranje
Maribor), čitalnic in društev pri širjenju	v 60. in 70. letih
slovenske narodne zavesti in uveljav-
ljanju slovenščine
- razlikuje pojma mladoslovenci in staro-
slovenci ter pojasni različna videnja slo-
venske narodne stiske v 60. letih ( ma-
riborski program, taborsko gibanje)
- analizira zemljevid taborskih gibanj in
pojasni, zakaj jih je bilo največ v obmej-
nih delih in zakaj so tabori pomenili
vrhunec slovenskega liberalizma

VPRAŠANJE O MEJAH RAZVOJA

- ovrednoti postopno širjenje volilne	Nova politična podoba
pravice in parlamentarne demokracije	Evrope po letu 1870
v evropskih državah; spozna vprašanje
emancipacije žensk
- spozna razloge za zmanjšanje vloge
liberalizma in konservativizma konec
stoletja
- pojasni nastanek novih agresivnih ideoloških konceptov in razloži pojme:
rasizem, antisemitizem, sionizem,
rasna in ideološka nestrpnost
- opiše položaj delavstva in razmere, ki
so vplivale na razcep v delavskem
gibanju, navede uspehe sindikatov
(socialne reforme, delovni čas, zaščitna zakonodaja)

- ovrednoti zmago Severa v ameriški	ZDA po secesijski vojni
secesijski vojni za gospodarski, politični in ozemeljski vzpon ZDA

- analizira zemljevid Rusije v 19. stoletju	Rusija po odpravi tlačan-
(obseg, nacionalna struktura)	stva
- pojasni problematiko odprave tlačan-
stva in uveljavljanja kapitalizma
- pojasni značilnosti ruske nacionalne
misli za Aleksandra II. (rusifikacija,
interesna politika, odpori - Poljska 1863)

- pojasni pojem “vzhodno vprašanje” in	Turčija in jugovzhodna
kratko opiše izid krimske vojne	Evropa
(razmerja med silami, odpiranje trgovskih poti vzhodu, nove države
na Balkanskem polotoku

- pojasni posledice vse večje odvisnosti
Turčije od različnih interesov evropskih
držav (gospodarski in politični vpliv,
vlaganje kapitala)

- analizira zgodovinski zemljevid in
navede večje teritorialne spremembe
po berlinskem kongresu in sklepa o
posledicah vse večjega angažiranja
Avstro-Ogrske in Rusije na Balkanu
- spozna oblikovanje moderne Srbije
po berlinskem kongresu

- razloži pojem gospodarska kriza in	Gospodarska kriza 1873
vzroke za izbruh krize leta 1873 v
industriji in na podeželju
- ob virih in slikovnem gradivu spozna
bistvene posledice in človeške stiske,
ki jih je povzročila kriza
- analizira zemljevid in pojasni vzroke za	Kolonialna politika
nadaljevanje evropske ekspanzije v	evropskih držav
19. stoletju ter konkretizira posesti
evropskih držav
- pojasni odnos med metropolo in
kolonijami (kaj so kolonialne sile priča-
kovale in kaj so dobile; ali je kolonija
dobiček ali strošek)

- pojasni pomen reform na Japonskem	Jugovzhodna Azija
1868 za moderno državno ureditev in	(Japonska, Kitajska)
gospodarski vzpon Japonske
- se seznani z vprašanjem Kitajske (za-
ostajanje v razvoju, tuj pritisk; Sun
Jatsenovo gibanje)
- navede glavne značilnosti gospodar-	Slovenci v Avstriji po letu
skega razvoja v drugi polovici 19.	1870
stoletja; (koncentracija kapitala - razvoj
gospodarskih središč, glavne
industrijske panoge,KID,TPD)
- pojasni položaj slovenskega kmeta in
delavca (agrarna kriza, družbena raz-
slojenost vasi in izseljevanje ...)
- ovrednoti Vošnjakovo in Krekovo delo
pri reševanju socialne stiske
- ovrednoti širjenje volilne pravice (reforme 1882,1896,1907) v Avstriji in vstop nižjih socialnih slojev na politično prizorišče
- navede in pojasni značilnosti t. i. obdobja slogaštva
- pozna večje politične stranke na Slo- venskem
- razloži razloge, glavne nosilce in posledice načrtnega tujega (nemškega
in italijanskega) narodnega pritiska
- ovrednoti uveljavljanje slovenščine v		SL-književnost
srednjih šolah, kulturi in znanosti ter		(3.l.), umetnost
pojasni različne položaje slovenščine v
slovenskih historičnih deželah
- ve, da so se osrednji deli slovenskega
prostora v tem času slovenizirali
- pozna večje dosežke slovenske
kulturne in znanstvene ustvarjalnosti
- pozna vidnejše in v svetu poznane
slovenske znanstvenike in umetnike

VSE BLIŽE SVETOVNI VOJNI

- razume posledice tekmovanja držav za	Boj za vpliv v svetu, bloki
gospodarsko in politično prevlado v svetu	in krizna žarišča
- pozna velike sisteme zvez (bloke), ki so se oblikovali pred prvo svetovno
vojno
- pojasni, zakaj je bil Balkan po berlin-
skem kongresu most na Bližnji
vzhod in hkrati največje krizno žarišče
pred prvo svetovno vojno, imenovano
tudi “sod smodnika”
- našteje obmoèja, na katerih so se
interesi velesil na Balkanu in interesi
balkanskih državic najbolj križali
- analizira zemljevid in pojasni vzroke in
posledice balkanskih vojn
- navede in pojasni vzroke še drugih
večjih kriz v svetu pred prvo svetovno
vojno (maroški krizi, rusko-japonska
vojna) in kako so bili spori rešeni
- pojasni odnos do Avstrije in njenega	Slovenci pred prvo svetov-
obstoja - glavne značilnosti programov: trializem, avstromarksistični koncept, protiavstrijska stališča - prepo- rodovci, jugoslovansko vprašanje	no vojno

4. letnik

PRV A S V E T O V N A V O J N A

Cilji	Ključne teme	Povezave
Dijak: - analizira zgodovinski zemljevid in ponovi svoje vedenje o sistemih zvez	Razdeljenost Evrope v dva bloka - izbruh svetovne
pred prvo svetovno vojno	vojne
- pojasni bistvene vzroke za svetovno
vojno in loči pojma vzrok ter povod
- analizira zemljevid začetnih vojaških
operacij in sklepa, zakaj so bili
načrti o hitrem koncu vojne iluzija ter
razloži pojem pozicijska vojna
- pojasni, kako je vojna prizadela pre-	Življenje med vojno
bivalstvo, in sklepa o glavnih razlogih
za naraščanje protivojnega razpolo- ženja (pomanjkanje, racionalizacija
dobrin, žrtve, begunci, vloga ženske
in otroške delovne sile)
- ob odlomkih besedil in slikovnem
gradivu spoznava trpljenje v strelskih
jarkih
- analizira zemljevid in pojasni širjenje	Širjenje vojne, vojni
vojne na nevtralne države in razloži,	prelom
zakaj so ZDA vstopile v vojno na strani antante
- pojasni vojni preobrat, konec vojne
in usodo Avstro-Ogrske
- razloži razmere, ki so sprožile	Revolucionarno vrenje v
revolucionarno vrenje v Rusiji,	Rusiji
navede in pojasni rezultate februar- ske revolucije
- razloži vzpon boljševikov na oblast in
navede cilje in rezultate miru v Brest-
Litovsku

- ve, kako so Slovenci občutili vojno	Slovenci med prvo
- razloži posledice določil Londonskega	svetovno vojno
sporazuma za slovensko narodno
ozemlje in potek vojne (soška fronta)
- pojasni dejavnost Jugoslovanskega
kluba in Jugoslovanskega odbora ter
ovrednoti deklaracijsko gibanje

VERSAJSKA EVROPA, EVROPA NARODOV IN EVROPA RAVNOTEŽJA

- spozna socialnogospodarske in	Pariška mirovna
demogeografske posledice vojne in	konferenca - nova podoba
njen vpliv na spreminjanje miselnosti	Evrope
ljudi
- primerja zemljevid Evrope pred vojno
in zemljevid po njej ter pojasni novo politično podobo (nove države, nove
meje novih in starih držav, mejni konflikti)
- pozna bistvo mirovnih pogojev
premagani Nemčiji in sklepa o virih
novih konfliktov v Evropi
- ovrednoti ustanovitev Društva narodov kot sistema kolektivne varnosti -
njegovo moč in nemoč

- pozna bistvene vzroke in posledice	Povojni evropski “nered”
državljanske vojne ter tuje intervencije	in odmevi oktobrske
v sovjetski Rusiji (beli in rdeči teror,	revolucije
vsesplošno pomanjkanje)
- ve, v katerih državah so bili odmevi
oktobrske revolucije najmočnejši, in
sumarno opiše revolucijo v Nemčiji
in na Madžarskem
- navede bistvene vzroke za neenotnost
in razcepljenost delavskega gibanja
ob koncu vojne ter sklepa o posledicah
razdeljenosti med socialistično in
komunistično - tretjo internacionalo
- označi cilje in rezultate kemalističnega gibanja v razpadlem turškem imperiju, notranje probleme prve
turške republike (problem meja, Grki,
Armenci, Kurdi)

KRALJEVINA SRBOV, HRVATOV IN SLOVENCEV

- pozna nastanek Države SHS, glavne	Kraljevina SHS v Evropi in
probleme, različne motive in interese	na njenem obrobju v
za združitev s Kraljevino Srbijo v	20. letih
Kraljevino SHS
- pozna glavne kulturnozgodovinske,
verske in gospodarske razlike
združenih ozemelj ter nakaže probleme
prihodnjega razvoja
- analizira statistične podatke, razloži
sestavo prebivalstva in pojasni,
kaj je skupna država pomenila za različne narode in njihov razvoj
- pojasni proces centralizacije oblasti
in značilnosti strankarskega življenja

- ovrednoti vojaška in politična	Slovenci v Kraljevini SHS:
prizadevanja pri urejanju mejnih vprašanj	boj za etnične meje
- pozna posledice mirovnih pogodb
v Saint Germainu, Trianonu in
Rapallu za slovensko etnično ozemlje
- razloži prednosti in slabosti novega	Slovensko gospodarstvo
ekonomskega prostora za razvoj
slovenskega kmetijstva in industrije
- na osnovi statističnih podatkov
izdela grafikon socialne strukture na
Slovenskem in pojasni položaj in
življenje posameznih socialnih slojev
- pozna največje stranke na Sloven-	Politična organiziranost;	SL - kniževnost
skem, njihovo usmeritev in politiko	šolstvo in znanstveno-
- ovrednoti najpomembnejše kulturne	kulturne ustanove
in šolske pridobitve na Slovenskem
(univerza, SAZU, širša mreža gimnazij, dosežki slovenske znanosti in
umetnosti med vojnama)
- opiše položaj zamejskih Slovencev	Zamejski Slovenci
v prvi avstrijski republiki, Italiji in
na Madžarskem
- pojasni različna prizadevanja Sloven-
cev za ohranitev narodne samobitnosti

ISKANJE NOVEGA RAVNOTEŽJA V EVROPI IN SVETU

- na zemljevidu Evrope označi države	Družbeni sistemi v Evropi
s parlamentarno ureditvijo in razvito	med vojnama
demokracijo, totalitarne države in
države z vmesnimi sistemi
- poda sumaren pregled razvoja večjih
držav parlamentarne demokracije
(VB, FR, ZDA)
- pozna razmere, ki so omogočile
nastanek nacionalsocializma in fašizma
- konkretizira vzpon fašizma v Italiji
in njegove bistvene značilnosti
- pojasni bistvene cilje in slabosti novih
oblik gospodarstva v Sovjetski zvezi
- pojasni utrditev boljševiške oblasti,
pojem stalinizem in življenje v
sovjetskem totalitarizmu
- pozna največje dosežke znanosti,	Napredek znanosti,
tehnike in komunikacijskih sredstev	komunikacijskih sredstev,
med obema svetovnima vojnama	ekonomski razvoj
- pojasni prednosti in slabosti uporabe novih izumov za življenje posameznih slojev in razvoj gospodarstva
- opiše značilnosti gospodarskega razvoja v 20. letih
- navede in pojasni bistvene vzroke za
svetovno gospodarsko krizo, ob grafu
razloži njene socialne in druge
posledice
- spozna načine razreševanja gospodar-
ske krize (v ZDA in drugod ) in opiše
postopno oživljanje gospodarstva v 30. letih
- ob slikovnem gradivu spoznava	Umetnost v 20. in 30. letih	književnost
največje dosežke umetnosti v 20. in
30. letih
- razloži razmere, ki so omogočile	Poraz demokracije v
vzpon in zmago nacizma v Nemčiji	Nemčiji, odmevi fašizma
(konec ustavnega življenja in začetek	v Evropi
političnega in državnega terorja)
- ob odlomkih besedil in ilustrativnem
gradivu navede in pojasni glavne
značilnosti nacizma
- ve, v katerih državah je imel fašizem
privržence in kje so se uveljavile
diktature
- spozna, da sta z diktaturo kralja	Kraljeva diktatura in
Aleksandra centralizem in unitarizem	jugoslovanski unitarizem
segla na vsa področja življenja in
opiše oblike protesta proti unitarizmu
(punktacije razni predlogi za
preureditev države)
- spozna bistvene razloge, ki so sprožili	Nekateri problemi zunaj-
spor med Kvomintangom in komunisti	evropskega prostora
ter opiše posledice državljanske vojne
za Kitajsko
- pozna militarizacijo življenja na
Japonskem in konkretizira njen
osvajalni pohod na azijsko celino
- pojasni cilje in rezultate Gandhijevega
“nenasilnega odpora” britanskim
oblastem
	Evropa in svet sredi 30. let
- konkretizira nemške in italijanske
ozemeljske kršitve versajskega miru
ter sklepa o posledicah nemoči
Društva narodov in popuščanja
zahodnih demokracij osvajalni
fašistični zunanji politiki
- ob primeru Francije in Španije pojasni
pojem LF in značilnosti ljudskofrontne-
ga državnega modela
- pozna razmere, ki so sprožile
državljansko vojno v Španiji, in opiše,
kako so se ob španski vojni opredelili države, Društvo narodov in svetovna javnost
- opiše politične in gospodarske	Jugoslavija v 30. letih
razmere v obdobju Stojadinovićeve vlade
(moč in nemoč centralizma, krepitev
levice, hrvaško vprašanje, poskus
gospodarske konsolidacije)
- ve, da je ustanovitev Banovine
Hrvaške pomenila delitev bosansko-
hercegovskega ozemlja
- pozna bistvene značilnosti zunanje
politike - približevanje fašističnim
državam - v drugi polovici 30. let
in sklepa o posledicah

NEIZBEŽNOST VOJNE

- pozna povezovanje in pripravljanje	Približevanje vojne
fašističnih držav na vojno
- navede in pojasni posledice dogodkov
1938/39, ki so usodno zaznamovali
življenje naslednjih let (anšlus, dogovor
v Münchnu, pakt Hitler - Stalin)

DRUGA SVETOVNA VOJNA

- analizira zemljevid in opiše potek vojne	Začetek vojne,
1939-1941 (nemška, italijanska, sovjetska osvajanja) ter pojasni, zakaj	širjenje vojne in oblikovanje protifašistične koalicije
je imela Nemčija v tem obdobju
vojne velike vojaške uspehe
- ve, da je Nemčija v vojni proti Zahodu
doživela prvi večji neuspeh v angle-
škem zračnem prostoru, in pojasni
vzroke za nemški neuspeh
- na zemljevidu označi nevtralne države
leta 1940 in razloži akcijo sil osi za
širitev “trojnega pakta”
- pojasni razširitev vojne v JV Evropo,
v SZ in na Pacifik - analizira bistvene točke atlantske listine in oceni njihov pomen
- ob odlomkih virov pojasni cilje okupacij-	Evropa med odporom in
skih sistemov, neizprosen pritisk in	kolaboracijo
nasilje nad civilnim prebivalstvom
- pojasni pojem kolaboracija, vzroke
za nastanek, njene značilnosti in
posledice
- primerja cilje in oblike odporniških
gibanj v evropskih okupiranih državah

- analizira zemljevid glavnih bojišč v	Preobrat v 2. svetovni
letih 1942/43 in pojasni vojni prelom	vojni in dogovori o
in zlom osi Berlin-Rim-Tokio	povojni ureditvi
- ob zemljevidu poda sumaren pregled
vojnih operacij v letih 1944/45 in opiše
dokončen zlom sil osi
- pojasni vprašanje dogovorov velikih
treh o povojni ureditvi sveta

- ob analizi zemljevida pojasni razdelitev	Razmere v Jugoslaviji po
Jugoslavije med okupatorje in ustano- vitev Neodvisne države Hrvaške	okupaciji
- pojasni razmere po okupaciji (odnos
do okupatorja, razkol med četniki in partizani; vprašanje nacionalnih in
verskih obračunavanj; narava NOB)

- konkretizira razdelitev Slovenije med	Razmere na Slovenskem
okupatorje in ob virih pojasni položaj	po okupaciji
slovenskega naroda po okupaciji
- pojasni delovanje slovenske politike
ob okupaciji in po njej (stranke, skupine,
programi), opiše odnos meščanskega
tabora do oboroženega upora in OF
- analizira zemljevid, ugotovi žarišča vstaje in razvoj odpora, ob konkretnih primerih spozna reakcije okupatorjev;
- pojasni vzroke za naraščanje ideološke in politične napetosti ter
spopad med samimi Slovenci
- spozna pomen revolucionarnih
dogajanj v okupirani Sloveniji in Jugo-
slaviji ter njihov vpliv na osvobodilno
gibanje
- ob ilustrativnem gradivu ugotavlja,
kako je vojna spremenila življenje Slovencev (pomanjkanje, omejevanje svobode gibanja, žrtve, taborišča, prisilna mobilizacija v nemško vojsko, tuj videz mest, stiske vasi - požiganja) in označi življenje na osvobojenem
ozemlju
- zna povezati vojaške in politične	Razmere v Jugoslaviji
dogodke v letu 1943 s sočasnimi v	in na Slovenskem po
Jugoslaviji ter pomembnejšimi	kapitulaciji Italije
dogajanji v svetu
- pozna organizacijo osvobojenih
ozemelj (faze v razvoju ljudske oblasti,
ustanovitve AVNOJ-a) in pojasni odnos
mednarodne politike do NOB
- opiše razvoj slovenske državnosti kot
dela jugoslovanske federacije
- kritično presodi prevlado komunistov
v OF in posledice obračunavanja z
nasprotniki
- pojasni ustanovitev slovenskega
domobranstva, njegov razvoj in konec
- ob besedilih in gradivu spoznava
šolstvo, kulturo in umetost med vojno
na Slovenskem

POVOJNA GEOPOLITIČNA SLIKA EVROPE

- primerja odnos zmagovalcev do	Posledice vojne (vprašanje
poražencev konec prve in druge	krivde; nova geopolitična
svetovne vojne (Nürnberg, notranji	slika), OZN
obračuni v evropskih državah,
razdelitev Avstrije, Nemčije, Berlina in
Dunaja)
- spozna bistvene posledice vojne
(žrtve, škoda, etnične spremembe)
- analizira zemljevid in pojasni novo
geopolitično podobo po mirovni
konferenci
- ovrednoti vlogo OZN v povojnem
svetu in pri ohranjanju miru
- razloži vzroke za poglabljanje napetosti	Hladna vojna, njene
med prejšnjimi zavezniki v vojni in	korenine in nosilci
posledice bipolarnosti in hladne vojne
- spozna cilje in rezultate zahodne
globalne strategije do SZ (Trumanova
doktrina in Marshallov načrt) in razloži
sovjetsko reakcijo

- pojasni volilno zmago LF (onemogoča-	Povojne gospodarske in
nje večstrankarstva, obračun z	družbene razmere v
nasprotniki v vojni in povojno opozicijo)	Jugoslaviji
- konkretizira posledice vojne in prizade-
vanja za obnovo gospodarstva		SL-književnost
- pojasni cilje in rezultate agrarne		(4.l.)
reforme in nacionalizacije
- ob zemljevidu razloži urejanje mejnih
vprašanj na pariški mirovni konferenci
(problem severne in zahodne meje,
STO ); razlikuje pojma cona A in B
Julijske krajine ter cona A in B
Svobodnega tržaškega ozemlja
- spozna vzroke za razkol med Jugoslavijo in SZ ter ob virih opiše
posledice grobe notranje diferenciacije
(Goli otok, Grgur) in izolacije države


- analizira zgodovinski zemljevid, navede	Evropa in svet v 50. in
“vroča krizna žarišča”, ki so prerasla v	60. letih
vojne konfrontacije (korejska vojna, Indokina, Bližnji vzhod), in druge krize,
ki so ogrožale svetovni mir (berlinska, kubanska kriza ...); ob izbranem primeru pojasni poglabljanje nasprotij
in njihove posledice
- ve, katera krizna žarišča v Evropi so
bila v 50. letih rešena in kako

- pojasni vprašanje destalinizacije v SZ
in državah vzhodnega bloka
(neuspeli odpor vzhodnih držav
sovjetizaciji in tesna odvisnost od SZ)
- pojasni značilnosti notranjepolitičnih
razmer v ZDA (antikomunizem -
makartizem - “ameriški način
življenja”, problem rasne segregacije)
- pojasni pomen leta 1968 v svetu	Upor mlade generacije
in različnost zahtev študentskih	1968
nemirov na Vzhodu in Zahodu ter v Jugoslaviji
- pozna največje dosežke znanosti po	Od tranzistorja do	naravoslovni
drugi svetovni vojni (medicina, kemija, ekektronika, dosežki vesoljske tehnologije) in pojasni posledice tekmovanja med velikima silama	Sputnika	predmeti
v prodiranju v vesolje
- ovrednoti pomen in vpliv množičnih		sociologija
medijev umetnih snovi (pozitvne in
negativne strani) na vsakdanje življenje
- se seznani s pomenom skokovitega
napredka v prometu, zlasti v letalstvu

- analizira zemljevid in prikaže razpad	Tretji svet in iskanje
kolonialnih imperijev	alternative blokoma
- pojasni razloge za povezovanje
držav t.i. tretjega sveta in cilje le-tega;
opiše nastanek in cilje gibanja
neuvrščenih

- spozna značilnosti politike popuščanja	Osnovne značilnosti	geografija
napetosti	razvoja v svetu v 70.
- ob tabeli pojasni razvoj in pomen	in 80. letih	geografija
raznih povezav zahodnih držav
(pozitivne in negativne strani)
- poda sumaren pregled razvoja večjih
“zahodnih držav”
- pojasni krizo Vzhodnega bloka in
zakaj so reformni posegi M. Gorbačova
povzročili razpad vzhodnega
bloka in SZ

- pozna razloge za uvedbo samouprav-	Jugoslavija v drugi polo-
ljanja	vici 20. stoletja
- pojasni značilnosti gospodarskega raz-
voja od srede 50. let in vzroke nasprotij
med republikami in federacijo (cent-
ralizem, federalizem, problem liberaliz-
ma na Slovenskem in Hrvaškem konec
60. in na začetku 70. let
- pojasni cilje uvedbe delegatskega
sistema in navede njegove slabosti
- pojasni vzroke in posledice
poglabljanja gospodarske,
družbene in politične krize v Jugoslaviji
v 80. letih (varčevalni ukrepi,
zadolženost, nacionalni problemi)

- opiše dogodke v Sloveniji, ki so konec 80. in na začetku 90. let pomenili	Demokratizacija in osamosvojitev Slovenije
utrjevanje demokratizacije in državne
suverenosti
- pojasni potek osamosvajanja Slovenije
in njena prizadevanja za mednarodno
priznanje

SODOBNI SVET IN NJEGOVA PROTISLOVJA

- pozna bistvene vzroke in posledice	Bogati - revni; lačni - siti
gospodarskih razlik med razvitimi
državami in državami v razvoju
- ob slikovnem gradivu pojasni vprašanje varstva človekovega okolja	Onesnaženo okolje
- poišče primere iz dnevnega časo- pisja o problemih industrijskih in radioloških odpadkov pri nas

2 STANDARDI ZNANJ

Dijak:

- zna razvrstiti različne zgodovinske vire v zgodovinska obdobja, v katerih so nastali;

- zna analizirati pisni vir, slikovno gradivo, avdio-vizualni vir iz novejše zgodovine;

- zna primerjati materialne vire, slikovno gradivo iz dveh ali več različnih obdobij

in na podlagi analize ugotoviti temeljne značilnosti ali razlike določenih zgodovinskih obdobij;

- pravilno uporablja temeljno zgodovinsko terminologijo;

- pozna značilnosti gospodarskega in kulturnega razvoja posameznih velikih zgodovinskih obdobij;

- se zna “sprehoditi” v obdobju in prostoru (ob uporabi zgodovinske karte), pozna velike časovne prelomnice v zgodovini človeštva;

- pozna materialne ostanke posameznih prazgodovinskih kultur v Evropi in jih zna umestiti v prostor in čas;

- pozna vzroke za nastanek prvih “visokih civilizacij” (Egipt, Mezopotamija, Indija, Kitajska);

- pozna večje kulturne in znanstvene dosežke prvih visokih kultur;

- oceni pomen prvih civilizacij za nadaljnji razvoj človeštva;

- pozna vzroke za nastanek grških polisov;

- pozna gospodarski in politični razvoj grških polisov;

- ob originalnih besedilih zna opredeliti pojem domovinska zavest in opredeliti grški odnos do svobode;

- primerja značilnosti atenske demokracije s sodobno demokracijo in ugotovi podobnosti in razlike;

- pozna kulturne dosežke grške civilizacije;

- zna opredeliti pomen grške civilizacije za nadaljnji kulturni, znanstveni in gospodarski razvoj Evrope in zahodnega sveta;

- pojasni pojma “antika” in “helenizem”;

- zna opredeliti čas največjega vzpona rimske države, njen obseg in z njim povezan vpliv (meje na severu, zahodu, jugu in vzhodu);

- pozna politični, gospodarski in kulturni razvoj rimske države;

- pozna posledice nenehnih vojn za rimsko družbo, gospodarstvo in kulturo (simbioza in nasprotje svetov);

- pozna večje kulturne in znanstvene dosežke rimske civilizacije ter njihov pomen (pravo, gradbeništvo in arhitektura, medicina, umetnost ...);

- zna oceniti vlogo retorike v oblikovanju javnega mnenja in vpliv retorike na politično kariero in odločitve v antičnem Rimu;

- ob zgodovinskih virih (ob konkretnih primerih) pojasniti vlogo osebnosti v zgodovini;

- ve, kdaj se je pojavilo krščanstvo, pozna smisel versko-socialnih sporočil zgodnjega krščanstva, njegovo organizacijo ter širjenje;

- pozna vzroke cerkevenega razkola (1054) in opredeli stičišče zahodne - katoliške in vzhodne - pravoslavne cerkve;

- s pomočjo zemljevida razloži novo politično podobo Evrope po razpadu zahodnega rimskega imperija;

- navede današnje evropske narode, ki so se razvili iz ljudstev, ki so poselila Evropo na prehodu v srednji vek;

- pozna pomembne prelomnice v zgodovini Karantanije;

- pozna pomen širjenja krščanstva med prednike Slovencev;

- pozna glavne značilnosti zahodnoevropskega fevdalnega sistema;

- pozna značilnosti “karolinške renesanse”;

- ve, kateri trije civilizacijski krogi so se stikali na evropskem prostoru okrog leta 800 in kje je bilo njihovo stičišče;

- navede kulturne dosežke evropskega srednjega veka in pozna vlogo ter pomen Cerkve in samostanov na kulturnem in gospodarskem področju;

- zna navesti verstva, ki so vplivala na duhovni razvoj Evrope v srednjem veku;

- pozna vzroke in pomen nastanka srednjeveških mest;

- ve, kdaj so nastale prve univerze v Evropi;

- pozna etnične, verske in kulturne posledice mongolske (vzhodna Evropa) in turške (Balkanski polotok) nadoblasti;

- pozna gospodarske, etnične in politične posledice srednjeveške agrarne kolonizacije;

- zna razložiti pojma humanizem in renesansa ter njun vpliv na razvoj znanosti;

- zna pojasniti odmeve humanizma in renesanse na Slovenskem in navesti pomembne slovenske renesančne mislece;

- zna razložiti razvoj astronomije od prvih visokih kultur do humanizma;

- pozna glavna odkritja čezmorskih dežel in njihove posledice za nove dežele in države, ki so odkrivale novi svet;

- pozna glavne ideje in smeri reformacije, s pomočjo zemljevida zna pojasniti spremenjeno versko podobo Evrope v začetku 17. stoletja;

- pozna vzroke in zahteve večjih kmečkih uporov na Slovenskem;

- pozna osnovne značilnosti v razvoju prava od prvih vladarskih zapisov do začetka modernih meščanskih družb;

- pozna značilnosti srednjeveških državnih stanov in parlameta v Angliji;

- pozna najvidnejše razsvetljenske mislece in ideje v Evropi in na Slovenskem;

- pojasni pomen terezijanskih in jožefinskih reform na Slovenskem

- navede bistvene ideje Deklaracije o neodvisnosti in Deklaracije o človekovih pravicah ter ugotovi, katere od teh pravic so se uresničile v 19., katere v 20. stoletju;

- navede glavne izume in pridobitve prve in druge industrijske revolucije ter njun vpliv na življenje posameznih družbenih slojev in na gospodarski razvoj;

- pozna čas nastanka in težnje programa Zedinjena Slovenija;

- primerja dosežke revolucij 1848 v Evropi;

- ve, katere nove nacionalne države so nastale v 19. stoletju (primerjava političnega zemljevida Evrope po dunajskem kongresu in zemljevida pred prvo svetovno vojno);

- pozna uveljavljanje pralamentarne demokracije konec 19. in na začetku 20. stoletja;

- pozna vzroke in posledice kolonialne ekspanzije ob koncu 19. stoletja in navede največje kolonialne imperije pred prvo svetovno vojno;

- pozna nacionalno sestavo habsburške monarhije v 19. stoletju;

- pozna vzroke in posledice propadanja slovenskega kmetstva v 2. polovici 19. stoletja;

- pozna opredelitve Slovencev do Avstrije in jugoslovanstva pred prvo svetovno vojno in med njo;

- zna navesti glavna krizna žarišča pred prvo svetovno vojno (maroški krizi, balkanski sod smodnika, rusko-japonska vojna);

- zna pojasniti pojem svetovna vojna in njene posledice za civilno prebivalstvo, gospodarstvo, za razvoj novega orožja;

- pozna posledice prve svetovne vojne za Slovence (življenje med vojno, mejna vprašanja);

- pozna glavne dosežke znanosti in tehnološkega napredka med svetov nima vojnama in opiše življenje posameznih družbenih slojev v tem času;

- zna navesti značilnosti totalitarnih sistemov (fašizem, nacizem in stalinizem) med svetovnima vojnama;

- pozna razliko v položaju Slovencev v Avstro-Ogrski in Kraljevini Jugoslaviji;

- pozna vzroke za izbruh druge svetovne vojne;

- ve za velika bojišča v drugi svetovni vojni in zna navesti glavne vojskujoče se države v obeh taborih;

- pozna bistvena določila in pomen Atlantske listine;

- pozna čas in prostor preobrata v 2. svetovni vojni;

- pozna sklepe in posledice zavezniških konferenc v Teheranu, na Jalti in v Potsdamu;

- ob zemljevidu razloži okupacijo slovenskega ozemlja in posamezne okupacijske sisteme;

- ve, kdo je organiziral oborožen odpor proti okupatorju;

- pozna cilje in usmeritve OF in meščanskih strank med vojno;

- ve za ideološka nasprotja na Slovenskem med drugo svetovno vojno in pozna glavne razloge za spopad;

- pozna posledice druge svetovne vojne za življenje ljudi;

- pozna vlogo OZN v povojnem in današnjem svetu;

- pozna vzroke za začetek hladne vojne in blokovske delitve Evrope in sveta;

- navede glavna krizna žarišča v Evropi in svetu v 50. in 60. letih;

- navede največje dosežke v znanosti po drugi svetovni vojni in njihov pomen za življenje posameznih družbenih slojev;

- pojasni pojem “tretji svet” in odnos razvitega severa do problemov tretjega sveta;

- navede vzroke za razpad vzhodnega bloka in Sovjetske zveze;

- pozna pomen jugoslovanskega in slovenskega odporniškega gibanja za priključitev Slovenskega primorja;

- razloži problem urejanja mejnih vprašanj (naše severne in zahodne meje) na pariški mirovni konferenci in v meddržavnih dogovorih;

- pozna glavne revolucionarne procese pri nas ob koncu vojne (agrarna reforma, nacionalizacija ...);

- pojasni vzroke poglabljanja družbene, gospodarske in politične krize v Jugoslaviji v 80. letih;

- pozna dogodke v Sloveniji, ki so vodili v osamosvojitev

III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

Učni načrt s tematizirano zasnovanostjo smiselno nadgrajuje in poglablja cilje pouka zgodovine v osnovni šoli. Učna poglavja so oblikovana na podlagi konkretnih, značilnih zgodovinskih primerov. Teme so razporejene tako, da dijaki spoznavajo in razumevajo najprej konkretna dogajanja, pojave in procese iz obče zgodovine, sledi preučevanje domače zgodovine. Profesorji naj pri načrtovanju vzgojno-izobraževalnega dela zato upoštevajo celoten učni načrt (v vertikali), saj bodo tako uspešneje uresničevali temeljne cilje. Z večkratno obravnavo temeljnih pojmov na različnih ravneh in v različnih vzročno-posledičnih zvezah bodo zagotovili večjo uporabnost in trajnost dijakovega znanja. Z uvajanjem v razumevanje konkretnih oblik zgodovinskih dogajanj, pojavov in procesov ter njihove medsebojne prepletenosti pouk zgodovine omogoča razvijanje sposobnosti za kritično zgodovinsko mišljenje in oblikovanje stališč do različnih pojavnih oblik sodobnega sveta. Posamezne teme so lahko hkrati izhodišče ali pomoč pri obravnavi vsebin drugih predmetov. Načrt omogoča selektiven pristop k učnim vsebinam. V skladu z njihovim pomenom za razumevanje glavnih zgodovinskih tokov v posameznih zgodovinskih dobah in za razumevanje razvoja v daljšem časovnem obdobju ter slovenske zgodovine bo učitelj nekatere teme obravnaval bolj poglobljeno, druge večinoma kot informacijo. Učni načrt torej pušča učitelju skladno z njegovo strokovno avtonomijo pravico do izbire največ petine učnih vsebin. Pri izbiri naj učitelj upošteva predvsem tele kriterije: vertikalno povezanost vsebin, pomembnost za razumevanje razvoja (kontinuitete in diskontinuitete) v daljšem časovnem obdobju, uporabnost znanja za razumevanje bistvenih značilnosti določenega obdobja, pomen znanj za splošno razgledanost dijakov. Z metodične plati naj profesorji pri načrtovanju dela upoštevajo dejavne oblike in metode pouka, ki dijake motivirajo in razvijajo njihovo sposobnost za samostojno delo. Operativni učni cilji praviloma nakazujejo uresničevanje dejavnosti dijakov pri pridobivanju novih informacij, izbira konkretnih metod dela pa je stvar učiteljeve strokovne avtonomije in razpoložljivih učnih sredstev. Narava posameznih ciljev in vsebin narekuje metode dela (delo z zgodovinskim zemljevidom, besedilom, viri, s slikovnim gradivom, statističnimi podatki, zgodovinsko poljudno literaturo itd.). Profesorji ne smejo pozabiti, da namen aktivnih metod dela z uporabo učnih pripomočkov ni le nazornost pouka, ampak predvsem usposabljanje dijakov za samostojno delo in dejaven odnos do informacij, ki mu jih v različnih oblikah omogoča posamezen učni pripomoček. Dijak mora spoznati smisel pravilne uporabe učnega pripomočka in iskanja bistvenih informacij (na karti, sliki itd.) ter se zavedati pomena različnih virov za spoznavanje zgodovine. Interdisciplinarne vsebine je priporočljivo obdelati tudi v obliki projektnega dela. Pri sodobnem pouku zgodovine so zelo pomembne zgodovinske ekskurzije in obiski muzejskih zbirk - in to tako za spoznavni proces kot razvijanje pravilnega odnosa do vrednotenja in ohranjanja kulturne dediščine. Za nazornost pouka in motivacijo sta zelo pomembni opremljenost učilnic in uporaba avdio-vizualnih pripomočkov. Ker so oddelki po interesih in sposobnostih heterogeni, je glede na možnosti potrebno upoštevati tudi individualne razlike. Če hoče učitelj upoštevati in izpeljati individualizacijo, se mora seznaniti z individualnimi interesi, sposobnostmi in lastnostmi dijakov. Na osnovi spoznanj prilagaja tempo dela v skupinah in izbira učne oblike in metode za krajše samostojno delo. Navodila - vprašanja za samostojno delo in pri testih morajo biti različnih težavnostnih stopenj, tako da posamezniku omogočajo doseči skupne cilje. Pri tem je zelo pomembna ustrezna materialna opremljenost priročne zgodovinske knjižnice (zadostno število atlasov, zbirk virov in poljudne literature). Medpredmetne povezave Učne vsebine in cilji predmeta zgodovina se povezujejo s poukom slovenščine (književnosti), latinščine, geografije in umetnosti. Konkretne povezave določenih ciljev in vsebin zgodovine z drugimi predmeti so opredeljene pri posameznih operativnih ciljih. · Slovenščina S poukom književnosti je povezana izbira odlomkov iz umetnostnih besedil s socialno in kulturno vsebino in odlomkov, ki prikazujejo doživljanje življenjskih razmer. Tovrstna besedila uporabljamo pri pouku zgodovine zaradi lažjega razumevanja in večje plastičnosti pri obravnavi zgodovinskih dogajanj, pa tudi pri prikazu miselnosti določenega zgodovinskega obdobja.Latinščina Pri problemski obravnavi določenega vprašanja s pomočjo antične zgodovinske literature in virov je pomembna povezava s poukom latinščine. Pomembno je, da se učitelj zgodovine dogovori z učiteljem latinskega jezika o izbiri odlomkov in pristopu k obravnavi. Učitelj zgodovine pri pristopu upošteva predvsem kritičen prikaz vsebin, takratno videnje dogodkov in “sveta” ter zgodovinsko vrednost sporočila. Za učence je seveda pomembno, da izbrane odlomke spoznajo tudi v izvirnem - latinskem ali grškem jeziku.

Geografija

Pri uresničevanju zgodovinskih ciljev in učnih vsebin o značilnostih razvoja v svetu v 70. in 80. letih je smiselna povezava z geografijo, zlasti s temami o gospodarskem razvoju.Umetnost Z duhovnozgodovinskim prikazom določenega zgodovinskega obdobja in dosežkov v umetnosti se smiselno povezujejo zgodovina, likovna in glasbena umetnost.

IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

Zelo pomembno je, da se učni pripomočki uporabljajo v vseh fazah učnega procesa (uvajanje, pridobivanje novih vsebin, ponavljanje, preverjanje in ocenjevanje). Preverjanje in ocenjevanje naj poteka skladno s pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju. Upoštevati je treba te kriterije:

A ) Znanje in razumevanje (60 %):

Dijak naj zna:

- opisati, pojasniti zgodovinske dogodke, pojave ali procese;

- izluščiti iz povedanega ali prebranega bistvene informacije o konkretnem zgodovinskem dogodku, pojavu ali procesu;

- natančno in pravilno uporabiti ustrezne pojme in zgodovinsko terminologijo pri opisovanju oziroma pojasnjevanju dogodka, pojava ali procesa;

- dogajanja časovno in prostorsko pravilno opredeliti;

- primerjati pojave, dogodke ali procese, ugotoviti podobnosti in razlike;

- poiskati vzročno posledične zveze.

B) Interpretacija, argumentacija, sinteza, analiza, vrednotenje (višji cilji) 40 %.

Dijak naj bo sposoben:

- uporabiti različne zgodovinske vire informacij (zgodovinsko besedilo, vir, zemljevid, statistični podatek, slikovno gradivo ...) in izluščiti bistvo sporočil, oblikovati sklepe;

- preoblikovati statistične podatke v besedno informacijo; interpretirati oziroma argumentirati podatke in informacije;

- obrazložiti kompleksnost dogajanja.

Preverjanje in ocenjevanje znanja naj poteka skladno s pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja v gimnazijah. Biti mora tako ustno kot pisno. Pri ustnem preverjanju in ocenjevanju preverjamo znanje, vrednotenje in uporabo znanj. Ob tem uporabljamo zemljevide, slikovno in drugo ilustrativno gradivo, vire in besedila. Pisno preverjanje znanja opravljamo z nalogami objektivne vrste, ki zadevajo vse ravni zahtevnosti in poleg znanja preverjajo tudi veščine in spretnosti.

V. VIRI

Analiza stanja in predlogi za spremembe. Prispevki k prenovi gimnazijskega izobraževanja, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 1996.

History in the National Curriculum, Velika Britanija, 1991.

History in the National Curricculum, DFE, London, 1995.

Lehrplan für das bayerische Gymnasium. Fachlehrplan für Geschichte, Amtsblatt des Bayerishen Staatsministeriums für Unterricht, Kultur, Wissenschaft und Kunst, št. 8, 1992.

Učni načrt za zgodovino v gimnaziji, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 1996.

Vodopivec, Peter: Ob novem učnem načrtu pouka zgodovine v gimnazijah, V: Zgodovinski časopis, št. 2, 1994.

Weber, Tomaž: Zgodovina v učnih programih naših sosedov, V: Zgodovina v šoli, št. 3, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 1992.