MADŽARŠČINA

UČNI NAČRT

 

DVOJEZIČNA SLOVENSKO-MADŽARSKA GIMNAZIJA

560 ur

Učni načrt je določil SSRSSI na 35. seji 20.4.2000.


VSEBINA

I. Opredelitev predmeta

II. Zahteve predmeta

1. Cilji predmeta

1.1. Splošni cilji

1.2.1. Madžarski jezik – Funkcionalni in izobraževalni cilji

1.2.1.1. Operativizacija funkcionalnih in izobraževalnih ciljev (po razredih)

A) Funkcionalni cilji

1. Razumevanje in tvorjenje besedila

2. Poznavanje jezika in jezikovna raba

B) Izobraževalni cilji

1. Jezikovna in slovnična znanja

1.2.2. Književnost – Funkcionalni in izobraževalni cilji

1.2.2.1. Operativizacija funkcionalnih in izobraževalnih ciljev (po razredih)

A) Funkcionalni cilji

1. Razvijanje sposobnosti literarnega branja, interpretacije in razumevanja literarnih besedil v medsebojnem dialogu  

2. Dijaki razvijajo sposobnost literarnega branja, interpretacije in razumevanja s tvorjenjem govornih in pisnih besedil 

B) Izobraževalni cilji

1.2.2.2. Vsebina

2. Temeljne zahteve

III. Specialna didaktična navodila

IV. Obvezni načini preverjanja in ocenjevanja

V. Znanja, ki jih morajo imeti izvajalci

VI. Materialni pogoji

 

I. OPREDELITEV PREDMETA

            Predmet madžarski jezik in književnost je temeljni splošnoizobraževalni predmet, ki ima široko razvejane funkcionalne, izobraževalne in vzgojne naloge. Z ene strani razvija kulturo maternega jezika, z druge strani pa bogati literarno izobraženost.

            V dijakih oblikuje sposobnost sporazumevanja v maternem jeziku, razvija zmožnost slušnega in bralnega razumevanja besedila, z upoštevanjem razumljive, pravilne in lepe madžarske besede ter pravopisa. Omogoča usvojitev kultivirane ter učinkovite govorne in pisne sposobnosti sporazumevanja v najrazličnejših okoliščinah. Bogati možnosti za izražanje spoznanj o sebi in svetu, za doživljanje in kritično vrednotenje umetnosti v madžarskem jeziku iz različnih dob in estetskih usmeritev.

            Oblikuje njihovo širšo kulturno razgledanost, formira etične, estetske in moralne vrednote ter (samo)zavest. Usposablja za pravilno jezikovno vedenje, »mnogovrstno« izražanje (tvorba dvogovornih in enogovornih ustnih in pisnih besedil, njihovo vrednotenje, uporaba strokovnih terminov ter tvorba in analiza umetnostnih in neumetnostnih besedil), hkrati pa razvija sposobnost logičnega mišljenja, samostojnega učenja in samorazsvetljevanja. Njena pomembna naloga je, da s spodbujanjem in utrjevanjem volje do branja pripomore k vzljubitvi branja literature.                    

             Neguje in nadaljuje tradicijo dediščine maternega jezika. Uzavešča poseben položaj madžarskega maternega jezika, to, da je madžarščina na dvojezičnem področju v Republiki Sloveniji enakovredna uradnemu slovenskemu jeziku, da je v dvojezičnem Pomurju živečim Madžarom materni jezik, v Republiki Madžarski pa državni jezik in danes eden izmed razvitih svetovnih jezikov s svojo zgodovino.

             Jezikovni pouk in pouk književnosti sta v skladu z naravo obravnavanih vsebin dve samostojni, vendar ne mehanično ločeni področji. Predmet obvezno obsega 140 ur letno. V  vseh štirih letih je 70 ur namenjenih jezikovnemu pouku, 70 ur pa pouku književnosti.

II. ZAHTEVE PREDMETA

1. CILJI PREDMETA

 

1.1. SPLOŠNI CILJI

1. Dijaki razvijajo pozitiven odnos do njihovega madžarskega maternega jezika. Uzavestijo, da madžarski jezik ni le primarno sredstvo za njihovo razmišljanje in izražanje, temveč tudi osnova za obvladovanje najnujnejših tehnik pri usvajanju znanja in učenju za dosego osnovne izobraženosti oziroma osnova za najosnovnejše spretnosti in sposobnosti.

2. Dijaki uzavestijo poseben položaj njihovega madžarskega maternega jezika, to, da je materni jezik nosilec narodne in narodnostne kulture, neobhoden pogoj za zavestno narodno identiteto, in temelj za strokovno in literarno izobraženost.

3. Dijaki se zavedajo, da je madžarščina, podobno kot katerikoli drugi živi jezik, sodoben jezik z razvitim jezikovnim sistemom in neizčrpnimi možnostmi ustvarjalnega izražanja.

4. Dijaki obvladajo madžarski pogovorni in knjižni jezik, natančneje pokrajinski pogovorni jezik, zavedajo se različnih okoliščin za rabo knjižnih in neknjižnih zvrsti.

5. Dijaki usvojijo društveno-družbene dejavnosti, za sodelovanje potrebne jezikovne in komunikacijske sposobnosti, primeren kulturni jezikovni odnos pri pravilih ustnega in pisnega izražanja, pri zvrsteh, pri okoliščinah in vsakokratnih situacijah; z različnimi jezikovnimi danostmi uspešno rešujejo probleme v danih življenjskih položajih, tako da si s tem krepijo samozavest in zmožnost spoštovanja mnenj drugih.

6. Dijaki razmišljujoče in kritično sprejemajo (poslušajo/berejo)  in tvorijo (govorijo/pišejo) različna umetnostna in neumetnostna besedila ter tako ne samo da si pridobivajo nove informacije in spoznavajo domačo in tujo kulturo, temveč si tudi razvijajo logično mišljenje, sposobnost sklepanja in utemeljevanja, bogatijo svoje osebno in poklicno življenje; spoznajo, da je razumevanje in tvorjenje besedil miselna in ustvarjalna dejavnost, na katero se je potrebno pripraviti, vključno z nepretrganim jezikovnim samoizobraževanjem in z uporabo priročnikov.

7. Dijaki izoblikujejo kritičen odnos do svojih in tujih besedil, zlasti medijska in propagandna besedila primerjajo s svojimi, jih vrednotijo iz različnih vidikov ter prepoznavajo morebitno manipulativnost.

8. Dijaki spoznavajo sistemske zakonitosti madžarskega jezika, zavedajo se njihovega pomena in jih zavestno vključujejo v svoja besedila.

9. Dijaki se pri pouku književnosti oblikujejo v kultivirane in razgledane bralce; razvijajo zmožnost literarnega branja, izoblikujejo trajno potrebo po stiku z leposlovjem.

10. Dijaki, v povezavi z literarnimi deli, sistematično spoznavajo literarno teorijo, zgodovino madžarske in svetovne književnosti oziroma si pridobijo znanja iz zgodovine, umetnostne zgodovine, filozofije itd., ki jih potrebujejo za razumevanje in razvrščanje knjižnih pojavov.

11. Dijaki razvijajo zmožnost kritičnega in ustvarjalnega branja literarnih del tudi z lastno tvornostjo – ustvarjalnim pisanjem, glasnim interpretativnim branjem in recitiranjem leposlovnih del.

12. Dijaki razvijajo pozitivno razmerje do književne ustvarjalnosti pri raznovrstnih, po lastnih interesih izbranih, dodatnih šolskih in obšolskih dejavnostih (pripravljanje recitalov, obisk kulturnih prireditev, stik s književnimi ustvarjalci, seznanjanje z izhajajočimi literarnimi revijami, sodelovanje v literarnih krožkih, pri literarnih izletih, skupni obiski gledaliških in kino predstav itd.).

13. Dijaki kritično presojajo razmerje med znanimi književnimi besedili in njihovimi poustvarjalnimi interpretacijami (odrskimi, filmskimi, radijskimi, televizijskimi, videom itd.).

Dijaki ob branju, interpretaciji in primerjanju literarnih besedil sooblikujejo tudi lastni sestav kulturnih, družbenih, etičnih, estetskih vrednot in bogatijo svoj čustveni svet.

 

1.2.1. MADŽARSKI JEZIK – FUNKCIONALNI IN IZOBRAŽEVALNI CILJI

A) FUNKCIONALNI CILJI

1. Razumevanje in tvorjenje besedil

1.1. Razvijanje sposobnosti dvogovorne komunikacije.

1.1.1. Dijaki poslušajo/gledajo govorjena dvogovorna besedila.

1.1.2. Dijaki sami tvorijo govorjena dvogovorna besedila.

1.1.3. Dijaki berejo dvogovorna besedila.

1.1.4. Dijaki sami tvorijo pisna dvogovorna besedila.

1.2. Razvijanje sposobnosti enogovorne komunikacije.

1.2.1. Dijaki poslušajo/gledajo enogovorna besedila.

1.2.2. Dijaki sami tvorijo govorjena enogovorna besedila.

1.2.3. Dijaki berejo zahtevnejša enogovorna besedila.

1.2.4. Dijaki sami pišejo enogovorna besedila.

2. Poznavanje jezika in jezikovna raba

2.1  Bogatenje besednega zaklada ter razvijanje pragmatičnih, logičnih, slovničnih (jezikovno pravilnostnih, pravorečnih in pravopisnih)  

       zmožnosti.

2.2 Spoznavanje jezikovnega okolja oziroma vloge in položaja madžarskega jezika.

B) IZOBRAŽEVALNI CILJI

1. Jezikovna in slovnična znanja

1.1 Dijaki spoznajo razvoj madžarskega pogovornega in knjižnega jezika.

1.2 Dijaki spoznajo sistem madžarskega pogovornega in knjižnega jezika.   

1.3 Dijaki uporabljajo temeljne jezikovne izraze, najpomembnejše strokovne pojme pa tudi razložijo.

1.2.1.1. OPERATIVIZACIJA FUNKCIONALNIH IN IZOBRAŽEVALNIH CILJEV (PO RAZREDIH)

A) FUNKCIONALNI CILJI

1. Razumevanje in tvorjenje besedil

1.1. Razvijanje sposobnosti dvogovorne komunikacije.

1.1.1. Dijaki poslušajo/gledajo ter analizirajo govorjena dvogovorna besedila.

1.

2.

3.

4.
  • intervju

  • poročilo

  • intervju

  • poročilo

  • debata

  • intervju

  • poročilo

  • debata

  • razprava

  • intervju

  • poročilo

  • debata

  • razprava

  • okrogla miza

    • Pred poslušanjem/gledanjem:

  • Pokažejo zanimanje za temo pogovora in za napovedano besedilno vrsto.

    Med poslušanjem/gledanjem:

  • zapisujejo bistvene podatke (npr. po dispozicijskih točkah), nato pa jih smiselno uredijo (npr. v obliki miselnega vzorca).

       Po poslušanju:

    a) poročajo o slišanem/videnem – o govorcih, času, prostoru, in temi (temah)  pogovora, povzamejo temeljne misli in sklepe pogovora;

    b) izrazijo svoje doživljanje poslušanega, svoja stališča do poslušanega ter vrednotijo resničnost in zanimivost pogovora, svoje mnenje utemeljijo;

    c) povedo, ali je pogovor informativnega, ocenjevalnega, prepričevalnega zančaja, oziroma vsakdanji ali javni (uradni) , svoje mnenje utemeljijo.

    Po ponovnem poslušanju:

  • razčlenjujejo in vrednotijo okoliščine pogovarjanja (način vodenja pogovora in odzivanje govorcev, nebesedno govorico in čustveno stanje, medosebno čustveno razmerje) ter ustreznost, razumljivost in jezikovno pravilnost odgovorov govorcev.

    • 1.1.2. Dijaki sami tvorijo ustna dvogovorna besedila.

    1.

    2.

    3.

    4.
  • intervju

  • poročilo

  • intervju

  • poročilo

  • debata

  • poročilo

  • razprava

  • okrogla miza

  • poročilo

  • debata

  • okrogla miza

    • Dijaki, s predhodno pripravo, sami vodijo podobne pogovore (preizkusijo se v vlogi spraševalca, odgovarjalca, vodje in partnerja debate).

    Dijaki vadijo vsakdanje in javno (uradno) izražanje (dajo pobudo za neposredni osebni pogovor oziroma reagirajo na osebne izjave drugih).

    1.1.3. Dijaki berejo in razčlenjujejo dvogovorna besedila.

    1.

    2.

    3.

    4.

    - intervju

  • poročilo

    • - intervju

  • poročilo

    • - intervju

  • poročilo

    • - intervju

  • poročilo

    • Pred branjem:

  • obudijo svoje predznanje o ocenjevalnih in prepričevalnih dvogovornih besedilih (tema, način izvedbe, okoliščine komunikacije).

    Med branjem:

  • si podčrtajo/izberejo bistvene podatke.

       Po branju:

    a) navedejo tvorca in naslovnika, njuno družbeno in čustveno razmerje, svoje ugotovitve utemeljijo;

    b) razmišljajo o zaželenem učinku besedila na naslovnika ter vrednotijo dejanski učinek; svoje mnenje utemeljijo;

    c) navedejo bistvene podatke iz besedila;

    d) podčrtajo jezikovna znamenja, tipična za besedilno vrsto, ter določijo tipične lastnosti besedilne vrste; z razčlembo besedila si uzaveščajo zgradbo in zunanjo oblikovanost besedilne vrste.

      e)  vrednotijo ustreznost in učinkovitost funkcije in oblike besedila; če je potrebno besedilo jezikovno popravijo, svoje popravke pa utemeljijo.

    		•

    1.1.4. Dijaki sami tvorijo pisna dvogovorna besedila (lahko jih pišejo tudi na računalnik).


    1.2. Razvijanje sposobnosti enogovorne komunikacije.

    1.2.1. Dijaki poslušajo/gledajo ter razčlenjujejo enogovorna besedila.

    1.

    2.

    3.

    4.

      - radijsko/TV-obvestilo

      - propaganda

  • pozdravni govor

  • radijsko/TV-obvestilo

  • poljudnoznanstveno predavanje

  • radijsko/TV-obvestilo

  • priložnostni govor

  • radijsko/TV-obvestilo

  • slovesni govor

    • Pred poslušanjem/gledanjem:

  • Pokažejo zanimanje za temo pogovora in za napovedano besedilno vrsto.

    Med poslušanjem/gledanjem:

  • zapišejo dejanske podatke (npr. po dispozicijskih točkah), nato pa  jih miselno uredijo (npr. v obliki miselnega vzorca).

       Po poslušanju:

    a) poročajo o govorcu, času, prostoru in temi (temah); povzamejo glavne misli in bistvo besedila;

    b) izrekajo svoje doživljanje poslušanega in svoje stališče do poslušanega, ter vrednotijo resničnost in zanimivost poslušanega, svoje mnenje utemeljijo;

    c) povedo, ali je bilo besedilo informativnega, ocenjevalnega, prepričevalnega značaja, oziroma vsakdanje ali javno (uradno), svoje mnenje utemeljijo.

    Po ponovnem poslušanju:

  • razčlenjujejo in vrednotijo način govorjenja (npr. izreko, nebesedno govorico), ustreznost, razumljivost in jezikovno pravilnost govornega nastopa.

    • 1.2.2. Dijaki sami tvorijo govorjena enogovorna besedila (iz vnaprej pripravljene teme).

    1.

    2.

    3.

    4.
  • kratko predavanje

  • poročilo

  • navodilo

  • pojasnilo

  • kratko predavanje

  • sporočilo

  • opis okolja

  • ogovor

      - nagovor

  • sodelovanje pri razpravi

  • seznanitev

  • izjava

  • kratko predavanje

  • slovesni govor

  • priložnostni govor (spomin)

  • dobrodošlica

  • kratko predavanje

  • priložnostni govor (čestitka, voščilo, sožalje, napoved, pritožba itd.)

  • slovesni govor

    • Pred nastopom:

  • zbirajo podatke o napovedani temi (upoštevajoč naslovnika in časovno omejitev) ter jih smiselno razvrstijo v uvod, jedro in zaključek.

    Na začetku nastopa:

  • napovedo temo in navedejo vire, iz katerih so črpali podatke; nato razvijejo temo, pri tem upoštevajo načelo ustreznosti, razumljivosti in jezikovne pravilnosti (pazijo tudi na izreko in na intonacijo).

    Na koncu govornega nastopa:

  • povzamejo svoje ugotovitve, odprejo nova vprašanja, spodbujajo poslušalce k razpravi itd., po potrebi oddajo pisno zasnovo govornega nastopa.

    Po nastopu:

  • poslušalci ocenijo govorni nastop, nastopajoči pa zagovarja svoje nastopanje (tudi svojo izgovorjavo).

    Po kratki pripravi:

  • takoj nastopijo v šoli, nato pa ugotovijo razlike med pripravljenim in nepripravljenim nastopom.

    • 1.2.3. Dijaki berejo in razčlenjujejo zahtevnejša enogovorna besedila.

    1.

    2.

    3.

    4.
  • opis živali, rastlin, predmetov,

    - opis kraja, poti,

  • oznaka oseb,

  • opis postopka,

  • učbeniški sestavek,

  • leksikon, slovarsko geslo

    - poljudnoznanstveni članek

    		•
  • časopisno obvestilo,

  • časopisna vest in poročilo,

  • potopis,

  • življenjepis,

      - zapisnik,

      - učbeniški sestavek

    		•
  • ocena/kritika,

  • komentar,

  • esej,

  • glosa,

  • poljudnoznanstveni članek,

  • besedilo ekonomskega značaja

      - propaganda,

  • razprava,

    - navodilo za uporabo

    		•
  • esej,

  • glosa,

  • znanstveni članek,

  • statut, zakon,

  • upravna odločba ali pogodba

  • politično besedilo,

  • propaganda.

    • Pred branjem:

  • Obudijo svoje znanje o napovedani vrsti in temi besedila.

    Med branjem:

  • uporabijo različne bralne strategije (počasno/natančno branje, prelet/hitro branje) oziroma si podčrtujejo/izberejo ključne besede in bistvene podatke;

  • si jih izpišejo in smiselno uredijo (npr. v obliki miselnega vzorca/dispozicijskih točk);

  • pri razvrščanju podatkov oziroma iskanju dodatnih podatkov uporabljajo slovar, leksikon, enciklopedijo, atlas, učbenik ipd.

    Po branju:

    a) navedejo tvorca, naslovnika in temo besedila; obnovijo/povzamejo vsebino, citirajo avtorjeve besede;

      b)  se znajdejo med danimi dejstvi, podatki, poiščejo povezave med njimi;

    c) opazujejo grafično oblikovanost besedila in ubesedijo nebesedne dele besedila (npr. grafikon, preglednica, zemljevid ipd.);

    d) izrekajo svoje doživljanje prebranega in svoja stališče do prebranega ter vrednotijo resničnost in zanimivost besedila, svoje mnenje utemeljijo;

    e) razmišljajo o zaželenem učinku besedila na naslovnika ter predvidijo dejanski učinek.

    Po drugem branju:

    a) besedilo razčlenijo na dele (uvod, jedro, zaključek);

    b) določijo

    		•
  • besedilno vrsto,

  • funkcijsko zvrst,

  • besedilno vrsto in funkcijsko zvrst,

  • prevladujoči slogovni         

      postopek.

    		•

    c) v besedilu/odlomku določijo pravopisno, pravorečno problematične besede, izraze in jih po potrebi popravijo;

    d) izbranim besedam, besednim zvezam določijo:
  • slovarski in sobesedilni pomen,

  • madžarski ali tuji izvor;

  • slovarski in sobesedilni pomen, stilno vrednost, konotativno vrednost;                     

  • prvine;

  • poreklo, izvor (npr. neprevzeta, prevzeta, avtohtona beseda,            tujka itd.);

    •                                                                                                                         e) izbranim povedim določijo:

  • vrste, dele, zgradbo,

  • priredni ali podredni odnos

  • zvezo stavkov,

  • anaforične in kataforične odnose

    • f) neumetnostna besedila primerjajo z umetnostnimi ter prepoznavajo tipične lastnosti neumetnostnih in umetnostnih besedil oziroma razlike med njimi;

    Na koncu:

  • Vrednotijo ustreznost, razumljivost in jezikovno pravilnost besedila; popravijo nepravilnosti, nerazumljivosti, neustreznosti v besedilu oziroma utemeljijo svoje popravke.

    • 1.2.4. Dijaki sami tvorijo pisna enogovorna besedila:

    1.

    2.

    3.

    4.

    opis osebe, oznaka

    pismo, telegram

    poročilo, predstavitev           

    doživetja

      -       usmeritev

  •        vest

    seznanitev

    poročilo

    ocena knjige

    		•

    pismo, telegram

    oglas

    seznanitev

    življenjepis

    prošnja

    spomenica

    oglas

    obvestilo

    potrdilo

  •        povabilo

    uradno pismo

    poročilo

    komentar

    razprava

    prošnja

    natečaj

    zapisnik

    		•

    obvestilo

    življenjepis

    prošnja

    zapisnik

    natečaj

    obvestilo

    kupoprodajna pogodba

    2. Poznavanje jezika in jezikovna raba

    2.1. Bogatenje besednega zaklada ter razvijanje pragmatičnih, logičnih, slovničnih (slovnična pravilnost, pravorečje, pravopis) zmožnosti.

    2.1.1. Dijaki si bogatijo besedni zaklad.

    1.

    2.

    3.

    4.
  • Zbirajo sopomenke in protipomenke,

  • zberejo nadredne, priredne in podredne pojme oziroma besede iste besedne družine,

  • iz danih podstav tvorijo izpeljanke in zloženke oziroma besedne družine,

  • s pomočjo slovarja ali brez njega opredelijo pomen strokovnim izrazom, tujkam, neznanim besedam, stalnim besednim zvezam,

  • naštejejo čim več pomenov posameznih besed, ter določijo slovarski in kontekstualni pomen posamezne besede iz besedila,

  • tujkam poiščejo madžarske ustreznice, presojajo potrebo in umestnost tujke,

  • rečenice, rekla nadomestijo s prostimi besednimi zvezami oziroma prostim besednim zvezam iščejo sopomenske stalne besedne zveze,

  • večpomenskim besedam poiščejo ustrezno sobesedilo.                            

    • 2.1.2. Dijaki razvijejo zasebne in javne (uradne) komunikacijske situacije.

    1.

    2.

    3.

    4.
  • Prepoznajo razumske, čustvene in hotenjske funkcije sporočanja; razliko med informacijo in komunikacijo; razlike med živalsko in človeško komunikacijo; vlogo mimike in gestikulacije.

  • Vadijo izražanje in zagovarjanje svojih stališč, fleksibilno prilagajanje h govornemu položaju, situaciji in temi pogovora.

  • Vadijo razlikovanje med osebno prizadetostjo in objektivnostjo, fleksibilno prilagajanje h govornemu položaju, situaciji in temi pogovora, skupno uveljavitev izbire besed, intonacije in gestikulacije.

  • Samostojno uresničijo različne komunikacijske tehnike (npr. iskanje argumentov, njihovo sistematizacijo, upoštevanje protiargumentov, prepričljiva predstavitev argumentov in protiargumentov, zaznavanje komunikacijskih situacij in stališč, objektivno ubeseditev v govoru in pisavi).

    • 2.1.3. Dijaki prepoznajo in jezikovno izrazijo logična razmerja med dejanji in dogajanji.

    1.

    2.

    3.

    4.
  • Prepoznajo vrsto sovisnosti: vzroka in posledice, izvora in izida, istodobnosti, preddobnosti in časa trajanja, podrednosti, nadrednosti, sorednosti in prirednosti, kraja in časa. Prepoznajo kategorije in jezikovna sredstva za vezalnost, protivnost, ločnost, sklepalnost, pojasnjevalnost, pogojnost, primerjalnost, dopustnost in posledičnost oziroma jih tudi sami izražajo.

    • 2.1.4. Dijaki vadijo slovnična, pravorečna, pravopisna znanja in znanja jezikovne pravilnosti.

    1.

    2.

    3.

    4.
  • seznanijo se z osnovnimi načeli pravopisa; črkovna podoba, glasovna vrednost črk; vloga razločevanja pomenov;

  • spoznajo razlike med govorom in pisavo, pravilno delovanje govornih organov,

  •   vadijo čisto artikulacijo, pazijo na pravilno dolžino posameznih glasov, na sintagmatiko fonemov, izogibajo se črkovani izreki,

  • vadijo potrebna pravopisna znanja pri pravilih glasovnih premen, ustrezno  dodajanje obrazil (različnih vrst pripon) besedam z mešanim glasovnim sistemom,

  • vadijo zlogovanje, deljenje besed in vrstni red črk, pazijo na pravilno zapisovanje izpeljank in zlagank.

  • zavestno se izogibajo obrazilom –nak, -suk, -suk, razširjenim izrazom, sedanjiškim oblikam glagola szokik, neobičajnim zvezam glagola biti in deležja,

  • zavestno menjavajo glagolske čase, ne uporabljajo glavne števnike namesto vrstilnih, obrazili –nak, -nek namesto običajnih obrazil, namesto običajnih edninskih samostalnikov le-te v množini, ne zamenjujejo glagolske predpone, ne opuščajo členke,

  • izkoristijo pestrost glagolov, pridevnikov,  prislovnih določil, stopnjevanja in dodajanja obrazil,

  • pazijo na pravopis glagolskih oblik, stvarnih in lastnih imen (osebnih in zemljepisnih imen, naslovov), števnikov, datiranja,

  • spoznajo izrazno zmožnost povedi glede na skladenjski naklon,

  • zavestno izbirajo med različnimi   vrstami povedi,

  • usvojijo pravilno poudarjanje in intonacijo, pomen besednega reda, premora in ritma,

  • uporabljajo dvodelne in enodelne stavke, upoštevajo ujemanje osebka in povedka, v madžarščini izberejo ustrezne rekcije,

  • naučijo se pravilno zapisovati stavo ločil, dvogovore, citate oziroma miselne vzorce in primarne vire.

  • zavestno izbirajo med tipologijami stavkov,

  • utrjujejo pravilno poudarjanje in intonacijo, vlogo besednega reda, premorov in ritma,

  • uporabljajo dvodelne in enodelne stavke, upoštevajo ujemanje osebka in povedka,  v madžarščini izberejo ustrezne rekcije,

  • utrjujejo se pravilno zapisovati stavo ločil, dvogovore, citate ter miselne vzorce in primarne vire,

  • uveljavijo razločevalna znamenja, tvorbe in preneseni besedni pomen lastnega sloga,

  • izogibajo se   prenasičenosti,                izumetničeni rabi veznikov, neupravičenemu izpuščanju členkov, nepotrebnim tujkam, zelo zapletenim povedim, dvoumnosti,

  • utrjujejo kompozicijska razčlenitev besedila.

  • uveljavijo elemente izraznega in lepega branja, branja na glas,

  • uveljavijo razločevalne lastnosti, tvorbe, preneseni besedni pomen lastnega sloga 

  • prizadevajo si za jasen, natančen in slikovit slog in za živost izražanja,                          

  • kompozicijska razčlenitev besedila.

    • 2.2. Spoznavanje jezikovnega okolja ter vloge in položaja madžarskega jezika.

    1.

    2.

    3.

    4.
  • Spoznajo pokrajinske in socialne zvrsti jezika ter interesne govorice,

  • prepoznajo bistvo jezikovne norme in prakse,

  • spoznajo mesto madžarskega jezika med svetovnimi in sorodnimi jeziki,

  • spoznajo mesto, vlogo madžarskega jezika znotraj in izven državnih meja,

  • uvidijo mesto in vlogo madžarskega jezika kot maternega, kot jezika okolja  in kot tujega v vsakdanji komunikaciji.

  • V zvezi z izraznimi možnostmi, ki se kažejo v besedišču, stalnih besednih zvezah, spreganju, sklanjanju, glagolskih preponah, naslonkah (postpozicijah), nedoločnikih, deležnikih se seznanjajo z bogastvom madžarskega jezika,

  • uzavestijo, da je jezik sistem, iščejo podobnosti med jezikovnim sestavom in sredstvi izražanja med madžarskim, slovenskim in tujim jezikom, ki se ga učijo, opozorijo na očitne interference.

  • dopolni se sistematičnost jezika, uzavesti se, da je jezik funkcionalni sistem,

  • uzavesti se, da so glede funkcije vsi jeziki enakovredni, poiščejo podobnosti med madžarskim, slovenskim in učenim tujim jezikovnim sistemom in sredstvi izražanja,

  • uzavesti se, da govorimo v stavkih, toda razmišljamo v besedilih.

  • seznanijo se s tem, da je vsak jezik produkt družbe in zgodovine, da ima vsak jezik svojo preteklost in svoj razvoj, uporablja se v obliki zvrsti, ohranja se v besedilih, razpolaga s sorodstvenimi zvezmi in jezikovnimi spomeniki, skrb zanj pa je naša dolžnost,

  • razlikujejo med državnim in uradnim jezikom, naštejejo državne oziroma uradne jezike, ki jih govorijo v državah, ki mejijo na Madžarsko.

    • B) IZOBRAŽEVALNI CILJI

    1. Jezikovna in slovnična znanja

    1.1. Pojmi

    1.

    2.

    3.

    4.

    znak, znakovni sistem, jezikovni znak, leksem, morfem, fonem,                          slovnica, zgodovina jezika, metajezik, jezikovne ravnine, tipi jezikov, jezikovne družine, potek sporočanja,  funkcije sporočanja,  verbalna in neverbalna komunikacija; vrste sporočanja, govorne in pisne besedilne vrste, pokrajinske in socialne zvrsti, jezokovna norma, narodni jezik,  materni jezik, tuji jezik, jezik okolja, jezik večine, jezik manjšine, dvojezičnost; izgovorjava, besedna analiza, tradicija, poenostavitev; glas, črka, samoglasnik, soglasnik, glasovni sistem, prilagajanje, prilikovanje, zlitje, krajšanje, daljšanje, izpad, zlog, blagoglasje, neblagoglasje; besedišče, besedni zaklad, avtohtona, neprevzeta in prevzeta beseda, izposojenka, tujka; frazem, reklo, krilatica, pregovor; prosti, polprosti in vezani morfem, besedna podstava, pripona, člen, končnica, obrazila (različne vrste pripon); izpeljevanje, zlaganje, mešane tvorbe; enopomenke, večpomenke, homonimi, sopomenke

    glagol, samostalnik, pridevnik, števnik, zaimek, neosebna glagolska oblika, nedoločnik, deležnik, deležje, prislov, členek, naslonka (postpozicija), glagolska predpona, veznik, pomožni glagol,               , medmet, vprašalnica; modalnost, besedna zveza, soredna, podredna, priredna besedna zveza, osebek, povedek, predmet, prislovno določilo, prilastek; enostavčna poved, večstavčna poved, glavni stavek, odvisni stavek, trdilna poved, zanikana poved, priredno zložena poved, podredno zložena poved; naglas, kadenca, premor; ureditev besedila, medsebojna povezanost delov besedila, situacija

    vrste govornega sporočanja, govorni položaj; besedilo, kohezija, mikro- in makrostruktura, koherentno besedilo, odstavek, tezni stavek, tema, rema; zasebna in javna besedila, razlagalna, prepričevalna besedila, šolske besedilne vrste; pisno besedilo, govorno jezikovno besedilo; slog, praktična stilistika, literarni stil, družabni stil, znanstveni stil, publicistični stil, javno pisanje in govorjenje; govorništvo, govorjene vrste besedil, govorniška besedila; množično obveščanje

    Jezikovna sorodnost, jezikovna družina, pradomovina, osnovni jezik, beseda osnovnega jezika, izposojenka, tujka, jezikovna prenova, jezikovni spomenik, predmadžarsko obdobje, pramadžarski vek, stari madžarski vek, srednjemadžarski in novomadžarski vek, jezikovne spremembe, jezikovne različice, standard, norma, jezikovna kultura

    1.2. Učna vsebina

    1.

    2.

    3.

    4.

    1. Vedenje o jeziku

  • Znaki in znakovni sistemi

  • Sporočanje

  • Živalska in človeška komunikacija

  • Funkcije sporočanja

  • Neverbalna komunikacija

  • Jezik kot znakovni sistem

  • Slojevitost jezika

  • Komunikacija in množična komunikacija

    (prib. 10 ur)

    2. Temelji madžarskega pravopisa

    (prib. 2 uri)

    3. Glasoslovje

    Govorni organi, madžarski glasovni sestav

    Samoglasniki

    Soglasniki

    Sintagmatika fonemov

    Glasovna simbolika

      (prib. 5 ur)

    4. Besedišče

    Pomen

    Delitev

    Besedišče in izrazne zmožnosti

    Enojezični slovarji

    (prib. 4 ur)

    5. Tvorjenje besed, bogatenje besednega zaklada

    Deli besede

    Izpeljevanje

    Zlaganje

    Drugi načini tvorjenja

    (prib. 6 ur)

    6. Pomen besed

    Razmerje med glasovno podobo in pomenom

    Sprememba pomena

    (prib. 2 uri)

    		•

    1.   Besedne vrste

    Besedna vrsta in sistem besednih vrst

    Besede, ki jih lahko uvrstimo v dve ali tri besedne vrste

    Glagol

    Samostalnik, pridevnik

    Neosebne glagolske oblike

    Prislov

    Predlogi

    Medmet

    (prib. 12 ur)

    2.   Poved

    Hierarhija stavčnih pomenov, besedne zveze

    Hierarhija besedne zveze

    Odnos naglasa, premorov, kadence in besednega reda v stavku oziroma pravopisna vprašanja

    Predikacijska sintagma

    Predmetna, prislovna in prilastkovna sintagma

    Večstavčne povedi in vrste

    (25 ur)

    3. Izrazna zmožnost vrst povedi, komunikacijski pomen v različnih govornih situacijah

    (prib. 2 uri)

    Živi govor

    (prib. 2 uri)

    Besedilo

    Pomen

    Kohezija

    Naslov in zgradba besedila

    Členitev po aktualnosti

    Vrste besedil, kakovost besedila, tipi besedil (enogovorno, dvogovorno, opisno, pripovedno, argumentirano)

    (prib. 12 ur)

    Slog

    Slog, slogovni elmenti, slogovne vrednosti

    Zvrsti besedil in slogovne norme

    Družabni, neuradni, uradni, publicistični, znanstveni in leposlovni slog

    Pisava in govor pogovornega jezika

    (prib. 10 ur)

    4. Retorika

    Govorno besedilo

    Govorniške, predavateljske zvrsti

    Retorični postopki in prijemi

        (prib. 3 ur)

    Komunikacijske težave moderne civilizacije

    (1 ura)

    1. Življenje jezika

  • Jezik kot spremenljiv sistem.

  • Začetki govora, izvor jezika.

  • Jezikovno sorodstvo in dokazi zanj.

  • Ugrofinsko sorodstvo in iluziorno pripisovanje jezikovnega sorodstva.

  • Nekaj obdobij razvoja madžarskega jezika in nekaj spomenikov: pradomovina, pramadžarsko obdobje, jezikovna prenova, jezikovni spomeniki, poenotenje, skrb za materni jezik.

    (prib. 12 ur)

    2. Obdobja, slogi

    (prib. 4 ure)

    3. Priprava na maturo

    		•

    1.2.2. književnost – funkcionalni in izobraževalni cilji

     

    A) FUNKCIONALNI CILJI

    1. Razvijanje sposobnosti literarnega branja, interpretacije, razumevanja literarnih besedil.

    1.1. Dijaki z usmerjanjem učitelja ali samostojno poslušajo, berejo in interpretirajo obvezna in prostoizbirna literarna besedila (izražajo doživljanje, razumevanje, primerjajo, uvrščajo in vrednotijo).

    2. Dijaki razvijajo sposobnost literarnega branja, interpretacije in razumevanja literarnih besedil s tvorjenjem pisnih in govornih besedil

    2.1. Dijaki govorno predstavijo literarna besedila:

         - pripravijo referat,

    recitirajo/deklamirajo in prikažejo prozna besedila,

    2.2. Dijaki pišejo besedila s prvinami šolskega literarnega eseja.

    2.3. Dijaki se poskušajo v ustvarjalnem pisanju.

    B) IZOBRAŽEVALNI CILJI

    Dijaki so sposobni samostojno povzeti bistvene značilnosti literarnih smeri in literarnozgodovinskih obdobij.

    Dijaki uporabljajo literarnozgodovinsko znanje pri interpretaciji literarnih besedil.

    Samostojno uporabljajo (predstavijo, definirajo) v obvezni učni vsebini določene literarnozgodovinske in literarnoteoretske pojme.

    V obvezni učni vsebini določene literarnozgodovinske in literarnoteoretske pojme uporabijo pri interpretaciji novih besedil.

    Dijaki širijo literarno in splošno razgledanost z ekskurzijami, z obiski gledališča in s spoznavanjem sodobnega madžarskega literarnega in kulturnega življenja.

    1.2.2.1. operativizacija funkcionalnih in izobraževalnih ciljev (pO RAZREDIH)

    A) FUNKCIONALNI CILJI

    1. Razvijanje sposobnosti literarnega branja, interpretacije in razumevanja (poznavanje, interpretacija, razumevanje literarnih besedil)

     

    1.

    2.

    3.

    4.

    1.1. Dijaki berejo(individualno ali skupno branje)/poslušajo umetnostna besedila, se o njih pogovarjajo, oziroma jih interpretirajo:

    - po prosti izbiri iz besedil madžarske in svetovne književnosti za spoznavanje funkcij in vpliva umetnosti

    - izbrana besedila iz madžarske in svetovne književnosti od starega veka do renesanse

    - prostoizbirna besedila

    - domača branja

    -izbrana besedila iz madžarske in svetovne književnosti od baroka do romantike

    - prostoizbirna besedila

    - domača branja

    - izbrana besedila iz madžarske in svetovne književnosti od realizma do začetka 20. stoletja

  • prostoizbirna besedila

    - domača branja

    		•

  • izbrana  besedila iz madžarske in svetovne književnosti od avantgarde do sodobnosti

  • prostoizbirna besedila

    - besedila iz navedenega maturitetnega sklopa

    		•

    1.1.1. Prvo, celostno branje besedila je lahko interpretativno (učitelj, dijak, posnetek) ali redkeje individualno tiho.

    Večinoma poslušajo interpretativno  branje (učitelj, posnetek). Prvo tiho branje deloma usmerja učitelj.

    Dijaki, z upoštevanjem učiteljevih navodil in z vadenjem osnovnih tehnik branja, sami interpretativno berejo.

    Prvo tiho branje je samostojno.

    1.1.2. Po interpretativnem branju dijaki izražajo svoje vtise, občutke, subjektivne zaznave v zvezi z literarnim besedilom.

    1.1.3. Po ponovnem poglobljenem branju sledi razčlenjevanje literarnega besedila. Vidiki razčlembe, ki omogoča poglabljanje doživljanja, miselno, moralno in estetsko sklepanje so: prepoznavanje povezav in členitve, globalno razumevanje zgodbe, strnitev, razlaga, povzemanje bistva, prepoznavanje vzročno-posledičnih odnosov, poimenovanje opazovane značilnosti, njena primerjava in razvrščanje.  

    Razvijajo sposobnost »iskalnega« branja.    

    Pri dokazovanju, razlagi, argumentiranju zbirajo, razvrščajo in uporabljajo verbalne in vizualne informacije.

    Oblikujejo in izražajo samostojno mnenje.

    Delno samostojno, delno ob učiteljevi moderaciji, opazujejo in dojemajo temeljne misli, čustva, idejo literarnega besedila (motiv, kraj, čas, osebe, idr.).

    Delno samostojno, delno vodeno poimenujejo in razložijo glavne oblikovno-kompozicijske sestavine ter njihovo vlogo v besedilu.

    Večinoma samostojno opazujejo in dojemajo temeljne misli, čustva, idejo literarnega besedila.

    Večinoma samostojno poimenujejo in razložijo oblikovno-kompozicijske sestavine in njihovo vlogo v besedilu.

    Informirajo se v kontekstu branih del – tradicija teme, njene različice, adaptacije, njeno pojavljanje v ostalih vejah umetnosti.

    Prepoznavajo in interpretirajo sorodnosti in različnosti besedil – zvrstne, tematske, motivske povezave; biblična in literarna sklicevanja.

    Skozi teme, življenske situacije, motive, upodobljene v umetnostnih besedilih, prepoznavajo stične točke besedil različnega nazora, gledanja.

    Večinoma samostojno primerjajo eno ključno prvino v dveh besedilih.

    Večinoma samostojno primerjajo dane ključne prvine v dveh ali več literarnih besedilih.

    Ob interpretaciji postopno usvojijo sklicevanje na ustrezno strokovno literaturo.

    1.1.4. Dijaki odkrijejo in izražajo etične in estetske sestavine literarnih del.
    Z učiteljevo pomočjo argumentirajo iz širšega konteksta

    branega dela (npr. doba, avtorjevo življenjsko delo).

    Delno samostojno argumentirajo z  značilnostjo, značilnostima  zgradbe besedila.

    Pretežno samostojno argumentirajo s pomočjo širšega konteksta branega dela (doba, življenjsko delo).

    Pretežno samostojno argumentirajo z nekaj značilnostmi zgradbe besedila.

    Dijaki so sposobni odkrivati in interpretirati zgradbo in pomenske plasti besedil različnih zvrsti in namenov. Doumejo in razlikujejo dobesedni in metaforični pomen.

    Uzavestijo, da je literarno branje vir čustvenih, miselnih, moralnih in estetskih doživetij.

    Uvidijo, da se pomen literarnega dela izlušči iz besedila, oziroma čustvene, miselne zveze dela in bralca.

    1.1.5. Dijaki pri branju domačega branja v celoti interpretirajo daljša literarna besedila.

    Interpretacija vedno vsebuje ubeseditve doživljanja in vrednotenje skladno s starostjo dijakov.

    Pripravijo ubeseditev dožvetij, obnovo (beležijo samostojno ali po danih aspektih) in oznako.

    Pri poročanju o enem domačem branju se sklicujejo na primerno strokovno literaturo.

    Po danih aspektih razčlenjujejo eno ključno prvino besedila .

    Pri poročanju o dveh domačih branjih se sklicujejo na primerno strokovno literaturo.

    Samostojno (z manjšo učiteljevo pomočjo) razčlenjujejo tematske, motivne in idejne prvine.

    Bralno razumevanje poglabljajo z uporabo primerne strokovne literature (npr. zbirka Matura). Delno samostojno poiščejo kak dodaten vir informacij in se sklicujejo nanj pri svojih interpretacijah.

    Po navodilih ali samostojno primerjalna interpretacija besedil – ugotavljanje zvez med njimi, razlaganje.

    1.1.6. Dijaki širijo recepcijsko sposobnost z gledanjem, poslušanjem, primerjanjem in vrednotenjem medijskih prestav literarnih besedil. Postanejo dovzetni za sočustvovanje, za pravičnost, za razumevanje kot vrednoto, za razumevanje moralnih in čustvenih konfliktov.

    2. Dijaki razvijajo sposobnost literarnega branja, interpretacije, razumevanja literarnih besedil s tvorjenjem govorjenih in pisnih besedli.

    2.1. Govorjenje

    1.

    2.

    3.

    4.

    2.1.1. Dijaki razvijajo sposobnost samoizražanja in sodelovanja , npr. z dramskimi igrami.

    Najmanj enkrat letno ustno predstavijo poljubno literarno besedilo:
  • povedo doživetja ob enem literarnem besedilu

  • knjižna ocena (zgodba, osebe, čas, prostor, motiv, izoblikovanje mnenja),

  • knjižno priporočilo (vrednotenje),

  • primerjalna interpretacija in vrednotenje dveh literarnih besedil

    • 2.1.2. Memoriter

    Dijaki razvijajo pomnenje besedil, sposobnost spominjanja in samoizražanja, samozavest z prepričlijivim tolmačenjem pesmi, dramskih in proznih odlomkov.

    Naučijo se vzpostaviti stik s poslušalci.

    Razumejo pomen in namen citiranja: prepričevanje, infromiranje, doživljanje.

    A szeretetről (odlomek)

    Elindultam szép hazámból...

    Halotti beszéd - odlomek

    Shakespeare: Romeo in Julija (odlomek)

    J.Pannonius: Pannónia dicsérete

    Balassi: Hogy Júliára talála..

    Kölcsey: Himnusz

    Vörösmarty: Szózat

    Ena Petőfijeva pesem

    Ena Aranyeva  pesem,Toldi estéje (odlomek)

    Madách: Az ember tragédiája (odlomek)

    Ena Adyjeva pesem

    Ena Kosztolányijeva pesem

    Babits: Jónás könyve (odlomek)

    Ena pesem Józsefa Attile

    Ena Radnótijeva pesem

    Ena lirska pesem, en prozni ali dramski odlomek iz sodobne madžarske književnosti.

     

    2.2. Dijaki tvorijo pisna besedila s prvinami šolskega eseja.

    1.

    2.

    3.

    4.

    Dijaki pišejo o umetnostnih besedilih prepričljivo,  s primerno informiranostjo. Pri opisovanju, interpretaciji danega dela uporabljajo primerne pojme. Dokazujejo sposobnost logičnega razmišljanja in izražanja le-tega, uporabe postopkov povzemanja, urejanja informacij. Spoznajo vrednost in pomen informacije. Upoštevajo normo rabe in etične vidike informacij.

    Samostojno uporabljajo naučene načine izražanja.

    Sposobni so izraziti lastni okus.

    Pišejo:

    - pripravijo doživljajski spis, na podlagi literarnega dela

    - interpretacijo na podlagi tipičnih prvin literarnega besedila (značaj oseb, glavni motiv, ideja),

    - osnovno obliko interpretativnega eseja – poleg prikaza osebnega doživetja vsebuje razčlembo ene prvine besedila

    - interpretativni esej – opis bralnega doživetja, razčlemba besedila in vrednotenje v esejski obliki (razvijanje teze z argumenti in protiargumenti, sinteza, uporaba primerne terminologije);

    -obnove,

    - oznako oseb, opis kraja, časa,

    - dnevnik branja –  ob najmanj enem domačem branju

  • poročilo o enem domačem branju s sklicevanjem na primerno strokovno literaturo.

    • - preprost razpravljalni esej – primerjava ene ključne prvine v dveh prebranih besedilih ali odlomkih,

    - dnevnik branja,

    - poročilo o dveh domačih branjih s sklicevanjem na primerno strokovno literaturo.

    - razpravljalni esej – primerjava več prvin prebranih besedil (teza, argumenti, protiargumenti, sinteza, uporaba primerne terminologije),

    - s komentarji in sklicevanji izpopolnjen dnevnik branja,

  • daljši esej o domačem branju.

    •  

    2.3. Ustvarjalno pisanje

    1.

    2.

    3.

    4.

      Dijaki z vajami tvorijo besedila, ki so v skladu z normami maternega jezika, povečujejo svojo domišljijo, izrazno in razsodbeno zmožnost (etično, literarni okus), si prizadevajo oblikovati lastni stil, s tem pa tudi utrditi samozavest.

    Na podlagi doživetij ob branju literarnih besedil: prestavljajo besedila v različne literarne zvrsti in vrste, tvorijo namišljene dvogovore o doživljajih, bralnih doživetjih, novelistični in fiktivni življenjepis, pišejo fiktivni intervju, spreminjajo besedila (npr. dramatizacija, rekonstrukcija besedila, novelistična predelava, parodija), se poskušajo v pisanju pesmi.

     

    B) IZOBRAŽEVALNI CILJI

    1.

    2.

    3.

    4.

    1. Dijaki so sposobni samostojno povzeti bistvene značilnosti literarnozgodovinskih smeri in obdobij: samostojno se orientirajo med literarnimi smermi, v svetovni in madžarski literarni zgodovini, poznajo poglavitne značilnosti in posebnosti literarnih obdobij, najpomembnejše značilnosti avtorjev in besedil v okviru obveznih učnih vsebin:

     
  • od starega veka do renesanse

  • od baroka do romantike

  • od realizma do književnosti začetka 20. stoletja

  • od avantgarde do sodobne književnosti

    • 2. Dijaki uporabljajo pri interpretaciji, razumevanju literarnih besedil literarnozgodovinsko znanje, ki ga izražajo z v obveznem delu naštetimi estetskimi, poetičnimi, zgodovinskimi, slogovnimi pojmi: prepoznavajo pripadnost besedila določenemu obdobju oziroma smeri.

    Na podlagi usvojenega znanja primerjajo med seboj besedila iz raznih obdobij, smeri in avtorjev.

     

    3. Kot del literarne izobraženosti zanesljivo uporabljajo (prikazujejo, definirajo) estetske, poetične, zgodovinske, stilistične pojme, ki so navedeni v drugi rubriki z naslovom Vsebina tudi pri obravnavi novih besedil.

     

    4. Dijaki na podlagi znanih pojmov in prvin za interpretacijo iz literarne teorije besedila primerjajo med seboj, v interpretacijo pa vpletejo tudi svoj literarni okus.

     

    5. Dijaki se z vsaj dvakratno udeležbo ekskurzije in nekajkratnim obiskom gledališča, med drugimi, seznanjajo z madžarskimi kulturnimi vrednotami.

     

    6. Dijaki se seznanjajo s sodobnim madžarskim literarnim in kulturnim življenjem.

     

    1.2.2.2. VSEBINA

    Število ur je informativnega značaja.

    1. letnik

    OBVEZNE UČNE VSEBINE

    POJMI, PRVINE ZA INTERPRETACIJO

    DOPOLNILNA, PROSTOIZBIRNA BESEDILA

    Literarna teorija, uvod v obravnavo književnosti (na podlagi književnih del iz madžarske in svetovne književnosti)

    10 ur

    Funkcije in vpliv umetnosti, umetniško besedilo in njegovo sprejemanje, pomen in večpomenskost, umetniška vrednota, jezik kot svojevrsten umetniški znakovni sistem, literarne vrste in zvrsti

    Weöres Sándor:Fű, fa, füst

    Szabó Lőrinc: Lóci verset ír

    Baudelaire: Albatros

    Bodor Ádám: Kikötő, este

    Örkény István: Ballada a költészet hatalmáról

    Mitologija, mit, mitsko dojemanje sveta, evropski mitski cikli, mit o rojstvu kulture, miti o stoletnem kroženju

    Madžarska mitologija

    3 ure

    Biblija, Stara zaveza: stvarjenje, prerok Jonas;

    Nova zaveza: Izgubljeni sin, Himna o ljubezni

    5 ur

    Mitologija, mit, mitski junak, kulti

    Zgradba Biblije, literarni in etični pomen;

    Psalm, biblijska zgodba, evangelij,

    vizija, profecija, parabola

    Kalevala (odlomki)

    Apolon in Dafna

    Prometej, Dioniz in Ampelos

    Perzefona

    Álmos, az első vezér

    Jožefova zgodba

    T. Mann: Jožef in njegovi bratje,

    Jezusovo rojstvo,  pasionska zgodba, prevodi Biblije

    Iz književnosti starega veka

    Homer: Iliada (I. spev: 1-7. vrsta)

    Homer: Odiseja (I. spev: 1-15.  vrsta, VI. spev:  85-197. vrsta,  XII. spev: 153-200. vrsta, XXIV. spev: 472-548. vrsta)

    Stari vek, antikviteta, homo mensura. Homerjeva epa, vrstne značilnosti epa. Trojanski mit.

    Homer: Iliada (odlomek, npr. Ahilov ščit)

    Aristotel: Poetika

    Sapfo: Himna Afroditi; Anakreon: Gyűlölöm..., Bordal

    Sofoklej: Antigona (DB)

    Katul: Sovražim in ljubim

    Horacij: Dekle, ne poizveduj, - ker vedeti je greh -,

    Vergil: Eneida (odlomek), IX. ekloga

    10 ur

    Lirika, elegia, epigram, ars poetica. Metrična verzifikacija.

    Grško antično gledališče. Tebanski mit. Zgradba drame, tragedija, tragično, tragični junak, katarza. Akcija – dikcija, enogovor, dvogovor. Moralna vprašanja in odgovori.

    Ljubezenska lirika. Ekloga, bukolično pesništvo.

    Aurea mediokritas.

    Sofokej: Kralj Ojdip

    Madžarsko ljudsko slovstvo (izbrana besedila)

    4 ure

    Estetika ustnega izročila. Vrste ljudskega slovstva ( zaklinjanje, ljudska balada, ljudska pesem, ljudska pravljica, reki, pregovori, uganke)

    Júlia szép leány

    Görög Ilona

    Kőmives Kelemenné

    Elindultam szép hazámból...

    Tavaszi szél vizet áraszt...

    Srednji vek

    Dante: Božanska komedija (odlomki, I.pesem: 1-27. vrsta, 61-87. Vrsta, III. pesem1-9. vrsta, V. pesem: 73-142. vrsta, XXVI. pesem: 85-142. vrsta)

    (DB)

    Halotti beszéd és könyörgés

    Ómagyar Mária-siralom

    Gellért-legenda

    5 ur

    Svetovni nazor, umetnost srednjega veka, srednjeveške literarne vrste (himna, legenda, junaški ep, viteški roman, kodeks), umetnostni slogi.

    Dantejeva »komedija«, Sinteza srednjeveške intelektualnosti številčna kompozicija in simbolika, alegorija

    Jezikovni spomeniki. Značilnosti, pomen za narodno kulturo.

    Naphimnusz

    Stabat mater

    Carmina burana

    Pesem o Rolandu

    Walter von der Vogelweide:Ó jaj, hogy eltűnt minden

    Villon: Balada o dobrem nasvetu, Sklepna balada

    Madžarski jezikovni spomeniki

    Kosztolányi Dezső: Halotti beszéd

    Márai Sándor: Halotti beszéd
    Iz evropske renesančne književnosti

    Petrarca: Med travo plete Amor ljubezenske mreže

    Boccaccio: Dekameron (Peti dan, deveta novela)

    Shakespeare: Romeo in Julija (DB)

    6 ur

    Renesansa, humanizem.

    Petrarkizem, sonet.

    Zunanja zgradba Dekamerona, novela, renesančne ideje.

    Angleško renesančno gledališče in    renesančna drama.

    Zgradba drame (kraj, čas).

    Osebe, vloga monologa.

    Shakespeare: Hamlet

    Shakespeareove drame danes – v gledališšču, na filmskem platnu

    Cervantes: Don Kihot
    Iz madžarske renesančne književnosti

    Janus Pannonius: Búcsú Váradtól, Pannónia dícsérete

    Balassi Bálint: Egy katonaének, Hogy Júliára talála...

    5 ur

    Madžarska renesansa, humanizem, narodna kultura

    Humanistične vrednote, refren

    Pesnikova zavest

    Renesansa in reformacija

    Pesniška zbirka, cikel

    »Viteška« lirika

    Ljubezenska lirika

    Balassijev verz

    Egy dunántúli mandulafáról

    Balassi Bálint: Adj már csendességet...


    2. letnik

    OBVEZNE UČNE VSEBINE

    POJMI, PRVINE ZA INTERPRETACIJO

    DOPOLNILNA, PROSTOIZBIRNA BESEDILA

    Iz literarnih besedil baročne kulture

    Zrínyi Miklós: Szigeti veszedelem odlomki, III. in XV. del)  (DB)

    Mikes Kelemen: Törökországi levelek (npr.  108. pismo)

    3 ure

    Barok, monumentalnost

    Baročni ep, zgodba, kompozicija

    Atleta Christi

    Imitatio Christi

    Rokoko

    Fiktivno pismo, jezikovni elementi humorja

    verski spisi, pridige Pétera Pázmánya

    Moliere: Tartuffe (DB)

    2 uri

    Francosko klasicistično gledališče in drama

    Racionalizem in klasicizem

    Normativna estetika (Boileau)

    Situacijska (položajna) in karakterna (značajska) komika

    Iz razsvetljenske književnosti

    Rousseau: Razprava o izvoru in temeljih neenakosti med ljudmi

    Goethe: Faust (odlomki)

    Popotnikova nočna pesem

    4 ure

    Pomeščanjenje in razsvetljenstvo

    Racionalizem in empirizem

    »Naravni človek in civilizacija”

    Sturm und Drang

    Dramska pesnitev, drama človeštva

    Sentimentalni roman, pisemski roman

    Pesem (Lied)

    Enciklopedisti

    Voltaire: Kandid ali optimizem

    Racine: Fedra

    Swift: Gulliverjeva potovanja

    Goethe: Trpljenje mladega Wertherja (odlomki)

    Iz madžarske razsvetljenske književnosti

    Bessenyei György: Magyarság (odlomek)

    Batsányi János: A franciaországi változásokra

    Kazinczy Ferenc: Fogságom naplója (odlomek)

    Csokonai Vitéz Mihály – življenje in delo

    Az estve

    A Reményhez

    Berzsenyi Dániel – življenje in delo

      A közelítő tél

    A magyarokhoz I.

    10 ur

    Značilnosti madžarskega razsvetljensva, programi, letaki

    Vizijska pesem

    Narodni jezik, ortologi in neologi

    Razsvetljenstvo - klasicizem – občutljivost; ljudski vplivi

    Pesniški stavek

    Piktura, sententia

    Elegija, epigram, komični ep

    Elegija, »soočanje časov«

    Oda, »soočanje vrednot«

    Kazinczy Ferenc: Tövisek és virágok

    Csokonai Vitéz Mihály:

    A Magánossághoz, Dorottya (odlomek)

    Kármán József: Fanni hagyományai (odlomek)
    Iz književnosti evropke romantike

    Heine: Lorelei ali A dal szárnyára veszlek

    Byron: Kósza gondolatok (odlomki)

    Puskin: Jevgenij Onjegin

    4 ure

    Romantika, značilnosti,  odnos med  romantiko in klasicizmom

    Narodna romantika

    Kult osebnosti, ideali

    Zabrišejo se meje med literarnimi zvrstmi, roman v verzih, "fragmentarnost"

    Liričnost

    Byronizem

    E.T.A. Hoffmann: Zlati lonec

    Shelley: Oda o zapadnem vetru

    Keats: Oda o grški žari

    Obdobje reform na Madžarskem, narodna romantika

    Katona József – življenje in delo

      Bánk bán (DB)

    2 uri

    Kölcsey Ferenc – življenje in delo

    Himnusz, Parainesis (odlomek)

    3 ure

    Vörösmarty Mihály – življenje in delo

    Csongor és Tünde,

    Szózat, Késő vágy, Gondolatok a könyvtárban, Előszó, A vén cigány

    5 ur

    Petőfi Sándor – življenje in delo

      Megy a juhász szamáron..., Fa leszek, ha..., A természet vadvirága, A puszta, télen, Szabadság, szerelem..., Beszél a fákkal a bús őszi szél, Szeptember végén, Minek nevezzelek?, Egy gondolat bánt engemet..., A XIX.század költői, Nemzeti dal, Az apostol (DB), Pacsírtaszót hallok megint...

    8 ur

    Obdobje reform na Madžarskem, domovina in napredek

    Literarno življenje, periodika

    Dramski konflikt, kompozicija, zgodba, junaki, osebe, zasebno in družbeno življenje

    Klasicizem, narodna romantika

    Motiv greha in kazni

    Posvetovanjska proza

    Človeška podoba

    Ljudskost, romantika

    Motiv popotnikov, simboličnost

    Romantično tvorjenje prenesenih pomenov, retorična zgradba, časovno soočenje, patos

    Miselna oda

    Naravnost – izumetničenost

    Ars poetica, vrste lirskih pesmi

    Vizijska pesnitev

    Pesnitve soprogi

    Pesnitve ki opevajo naravo - odnos človeka in pokrajine

    Pripovedna pesnitev, junakovo stališče do zgodovine, notranji monolog

    Romantični jezik

    Erkel: Bánk bán

    Vanitatum vanitas

    Zrínyi második éneke

    Nemzeti hagyományok (odlomki)

    Zalán futása (predgovor)

    A Guttenberg-albumba

    A merengőhöz

    Ábránd

    János vitéz

    A bánat? egy nagy óceán, Emlékezet

    Szeretlek kedvesem

    Sors, nyiss nekem tért

    Úti levelek


    3. letnik

      Arany János – življenje in delo

      Toldi estéje

      Letészem a lantot, Kerben

      Szondi két apródja

      Ágnes aszony    

      Epilógus

     

      6 ur

      Ljudskost

      Elegija v obliki epa

      Umetna balada, enoglasna in večglasna balada

      Zgodovinska in psihološka balada

      Bivanjska pesem

      Toldi

      Az örök zsidó

      A rab gólya

      Mindvégig

      Tengeri hántás

      Híd-avatás

      Buda halála (részlet)

      Iz književnosti druge polovice 19. Stoletja

    Madách Imre: Az ember tragédiája (DB)

      3 ure

    Jókai Mór: Az aranyember (DB)

    2 uri

      Mikszáth Kálmán – portret

      Az a fekete folt, A Noszty fiú esete Tóth  

      Marival

      4 ure

    Zunanja zgradba in temeljna vprašanja dramske pesnitve

      Izpovedni roman

      S sabo bojujoči se junak

      Romantične in realistične prvine

     

      Mikszáthova pripoved, anekdota, humor  in ljubezen do sočloveka 

      Pozitivizem

      Družbena kritika

     

      A jó palócok

      A tót atyafiak

    Panorama svetovne književnosti 20. Stoletja

      Stendhal: Rdeče in črno (DB)

      Gogolj: Plašč ali

      Tolstoj: Smrt Ivana Iljiča

      Ibsen: Divja račka ali (DB)

      Čehov: Galeb

      6 ur

    Realizem, naturalizem

    Vrste romanov,  realistični roman

    Odnos romantike in realizma

    Groteska

    Činovnjik

    Drama brez klasične dramske zgradbe in zapleta

    Tvorba dialoga

    Balzac: Oče Goriot

    Flaubert: Gospa Bovary

    Čehov: A csinovnyik halála

    Dostojevski: Zločin in kazen

    Maupassant: Dva brata

    Zola: Beznica, Nana

    Iz del modernisičnih pesnikov s konca 19.  in začetka 20. stoletja

    Baudelaire: Sorodnosti, Előhang

    Verlaine: Jesenska pesem

    2 uri

      Simbolizem in impresionizem

      Programska pesem

      Sinestezija

      Pesniška eksistenca, bohemski življenjski stil

     

    Rimbaud: Pijani čoln

    Baudelaire: Albatros

    Mallarme: Morska sapa

    Rilke: Panter

    Whitman: Hallom Amerika dalát

    Iz književnosti prve generacije Nyugata

    Ady Endre – življenje in delo

    Góg és Magóg fia...

    A Hortobágy poétája

    Héja-nász az avaron

    A Halál rokona

    Hiszek hitetlenül Istenben

    Nekünk Mohács kell

    Emlékezés egy nyár-éjszakára

    Őrizem a szemed

    8 ur

    Móricz Zsigmond – portret

      Tragédia,  Barbárok

      Rokonok (DB)

    4 ure

      Babits Mihály  - življenje in delo

      Esti kérdés

      Húsvét előtt

      Ősz és tavasz között

      Jónás könyve

      5 ur

      Kosztolányi Dezső – življenje in delo

      Édes Anna (DB)

      Boldog, szomorú dal

      Hajnali részegség

    5 ur

      Juhász Gyula: Milyen volt…

      Tóth Árpád: Esti sugárkoszorú

      2 uri

    Vloga časopisa Nyugat ,

    Umetnostno-zgodovinski pregled

    Simbolizem

    Simbolistično-secesionistične prvine

    ars poetica, program

    Vizijska pesem

    Pesmi, posvečene Ledi

    Pesmi življenja in smrti

    Božanske pesmi

    Pesmi Madžarstva

    Pesmi z vojno tematiko

    Pesmi, posvečene Csinszki

     

    Naturalizem

      Baladne pripovedi

      Družbeni roman, džentri

      Pripovedovalčevo prikazovanje (dramska strnitev),  drža

    Filozofske pesnitve

    Klasična tradicija

    Obračun s sabo

    Smoizpoved

    Samoironija

    Jezikovni humor

    Arhaizacija

     

    Psihološki roman

      Človek, ki so mu pomembne koristi, človek z vrednotami

      Globinska psihologija

      Impresionizem

      Miselna pesnitev

      Impresionizem

      Anafora, enjambement

    Ady Endre: Harc a Nagyúrral, Dózsa György unokája, Sípja régi babonának,

    Lédával a bálban

    Móricz Zsigmond: Az Isten háta mögött, Úri muri

      Szegény emberek

      Fortissimo

    Cigány a siralomházban

      Jónás imája

    Kosztolányi Dezső: Pacsirta, Esti Kornél,

      A szegény kisgyermek panaszai,

      Halotti beszéd

    Juhász Gyula: Tápai lagzi, Anna örök

    Tóth Árpád: Körúti hajnal


    4. letnik

    Iz svetovne knjjiževnosti 20. stoletja

    Apollinaire: Zone

    Eliot: Potovanje modrih

    Kafka: Preobrazba

    Hemingway: Starec in morje

    Camus: Tujec (DB)

    Bertold Brecht: Mati Korajža

    10 ur

    Avantgarda (kubizem, futurizem, ekspresionizem, nadrealizem,

    Dadaizem, konstruktivizem)

    Novi klasicizem

    Neoavantgarda in postmoderna

    Povezanost med tradicijo in modernim

    Groteska

    Absurd

    Avtorsko predavanje, lirski simbolizem

    Ekzistencializem

    Vprašanje absurda v književnosti

    Epsko gledališče – odtujenost

    Absurdno gledališče

    Lorca: Ples, Szerenád

    Thomas Mann: Tonio Kröger

    Kafka: Proces

    Marcel Proust: Iskanje izgubljenega časa

    Mihail Bulgakov: Mojster in Margareta

    Sartre: Za zaprtimi vrati

    Marquez: Sto let samote

    Samuel Beckett: Čakajoč na Godota

    Jaroslav Hasek: Dobri vojak Švejk

    Arthur Miller: Smrt trgovskega potnika

    André Gide: Ponarejevalci denarja

    Graham Greene: Oblast in slava

    Heinrich Böll: Skupinska slika z gospo
    Avantgarda na Madžarskem

    Kassák Lajos: Mesteremberek

    1 ura

    Madžarska avantgarda

    Aktivizem in mit o gradnji

    Iz književnosti med svetovnima vojnama in s konca 20. stoletja

    József Attila – življenje in delo

    Tiszta szívvel

    Külvárosi éj

    Óda

    Eszmélet

    A Dunánál

    Ars poetica

    Karóval jöttél

    Íme, hát megleltem hatámat

    Talán eltűnök hirtelen

    8 ur

    Radnóti Miklós – življenje in delo

    Hetedik ecloga

    Nem tudhatom...

    Á la recherche...

    Levél a hitveshez vagy más

    Razglednicák

    5 ur

    Illyés Gyula: Koszorú

    Puszták népe (odlomek)

    Ali

    Szabó Lőrinc: Mozart hallgatása közben

    2 uri (1 avtorjev portret)

    Németh László: Iszony vagy Gyász

    Vagy

    Déry Tibor: Niki

    Vagy

    Örkény István: Tóték

    4 ure ( 2 avtorska portreta)

    Weöres Sándor: Rongyszőnyeg (odlomek)

    Ali

    Pilinszky János: Apokrif

    Ali

    Nagy László:  Ki viszi át a Szerelmet

    4 ure ( 2 avtorska portreta)

    1 avtorjev portret iz sodobne madžarske književnosti

    2 uri

    1 avtorjev portret iz zamejske književnosti

    2 uri

    Besedila maturitetnega sklopa (DB)

    Szép Szó

    Ekpresionizem

    Kozmično stališče

    Ljudskost

    Nadrealizem

    Freudizem

    Ambivalenca

    Kompleksne slike

    Klasična forma

    Pesnik in njegova  ars poetika

    Motivi njegovega pesništva

    Idila

    Elegija

    Ekloga

    Svobodna pesem, poslovilna pesem, dnevniška pesem

    Ekpresionizem, nadrealizem

    Druga generacija Nyugata

    Jezik in družba

    Svobodna pesem

    Pesniška zavest

    Literarna sociografija

    Spoznanje o stvareh na svetu

    Obračun s sabo, pesniška sinteza

    Spremembe v romanu

    Inačice novele

    Avtobiografski roman toka zavesti

    Mešanje resničnega in absurda

    Generacija Újholda

    Svetovni nazor in slog

    Posameznik, ki je postal individualist, spoznavši svojo odtujenost zavrača sebičnost

    Eksistencialno občutenje pomanjkanja, prevrednotanje vredot

    József Attila: Nem én kiáltok, Holt vidék, A város peremén Flóra-versek

    Mint a bika

    Járkálj csak, halálraítélt

    Negyedik ecloga

    Nem bírta hát

    Tétova óda

    Erőltetett menet

    Illyés Gyula: Egy mondat a zsarnokságról

    Szabó Lőrinc: Semmiért egészen

    Ottlik Géza: Iskola a határon

    Déry Tibor: Szerelem

    Márai Sándor: Egy polgár vallomásai

    Mándy Iván: A pálya szélén

    Örkény - egypercesek

    Weöres Sándor: Psyché (odlomki), Canzone

    Pilinszky János: Harbach 1944, Négysoros

    Nemes Nagy Ágnes: Között, Fák, Félelem

    Nagy László: Versben bújdosó

    Prosta izbira

    Tamási Áron, Sütő András, književnost madžarske manjšine v Pomurju ali drugo

     

    *DB: domače branje

    2. TEMELJNE ZAHTEVE

    Madžarski jezik

    Standard (znanje, katalog znaj) za jezikovni pouk sestavljajo:

  • nepogrešlijvi elementi funkcionalnih ciljev,

  • temeljni elementi izobraževalnih ciljev.

    Književnost

    Standard (znanje, katalog znanj) za pouk književnosti sestavljajo:

  • nepogrešljivi elementi funkcionalnih ciljev,

  • temeljni elementi izobraževalnih ciljev,

  • vsebine v kolonah Obvezne učne vsebine ter Pojmi, elementi za interpretacijo.

    III. SPECIALNA DIDAKTIČNA NAVODILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

                 Pri predmetu madžarski jezik in književnost se dijaki v največji meri ukvarjajo z besedili: deloma jih tvorijo (govorijo, pišejo), deloma jih sprejemajo (poslušajo, berejo) oziroma razčlenjujejo. V  izobraževalnem procesu udeležena ustrezna umetnostna in neumetnostna besedila so prilagojena starosti, sporazumevalnim in spoznavnim zmožnostim, izkušnjam in interesom dijakov. Ravno zaradi tega pa znajo dijaki učinkovito razvijati različne kompetence, vštevši tudi ustvarjalno sposobnost, uzaveščajo temeljne razlike v sprejemanju, tvorjenju in zgradbi neumetnostnih in umetnostnih besedil.

                Pri pouku madžarskega jezika in književnosti je delu z neumetnostnim in umetnostnim besedilom namenjeno po 50-50% ur predmeta. K učni vsebini predpisano število učnih ur je zgolj usmerjevalno: v bistvu se nanaša na obdelavo novih znanj (pridobivanje znanja, utrjevanje, vadenje), in ne vsebuje ur razvijanja zmožnosti in sposobnosti. 

                Razumljivo je, da se tvorjenje, sprejemanje in razčlenjevanje neumetnostnih in umetnostnih besedil razlikuje; zato pa je tudi delo z njimi drugačno. Analiza neumetnostnih besedil (jezikovni pouk!) in interpretacija umetnostnih besedil (pouk književnosti) se v marsičem razhajata. Tudi na srednješolski ravni se delo z neumetnostnim besedilom razlikuje od interpretacije umetnostnega besedila.

                Jezikovni pouk

                Učni načrt za jezikovni pouk navaja za vsak letnik tiste dejavnosti in učne vsebine, ki so potrebne za doseganje konkretnih zahtev in uresničevanje splošnih ciljev. Jezikovni pouk v gimnazijah je nadaljevanje izkušenj in znanj, ki so si jih dijaki pridobili v osnovni šoli, z vsebinami iz jezika, književnosti, tujega jezika in drugih predmetov ter z vsakdanjimi življenjskimi situacijami. Te pa vedno nadgrajujemo.

                Dijaki pri jezikovnem pouku sprejemajo (poslušajo/berejo) in razčlenjujejo dvogovorna neuradna in uradna ter enogovorna strokovna in publicistična besedila, uzavestijo pa tudi tvorjenje dvogovornih in enogovornih umetnostnih besedil. Z besedilom se srečajo najprej kot prejemniki (poslušalci, bralci), šele nato pa kot tvorci (govorci, pisci). Tu se dosledno upošteva načelo stopnjevanja. V vsaki fazi vzgojno-izobraževalnega procesa so vse štiri sporazumevalne dejavnost, (glede na zmožnosti) zastopane enakovredno, pri delu v šoli prevladujeta poslušanje in govorjenje, pri domačem delu pa branje in pisanje.

                Obravnava neumetnostnih besedil pogojuje aktivno sodelovanje dijakov, kot je problemsko skupinsko in projektno učenje, pri katerem so dijaki dejavni, sprva še ob učiteljevih navodilih/usmerjanjih, kasneje pa vse bolj samostojno. Pri pouku je smiselno, da se uveljavi čim več učnih oblik (zamenjujejo se frontalni pouk, skupinsko delo, delo v dvojicah in individualno delo), izbira učne oblike je odvisna od več dejavnikov, vendar pa naj bi bilo težišče na delu v dvojicah oziroma v manjši skupini. Pri obravnavi neumetnostnih besedil je nepogrešljiva razgovorna metoda, in to ne le kot pogovor dijaka z učiteljem, temveč predvsem s sošolci, ob uporabi ustreznih pripomočkov, tudi jezikovnih priročnikov.

                1. Dijaki  torej pri pouku razvijajao vse štiri sporazumevalne dejavnosti – poslušanje, branje, govorjenje in pisanje. Pri tem pa razvijajao tudi razne zmožnosti, ki so med seboj tesno povezane npr. zmožnost koncentracije, natančnega branja (pri katerem lahko uporabljajo tudi razne bralne strategije) ter zmožnost tvorjenja besedil, pri čemer se zavedajo, da besedilo ne vsebuje le podatkov o stvarnosti, temveč tudi o sporočevalcu, zato so kritični do svojih in do tujih besedil ter motivirani za njihovo razčlenjevanje in izboljševanje na različnih ravneh. Pri sprejemanju in tvorjenju besedil upoštevajo različne govorne položaje (npr. uradno – neuradno) in različne naslovnike.

                1.1. Dijaki tudi pri domačem učenju razvijajo svojo jezikovno zmožnost – pragmatično, pomensko, slovnično, pravopisno in pravorečno.

                1.2. Dijaki postopoma spoznajo jezikovni sistem, uporabljajo temeljne jezikovne pojme in izraze, nekatere izmed njih tudi razložijo ter jih ponazorijo s primeri.

                1.3. Pri jezikovnem pouku spoznavajo, da so jezik, kultura in družba tesno povezani. Zavedajo se družbene razsežnosti jezika, upoštevajo okoliščine za rabo določene socialne zvrsti in podzvrsti ter so sposobni razpravljati o aktualnih jezikovnopolitičnih in jezikovnokulturnih vprašanjih.

                2.Obravnava neumetnostnih besedil, ena od novosti učnega načrta, poteka po naslednjih korakih:

                - napoved/ugotovitev teme in vrse besedila, ki ga bodo dijaki poslušali (in gledali) oziroma brali – o tem povzamejo/obudijo svoje predznanje;

                - poslušanje (in gledanje) oziroma branje besedila – dijaki si med to dejavnostjo zapišejo/izberejo bistvene podatke in dejstva oziroma si jih v besedilu podčrtajo;

                - poslušanju ali branju besedila sledi pogovor o besedilu: usmerjeno ali samostojno poročajo o zvrsti in temi besedila, o okoliščinah njegovega tvorjenja, obnovijo vsebino, izražajo svoje doživljanje besedila, vrednotijo besedilo in utemeljujejo svoje mnenje; v prebranem besedilu poiščejo jezikovne značilnosti, besedilo torej razčlenijo ne le pomensko, temveč tudi pragmatično in ga jezikovno vrednotijo (poiščejo primere, ki ustrezajo določenemu jezikovnemu izrazu, jih poimenujejo, zberejo in razvrstijo v razrede, kategorije oziroma v sistem).

                - po pogovoru o besedilu oziroma po razčlembi besedila sami tvorijo podobno ustno ali pisno besedilo (govorni nastop ali pisni izdelek).

    3. Dijaki razvijajo svoje govorne zmožnosti s sodelovanjem v pripravljenih in tudi v nepripravljenih pogovorih, s tem da zbirajo podatke o določeni temi, da le-te uredijo in jih uvrstijo v uvod, jedro ali zaključek, da pri izbiri jezikovnih sredstev upoštevajo načelo ustreznosti, razumljivosti in jezikovne pravilnosti.

                Svojo govorno zmožnost pa v šoli razvjijajo tudi pri ustnem preverjanju in pri pogovorih o književnosti, nastanku in razvoju madžarskega jezika, o njegovi vlogi v državi in družbi, kakor tudi pri drugi predmetih in v življenju sploh. Pri učenju jezika pa ne smemo zanemariti vloge in pomena uzaveščanja.

                4. Pri pisanju se dijaki usposobijo za tvorjenje dvogovornih neuradnih in uradnih ter enogovornih neumetnostnih besedil. Pisanje enogovornih besedil obsega različne oblike: v prvem in drugem letniku so to večinoma opisi, oznake, življenjepisi, v tretjem in četrtem letniku pa razpravljalni in interpretativni referati ter šolski eseji; zahtevnost besedil se stopnjuje v vseh pogledih, od opisovanja in pripovedovanja k vrednotenju in utemeljevanju.

                Dijaki uzavestijo, da je tvorjenje besedila načrtovano dejanje, katerega uspešnost je odvisna od tvorčevega poznavanja teme in obvladovanja posebnosti besedilne vrste, poimenovalnih možnosti in zakonitosti jzika in od upoštevanja naslovnika.

                Diajki pri pisanju razvijajo tudi svoj besedni zaklad, svoje pragmatične, slovnične in pravopisne zmožnosti ter odpravljajo najpogostejše slogovne in pravopisne napake.

                Madžarski materni jezik je nosilec narodne in narodnostne kulture. Zaradi tega je potrebno, da so pri madžarskem jeziku v ospredju različne in postopno zahtevnejše naloge za uspešno jezikovno rabo in vaje za samoizražanje. Z opiranjem na te izkušnje se lahko začne in obenem tudi konča teoretično spoznavanje jezikovnega sistema.

                Oblikovanje osebnosti, razvijanje razmišljanja, uzavestitev vrednot se lahko uresniči v enotnosti jezikovnega pouka in pouka književnosti. Ravno zaradi tega je pri jezikovnih urah potrebno jezik predstaviti kot strukturo in kot posrednika kulture in vrednot, kot najpomembnejše sredsto pridobivanja in podajanja informacij, kot osnovo in nopsilca ostalih učenosti in kot izjemen človeški dosežek. Stopnja težavnosti in večplastno poučevanje maternega jezika ugodno vpliva na druge stadije poučevanja in na raven usvajanja. Poučevanje maternega jezika mora biti prisotno pri vseh drugih predmetih, s svojevrstnim značajem tudi med dvojezičnimi okoliščinami.

     

    Pouk književnosti

                Učni načrt navaja za vsak letnik dejavnosti dijakov in učne vsebine, potrebne za procesno uresničevanje splošnih ciljev v celoti.  

    I. Funkcionalni cilji so prednostne dejavnosti dijakov, potrebne za postopno uresničevanje splošnih ciljev pouka književnosti. Strnemo jih lahko v 4 področja: 

    branje, interpretacija, primerjalno razčlenjevanje,

    govorno posredovanje in tvorjenje besedil,

    pisno tvorjenje besedil,

    povzemanje in posplošitev na podlagi literarnozgodovinskih in literarnoteoretičnih znanj.

    Za čim uspešnejše  uresničevanje ciljev pouka književnosti priporočamo upoštevanje sledečih dejavnikov:

    Načelo postopnosti

    Uveljavljamo tako pri interpretaciji, kot pri razčlembi, primerjavi in vrednotenju literarnih besedil.  Na začetku šolanja se od dijaka pričakuje samostojna interpretacija literarnega besedila predvsem na ravni osebnega doživljanja. Prav tako samostojno interpretirajo idejno-tematske sestavine literarnih del. Interpretacijo slogovnih in kompozicijski sestavin pa opravijo ob izdatni pomoči učitelja. Ob koncu šolanja pa se od dijaka pričakuje samostojna doživljajska, večinoma pa tudi samostojna kompleksna interpretacija (tema, ideja, slogovne in kompozicijske sestavine) v povezavi s pridobljenim literarnim znanjem. Učitelj samo usmerja dijake.

    Raznolikost oblik in metod

    Dejavnost dijakov na ravni doživljanja, razumevanja in vrednotenja literarnih besedil je mogoče spodbujati z različnimi oblikami pouka. 

    Operativizacija funkcionalnih ciljev je pravzaprav že opis priporočljivega načina dela. Uvodna motivacija (temelji na doživetjih ali izkušnjah oziroma je problemska) je bila zadnje čase v srednjem šolstvu zanemarjena, kar je še posebej pri pouku književnosti, ki ne »uči«  »racionalnih« znanj, sila zgrešeno. Potrebno ji je posvečati več pozornosti. Branje je osrednja dejavnost pouka književnosti, zato naj ne mine ura, ko ne bi tako ali drugače brali. Načine branja smo navedli že pri ciljih.

    Poleg frontalno vodenega dialoga je pri interpretaciji literarnih besedil priporočljivo delo v dvojicah in v skupinah. To uveljavimo zlasti takrat, kadar dijaki izražajo svoje subjektivno mnenje, stališče do prebranega ali vrednotenje. Dijaki so pri govornem izražanju svojih mnenj v pogovoru s sošolci lahko bolj spontani kot v dialogu z učiteljem. Če dijaki še niso vajenih teh oblik dela, bomo pri uvajanju imeli občutek, da izgubimo veliko časa, vendar bo to prehodno, zato je treba vztrajati pri njihovem uveljavljanju.

    Posebno pozornost je potrebno posvetiti govornemu in pisnemu tvorjenju enogovornih besedil (tvorjenje preprostih in zahtevnejših esejskih besedil), oziroma delov besedil. Slednje priporočamo zlasti takrat, ko smo v stiski s časom.

    Vsak dijak vsako šolsko leto govorno predstavi vsaj eno literarno besedilo (obvezno ali prostoizbirno).  Eno predstavitev prostoizbirnega besedila oziroma recitiranje/deklamiranje učitelj tudi oceni. Naučeni memoriter je potrebno vedno osmisliti, da dijaki nimajo občutka, da se učijo kar tako.

    Pisno tvorjenje besedil je treba začeti s pisanjem enostavnejših šolskih nalog (zgodba, oznaka itd.)  v prvem letniku, do četrtega letnika pa je postopno treba razviti oblike interpretativnega oziroma razpravljalnega eseja.

    Ustvarjalno pisanje je nadstandardna dejavnost; učitelj vzpodbuja dijake k ustvarjanju (pesmi, proze, dramatizacije), običajno se izdelki te vrste ne vrednotijo s številčno oceno ( le kadar to motivira dijake), ampak opisno (motivira dijake, upošteva njihov trud).

    Znanje literarne zgodovine in teorije, ki je nujno za interpretacijo literarnih besedil, za tvorjenje besedil oziroma za splošno kulturno razgledanost, pridobijo dijaki na dveh poglavitnih ravneh. V uvodnem sklopu usvojijo na podlagi literarnih besedil znanje o literarni teoriji, znanje o literarnozgodovinskih obdobjih, literarnih smereh, opusu posameznih avtorjev, pridobijo pregledno znanje ob učiteljevih razlagah, iz učbenikov in druge njim primerne strokovne literature (npr. zbirka Matura), pri čemer so dejstva ponazorjena z branjem literarnih besedil in nazorno prikazana z miselnimi vzorci. Na tak način pridobljeno znanje dokazujejo s samostojnim razčlenjevanjem, razlaganjem in uporabo tega vedenja pri interpretaciji literarnih besedil.

    Pojme v rubriki Pojmi, elemente za interpretacijo pa dijaki uzaveščajo ob seznanjanju z literarnimi besedili. Te pojme opazujejo, opisujejo/definirajo z učiteljevo pomočjo, v novih besedilih pa jeih že samostojno prepoznavajo in poimenujejo.

    Učitelj sam načrtuje izvedbeni načrt, v katerem določa na podlagi vsebin, predpisanih v učnem načrtu, izobraževalne cilje, prvine za interpretacijo in pojme, ki jih je potrebno usvojiti.

    V učnem načrtu so dejavnosti dijakov, ki veljajo kot standard, natisnjene krepko.

    II. Izobraževalnim ciljem sledi v treh vsporednih kolonah poglavje Vsebina.

    Vsebinski standard predstavljajo vsebine v prvih dveh kolonah (Obvezne učne vsebine, Pojmi, prvine za interpretacijo). V poglavju Izobraževalni cilji in v prvih dveh rubrikah Vsebine so opredeljene zahteve za pripravo na maturo.

    V rubriki Obvezne učne vsebine smo navedli  število ur za obravnavo posameznih tem. To pa ni norma, ampak le priporočilo in orientacija učitelju pri načrtovanju dela (1 uro posvetimo za literarnozgodovinske uvode in interpretacijo krajših besedil, 2 uri za interpretacijo daljših besedil in približno 3 ure za domače branje).

    V rubriki Dodatna, prostoizbirna besedila so navedena predlagana besedila, med katerimi učitelj prosto izbira ali namesto njih izbere tudi druga besedila. Obravnavi prostoizbirnih besedil je namenjenih približno 20 ur v šolskem letu. Prostoizbirno je tudi eno domače branje.

    Cilji takšne obravnave učnih snovi so: spodbujanje bralnih interesov (bralnega veselja) ob dijakom zanimivih delih (lahko so tudi trivialna besedila), poglabljanje, utrjevanje dejavnosti dijakov in kritičen odnos do literature oziroma literarnih besedil. Te dejavnosti uresničujemo predvsem z individualnim skupinskim delom (povečujemo interpretacijske sposobnosti dijakov, sposobnost oblikovanja argumentiranih mnenj, primerjanja in abstrahiranja, ter uporabo primernih strokovnih izrazov). Učitelj lahko dijake ob tem tudi preverja.

    Učitelj na podlagi učnega načrta seznani dijake z aktualno madžarsko kulturno/literarno periodiko, z aktualnimi literarnimi besedili in vprašanji.

    Učitelj se naj vsako leto pri pripravi letnega delovnega načrta seznani z vsebino učnih načrtov predmetov, ki obravnavajo podobne teme (slovenski jezik in književnost, zgodovina, umetnostna zgodovina, filozofija).

     

    IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA

                Madžarski jezik

    Preverjanje pri jezikovnem pouku poteka v okviru standardnih dejavnosti in vsebin. Zunanje ocenjevanje je predvideno na maturi, notranje ocenjevanje pa je

  • delno sprotno preverjanje, ocenjevanje posamezne sporazumevalne zmožnosti, opisovanja in razlage strokovnih jezikovnih izrazov,

  • celovito - preverjajo se kompleksnejše dejavnosti in obsežnejše vsebine ( sklenjen govorni nastop, tvorjenje različnih besedilnih vrst), veščost pri razčlenjevanju neumetnostnih besedil ter primerjanje in vrednotenje neumetnostnih in umetnostnih besedil.

                Književnost

    Pri pouku književnosti poteka preverjanje v okviru standardnih dejavnosti, obveznih ter dodatnih/prostoizbirnih vsebin. Zunanje ocenjevanje je pri maturi, notranje pa

  • delno sprotno preverjanje, ocenjevanje posameznih sposobnosti npr. analize ob obveznem in prostoizbirnem besedilu; vrednotenje z navajanjem argumentov, predstavitev bralnega doživetja, temelječega na lastnih občutjih;

  • ocenjevanje posameznih sestavin književnega znanja npr. krajše ustno preverjanje (vprašanje – odgovor); pisne miniature/testi;

  • celovito, dejavnosti ob obsežnejših vsebinskih sklopih npr. preverjanje, interpetacije/vrednotenje v govornem nastopu ali v pisni obliki (esej).

    V. ZNANJA, KI JIH MORAJO IMETI IZVAJALCI

    V gimnazijah lahko poučujejo srednješolski učitelji s pridobljeno univerzitetno izobrazbo.

    VI. MATERIALNI POGOJI

    Pouk madžarskega jezika in književnosti naj po možnosti poteka v specializirani učilnici. Pri pouku potrebni učni pripomočki: magnetofon, grafoskop, diaprojektor, TV, video, računalnik.

    V šolski knjižnici naj bo učiteljem in dijakom dosegljiva ustrezna strokovna literatura: priročniki, domača branja ter periodika v madžarskem jeziku.