2. Dijaki berejo in sprejemajo pisna umetnostna in neumetnostna besedila.

3. Dijaki se pogovarjajo, pripravijo in predstavijo (monologne in dialogne) govorne vaje.

4. Dijaki pi�ejo besedila razli�nih zvrsti.

Dijaki bogatijo besedni zaklad, oziroma razvijajo pragmati�ne-logi�ne-gramati�ne spretnosti.�

Izobra�evalni cilji:

Dijaki spoznajo pogovorno in knji�no mad�ar��ino.

Dijaki spoznajo in uporabljajo osnovne jezikoslovne izraze.

Dijaki spoznajo sistem mad�arskega pravore�ja in pravopisa.

Dijaki spoznajo nekaj pomembnih stvaritev mad�arske knji�evnosti; splo�no in literarno razgledanost bogatijo z branjem, obiski gledali��a, ekskurzijami.

1.2.1. OPERATIVIZACIJA FUNKCIONALNIH IN IZOBRA�EVALNIH CILJEV (po razredih)

2.1.1. SPRETNOSTI SLU�NEGA RAZUMEVANJA

1.2.1.2.� SPRETNOSTI BRALNEGA RAZUMEVANJA

Priporo�ena besedila za doma�e branje:

Pesmi od v u�benikih obravnavanih pesnikov.

Pripovedke, oziroma novele:

Miksz�th K�lm�n: A P�ri l�nyok sz�p haj�r�l, T�m�r Zs�fi �zvegys�ge; M�ricz Zsigmond: Szeg�ny emberek; Kosztol�nyi Dezs�: A kulcs, F�rd�s, Esti Korn�l (deveto poglavje); Cs�th G�za: Apa �s fi�; D�ry Tibor: Szerelem; S�nta Ferenc: Sokan voltunk.

Kratki romani:

Miksz�th K�lm�n: A gavall�rok; M�ricz Zsigmond: Pillang�, Az Isten h�ta m�g�tt; D�ry Tibor: K�pzelt riport egy amerikai popfesztiv�lr�l; Fejes Endre: J� est�t, ny�r, j� est�t, szerelem; Sarkadi Imre: Gy�va.

V 4. razredu je obvezno doma�e branje predpisani maturitetni tematski sklop.

GOVORNE SPRETNOSTI

1.2..1.4. PISNO IZRA�ANJE

Vsa �tiri podro�ja spretnosti (slu�no in bralno razumevanje, govor, pisanje) razvijamo s spoznavanjem in uporabo slede�ih zvrsti:

opis, oris, do�ivljajski spis, razpravljalni spis;

reklama, televizijska/radijska novica, reporta�a, intervju;

pro�nja, vabilo, opravi�ilo, potrdilo, pooblastilo, turisti�ne informacije, kupoprodajna pogodba, mali oglas, �ivljenjepis, zasebno in poslovno pismo, razglednica, poro�ilo, dnevnik;

�olski literarni esej.

JEZIKOVNA IN SLOVNI�NA ZNANJA

1.2.1.6. TEMATSKI SKLOPI

2. STANDARDI ZNANJ

Minimalne standarde znanj smo poudarili z debelej�im tiskom.

III. SPECIALNO-DIDAKTI�NA NAVODILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

RAZVIJANJE SPRETNOSTI SLU�NEGA RAZUMEVANJA

V verbalni komunikaciji ima slu�no razumevanje vsaj tako pomembno vlogo kot samo verbalno izra�anje. Dijaka je potrebno od samega za�etka u�enja jezika (�eravno z avtenti�nimi ali prirejenimi besedili, ki so te�ji od njegovega jezikovnega znanja) pripraviti na to, da nudijo klju�ne besede in kontekst besedila zadostno opori��e za razumevanje bistva besedila. Pri razvijanju spretnosti slu�nega razumevanja naj ne bo dijak pozoren na posamezne izvzete segmente povedi (besedilo se ne obravnava iz gramati�nega, ampak iz leksikalnega aspekta!), temve� na globalno razumevanje celote.

Pri razvijanju te spretnosti naj u�itelj aplicira slede�e:

priprave pred re�evanjem nalog slu�nega razumevanja

med re�evanjem nalog slu�nega razumevanja usmerja/napoti dijake

dejavnosti po re�evanju nalog.

Priprave pred re�evanjem nalog slu�nega razumevanja

U�itelj �e pred vklopom kasetofona/videorekorderja v mad�arskem jeziku (primerno njihovemu jezikovnemu znanju) pripravi dijake na sprejemanje besedila, in sicer:

seznani jih z zvrstjo besedila,

pove nekaj splo�nih ugotovitev o vsebini besedila,

predstavi slikovni material,

predstavi neznane besede,

usmerja pogovor na temo besedila (npr. na osnovi naslova ali nekaterih izvzetih besed, na osnovi slikovnega materiala),

klju�ne povedi besedila (klju�ne informacije) navede v nepravilnem vrstnem redu, dijaki jih posku�ajo urediti,

bere o podobni temi.

Medre�evanjem nalog slu�nega razumevanja

Dijak naj ve�krat poslu�a besedilo. Njegovo dejavnost med poslu�anjem usmerja u�itelj.

vpra�anja, ki se nana�ajo na najpomembnej�e informacije ( zvrst, tema, �as, kraj, osebe)

na�teje trditve, o katerih mora dijak odlo�iti, ali so pravilne ali ne

naloge izbirnega tipa (test)

ugotovitev in pisanje dejstev (izpolnjevanje praznih okenc tabele...)

na podlagi navodil re�uje naloge (�branje� zemljevida, preurejanje slike...)

izpolnjevanje po poslu�anju:

dijak vpi�e manjkajo�e besede/povedi

igra vlog - u�itelj ustavi kasetofon, dijak nadaljuje (monolog, dialog) zgodbo / po ponovnem poslu�anju primerja svojo zgodbo s posnetkom

Po drugem poslu�anju dijak dopolni manjkajo�e dele besedila, nato svoje re�itve primerja z re�itvami so�olcev oziroma z izvirnim besedilom.

skupine (lastni kasetofon!) po poslu�anju besedila postavljajo vpra�anja drugim skupinam za testiranje njihovega slu�nega razumevanja.

na osnovi dela besedila interpretirajo besedilo (tema, kraj, �as, odnosi...)

Dejavnosti po re�evanju nalog

Po kon�anem re�evanju nalog slu�nega razumevanja se dijaki oddaljijo od izvirnega besedila in dobijo mo�nost za osebne izjave.

Take naloge so lahko:

izbiranje naslova,

nadaljevanje zgodbe, pripovedovanje zgodbe iz drugega vidika,

spremenitev pripovedne zgodbe v dialog in obratno,

priprava sheme zgodbe,

razprava, pogovor, komentar o zgodbi.

RAZVIJANJE SPRETNOSTI BRALNEGA RAZUMEVANJA

Naloge za razvijanje spretnosti bralnega razumevanja pripravljajo dijake na branje in razumevanje razli�nih zvrsti avtenti�nih besedil. Tekom teh dejavnosti uporabljajo dijaki eno- in dvojezi�ne slovarje, razli�ni slikovni material in druge u�ne pripomo�ke.

Naloga u�itelja je, da dijaki usvojijo ve� razli�nih bralnih strategij.

Dijaki naj preberejo besedilo potiho, saj je cilj razumevanje besedila. Glasno branje gre lahko na rova� razumevanja, medtem ko branje po povedih razdrobi enotnost besedila in prepre�uje sklepanje na pomen neznanih besed iz konteksta besedila. Kljub temu priporo�amo ob�asno glasno branje za utrjevanje pravilnega izgovora.

Dijak odvisno od postavljenega cilja izbira izmed naslednjih bralnih strategij:

hitro, globalno branje/pregled celega besedila

iskanje dolo�enih delov, klju�nih informacij

interpretacija, vrednotenje besedila.

Razvijanje spretnosti bralnega razumevanja ima 3 faze:

Dejavnosti pred branjem

Pred obravnavanjem besedila je potrebno dijake motivirati za dano besedilo. Na osnovi naslova, slikovnega materiala, nekaterih izbranih besed lahko dijaki ugibajo, o �em bo pripovedovalo besedilo. Za usmerjanje dijakove pozornosti in za kasnej�e kontroliranje razumevanja besedila tudi pred branjem postavimo vpra�anja oziroma razdelimo naloge in ne samo po njem.

U�itelj lahko izbira med slede�imi in seveda tudi drugimi mo�nostmi:

Besedilo predstavi s priklicevanjem elementov �e znanega besedila.

Dijake seznani s klju�nimi besedami besedila.

Na podlagi slikovnega materiala oziroma naslova dijaki sami ustvarijo besedilo.

Dijakom predstavi slikovni material na temo besedila, dijaki izra�ajo lastna mnenja, �ustva, vtise.

Bistvene elemente besedila predstavi v nepravilnem vrstnem redu, dijaki jih postavijo v pravilni vrstni red.

�e so dane mo�nosti, lahko u�itelj predstavi besedilo tudi na neobi�ajen na�in:

natipkano besedilo razre�e na povedi, odstavke,

besedilo razmno�i tako, da nekatere besede nadomesti z njihovimi sopomenkami,

besedilo razmno�i tako, da nekatere besede izpusti,

besedilo posreduje dijakom tako, da manjkajo lo�ila,

klju�no poved besedila izpusti brez kakr�nekoli sledi, namiga - njegovo mesto in pomen morajo po branju uganiti dijaki.

Dejavnosti med branjem

U�itelj uporablja tak�ne strategije, ki omogo�ajo, da dijaki hitreje dojamejo mad�arsko besedilo, �etudi vsebuje neznane izraze. Dijakom je pri tem v pomo�:

k besedilu spadajo� slikovni material,

datumi, �tevilke, lastna imena,

klju�ne in ponavljajo�e se besede itd.

Najpogostej�i tipi nalog:

Nekaj vnaprej postavljenih vpra�anj o najpomembnej�ih informacijah besedila.

Trditve, o katerih pravilnosti odlo�ajo dijaki.

Vpra�anja izbirnega tipa, ki se nana�ajo na vsebino besedila.

Dijaki popravljajo napa�ne trditve u�itelja.

Pri dolo�enih besedilih zadostuje priprava ene risbe (npr. smer poti, dru�insko deblo),

Izpolnjevanje tabele.

Postavitev informacij v pravilni vrstni red.

Dopolnjevanje manjkajo�ih besed.

Primerjava dveh ali ve� besedil, iskanje podobnosti in razli�nosti.

Prepoznavanje zvrsti, teme, namena besedila; prepoznavanje osnovnih slogovnih zna�ilnosti.

Tekom rekonstrukcije dijaki odkrivajo pomembnost konteksta in zakonitosti kohezivnih elementov besedila.

Dejavnosti po branju

Z branjem besedila in re�itvijo nalog bralnega razumevanja se obravnava besedila ne zaklju�i. Z nalogami, ki temu sledijo, se dijaki vse bolj oddaljujejo od danega besedila, in tako dobijo mo�nost za individualne izjave (vtis, mnenje, �ustva).

Take naloge so lahko:

nadaljevanje zgodbe in/ali ugibanje predhodnih dogodkov,

pripovedovanje zgodbe iz drugega vidika,

spremenitev pripovedne zgodbe v dialog in obratno,

dramatizacija besedila,

razprava, pogovor, komentar o besedilu.

Obravnavana besedila lahko slu�ijo tudi utrjevanju slovni�nih znanj in bogatenju besedi��a.

RAZVIJANJE GOVORNIH SPRETNOSTI

Eden najpomembnej�ih ciljev u�enja mad�arskega jezika kot drugega jezika je , da je dijak sposoben usvojene jezikovne strukture uporabljati v resni�nih �ivljenjskih situacijah za izra�anje svojih misli in �ustev.

Ker lahko samoizra�anje v drugem jeziku dijaku povzro�a te�ave, ga mora u�itelj neprestano bodriti za izra�anje v tem jeziku. Verbalnost je pri u�enju tujega jezika klju�nega pomena (u�enje jezika s poudarkom na komunikaciji). U�itelj si naj prizadeva za to, naj ne bodo pogovori pri u�nih urah prisiljeni (vpra�anje-odgovor, izprovociranje odgovora) oziroma preve� svobodni, postavljene okvire prekora�ljivi. Naloge za razvijanje govornih spretnosti naj bodo igrive. Razen tradicionalnih dru�abnih tem izbirajmo tudi neobi�ajne, mogo�e celo absurdne situacije, ki razgibajo domi�ljijo dijakov, in jih spodbujajo k samoizra�anju. Tako se dijaki vklju�ujejo v pogovor, pripravljeni so sodelovati, izoblikuje se zdrav tekmovalni duh, Nau�ijo se biti zmagovalci ali pora�enci v dolo�enih situacijah.

Pogovor je lahko prost ali voden.

Tudi prost, nevezan pogovor je potrebno na�rtovati, npr. u�itelj da naloge, ki jih dijaki� med pogovorom re�ijo, dolo�i �as pogovora, ustvari tekmovalno vzdu�je, itd.

Tekom vodenega pogovora u�itelj od dijakov pri�akuje dolo�ene jezikovne strukture. Med nalogami, ki slu�ijo voden pogovor, je velikega pomena utrjevanje postavljanja vpra�anj, saj je to v komunikaciji prav tako pomembno, kot odgovarjanje na vpra�anja.

Igrivost temelji ve�inoma na verbalni komunikaciji, uporabljamo pa tudi elemente neverbalne komunikacije (gestikuliranje, mimika, gibi, pantomima...) K verbalnim igram spadajo razli�ne vrste igre vlog ter igre po vnaprej pripravljenih prizorih.

Dialog

Dialog je najpomembnej�i element vsakdanje verbalne komunikacije, zato je velik poudarek na njegovem utrjevanju.

U�itelj naj dijake vedno seznani z dejavniki komunikacije, izhajajo� iz njih se naj dijak zna prilagoditi govorni situaciji.

Na�ini igre komunikacij:

voden dialog (utrjevanje jezikovnih struktur in jezikovnih znanj)

urejanje dialoga (nepravilen red)

raz�irjanje/ kr�enje dialoga

3.2. Igra vlog

Razli�ne - dijakovi starosti in zanimanju primerne� -� igre spremljajo dijake skozi celoten proces� u�enja.

Sodelovanje v igri in tekmovalnost je organski del dru�abnih iger. V skupinskih igrah se dijaki dogovorijo o pravilih igre, o toku igre, v razburjenem vzdu�ju igre se dijaki nau�ijo tekmovati, se dokazovati, zmagati in izgubljati.

Ve�ina iger temelji na verbalni komunikaciji.

V igri vlog dijak upodablja sebe ali izmi�ljeno osebo v izmi�ljeni situaciji. Na�rtovanje igre naj bo premi�ljeno in temeljito, u�iteljeva navodila jasna in to�na.

Potek igre vlog:

Predstavitev/obrazlo�itev okoli��in, razdelitev vlog, dolo�itev nalog

Izvajanje (delo v dvojicah, skupinsko delo)

Analiza izvajanja

samoevalvacija dijakov

komentar v igri sodelujo�ih

Dijaki vrednotijo opravljeno delo in igro.

Vrste iger vlog:

Zamenjava informacij: predstavitev oseb, interesov, znanja iz vsakdanjega �ivljenja

Igra vlog po vnaprej napisanem scenariju; u�itelj pripravi scenarij, dijaki izberejo vloge

Navezava stikov

z neznano osebo (na avtobusu, v trgovini...)

z dolo�enim namenom (opravi�evanje, izra�anje dobrih �elja...)

Situacijske igre

Razli�ne dejavnosti (neverbalna komunikacija, dru�abne igre)

3.3. Monologi�no izra�anje

Pri u�enju jezika, ki temelji na komunikaciji, se pogosto poka�e prilika za to, da se dijaki izrazijo o sebi, svojih pri�akovanjih, veselju in problemih, hkrati spoznajo svoje so�olce, poglobijo empati�no sposobnost .

Temu cilju slu�ijo npr.:

1. Samospoznanje (igra, anketa, intervju)

2. Opis in pripovedovanje

pripovedovanje vsebine zgodbe

vodeno ali prosta ustna tvorba besedila (na osnovi danih besed ali podatkov)

3. Razprava (u�itelj dolo�i �as za pripravo, dijaki predstavijo svoje videnje).

3.4. Projektno delo

Pri projektnem delu ima vsak dijak mo�nost, da sodeluje primerno svojim sposobnostim.

Momenti priprave projektnega dela:

a) uvod: u�itelj predstavi temo, vizualne in druge pripomo�ke

b) priprava na projektno delo: dijaki zbirajo ideje, primerno svojemu zanimanju oblikujejo skupine

c) delo v dvojicah: na�rtovanje, razdelitev nalog, na�in predstavitve projektnega dela; v prvem delu vodi in usmerja delo u�itelj; nato delajo dijaki samostojno

d) plenarna predstavitev projektnega dela

e) vrednotenje opravljenih dejavnosti: opravijo dijaki, u�itelj pripravi povzetek.

4. RAZVIJANJE SPRETNOSTI PISNEGA IZRA�ANJA

Naloge za razvijanje spretnosti pisnega izra�anja ponavadi temeljijo na predhodni ustni obravnavi besedila. Dijaki najprej tvorijo besedne zveze, kraj�a besedila; pomembno je, da se uveljavlja na�elo postopnosti.

Ker se sposobnost pisnega izra�anja lahko usvoji le z utrjevanjem, je potrebno za dijake pripraviti veliko razli�nih nalog. Utrjevanje, ki je spo�etka vodena dejavnost, naj bi se s�asoma spremenilo v svobodno, ustvarjalno dejavnost.

Usmerjanje dejavnosti, ki razvijajo sposobnosti pisnega izra�anja:

1. obravnava vzorca besedila vaje k vzorcu besedila ustvarjanje novega besedila vrednotenje poprava

ustvarjeno besedilo primerjava tega� s podobnim besedilo oziroma vzorcem besedila vrednotenje � poprava ponovno ustvarjanje besedila

4.1. Nekaj primerov vaj za razvijanje spretnosti pisnega izra�anja:

tvorba povedi: dijake navajamo na izbor primernih besed,� na jezikovno pravilnost,� na upo�tevanje pravopisnih pravil (dijaki urejajo, dopolnjujejo povedi, puzzle...);

dopolnjevanje nepopolnega besedila: u�itelj predstavi nepopolno besedilo, dijaki ga dopolnijo z manjkajo�imi podatki;

kraj�i opisi in obnove; ponavadi sledi predhodni ustni dejavnosti: govor/poslu�anje/strnjena obnova;

tvorjenjenje besedila z danimi podatki/izrazi (raba veznikov);

predstavitev vzorca besedila, s pomo�jo katerega se dijaki seznanijo z zgradbo in vsebino besedila (npr. �ivljenjepis).

Nekaj primerov vodenega in kreativnega pisanja:

ustvarjanje besedila po danih navodilih (s pomo�jo klju�nih besed); dijaki tekom teh dejavnosti usvojijo� zgradbo besedila

ustvarjanje besedila z dolo�enim namenom, znanemu naslovniku (osebno dopisovanje)

spreminjanje zna�aja znane osebe (u�itelj, so�olec, zgodovinska osebnost)

ustvarjanje besedila reklamnega spota

pisanje pesmi

pisanje eseja.

Nadvse pomembno je, da u�itelj postopoma navaja dijake k re�evanju vedno te�jih nalog.

Medpredmetne povezave

U�itelj se naj pri na�rtovanju svojega letnega dela informira o ciljih in vsebinah u�nih na�rtov sorodnih predmetov (mad�arski jezik in knji�evnost, slovenski jezik in knji�evnost, zgodovina, zgodovina umetnosti).

IV. OBVEZNI NA�INI PREVERJANJA IN VREDNOTENJA

Zunanje preverjanje pomeni maturitetni izpit, zgradbo in standarde znanj dolo�a Maturitetni izpitni katalog.

Notranje vrednotenje je lahko delno in kompleksno.

Kot delno vrednotenje razumemo sprotno preverjanje in vrednotenje posameznih spretnosti in rabe jezikoslovne terminologije.

Pri kompleksnem vrednotenju preverjamo in vrednotimo kompleksnej�e dejavnosti in obse�nej�e vsebine.

V. ZNANJA, KI JIM MORAJO IMETI IZVAJALCI PROGRAMA

V gimnazijah lahko pou�ujejo srednje�olski u�itelji mad�arskega jezika in knji�evnosti.

VI. IZVEDBENI STANDARDI IN NORMATIVI

Mad�arski jezik kot drugi jezik se naj pou�uje v specialnih u�ilnicah. Za izvajanje programa potrebni U�ni pripomo�ki: magnetofon, grafoskop, diaprojektor, televizor, videorekorder, ra�unalnik.

�e okoli��ine dovoljujejo se naj mad�arski jezik kot drugi jezik pou�uje v skupinah z maksimalno 18 u�enci.