Učni načrt za slovenščino za dvojezično slovensko madžarsko gimnazijo je bil sprejet na 15. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, 7. 5. 1998.
VSEBINA
1 CILJI PREDMETA
1.1 SPLOŠNI CILJI PREDMETA
1.2 OPERATIVNI CILJI PREDMETA IN VSEBINE
1.2.1 JEZIKOVNI POUK
A Funkcionalni in izobraževalni cilji
B Razčlenitev funkcionalnih in izobraževalnih ciljev (po letnikih)
1.2.2 POUK KNJIŽEVNOSTI
A Funkcionalni in izobraževalni cilji
B Razčlenitev funkcionalnih in izobraževalnih ciljev (po letnikih)
C Vsebine
2 STANDARDI ZNANJ (KATALOG)
III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE
IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA
V dvojezični slovensko-madžarski gimnaziji sta slovenščina in madžarščina enakopravna predmeta. Slovenščino obiskujejo vsi dijaki. Pouk poteka po učnem načrtu za splošne, strokovne in klasične gimnazije.
Predmet slovenščina je temeljni splošnoizobraževalni predmet z obsežnimi in razvejenimi funkcionalnimi, izobraževalnimi in vzgojnimi nalogami. Dijaki se usposabljajo za ustrezno, razumljivo, pravilno in učinkovito govorno in pisno sporazumevanje v najrazličnejših okoliščinah, za izražanje spoznanj o sebi in svetu, za doživljanje in kritično vrednotenje domače in tuje besedne umetnosti v slovenskem jeziku iz različnih dob in estetskih usmeritev, za dojemanje slovenskega jezika kot državnega jezika v Republiki Sloveniji in enega od razvitih sodobnih jezikov. Ob tem pridobivajo tudi širšo kulturno razgledanost ter oblikujejo etične, estetske, moralne vrednote v svojem osebnem vrednostnem sestavu.
Svoje teoretično znanje in zmožnost za ustvarjanje in razumevanje besedil v slovenskem knjižnem jeziku ter literarno branje dokazujejo dijaki pri maturi. Dijaki dvojezične gimnazije, ki obiskujejo madžarščino I kot obvezni maturitetni predmet, lahko izbirajo med opravljanjem mature iz slovenščine ali madžarščine.
Predmet obvezno obsega 140 ur v šolskem letu, priporočen pa je dodatek najmanj 35 ur v okviru nerazporejenih ur v gimnazijskem predmetniku. Polovica ur je namenjena jezikovnemu pouku, polovica pa pouku književnosti. Pri pouku književnosti je približno 45-50 ur namenjenih obravnavi, utrjevanju in preverjanju znanja obveznih (standardnih) vsebin in dejavnosti, preostalih 20-25 ur pa obvezni obravnavi izbirnih vsebin. V četrtem letniku so posebej predvidene ure za pripravo na maturo, zato je obveznih vsebin manj.
Dijakom, ki opravljajo maturo iz madžarščine, je v 3. in 4. letniku omogočeno obiskovanje pouka slovenščine na dveh ravneh, tj. slovenščine kot obveznega maturitetnega predmeta s pripravo na maturo (4 ure na teden) ali pouka slovenščine z zmanjšanim številom ur (3 ure na teden). Pri poučevanju slovenščine kot nematuritetnega predmeta v 3. in 4. letniku učitelj v izvedbenem letnem načrtu upošteva priporočene obvezne (standardne) cilje in vsebine jezikovnega in književnega pouka. Ti so v Predmetnem katalogu znanj (Operativni cilji predmeta, podpoglavji Razčlenitev funkcionalnih in izobraževalnih ciljev po letnikih) posebej podčrtani. Pri pouku književnosti so v 3. in 4. letniku v podpoglavju Vsebine podčrtana tudi priporočena obvezna besedila za obravnavo pri zmanjšanem številu učnih ur. Učitelj po lastni izbiri v tretjem letniku izloči eno domače branje, v četrtem pa priporočamo branje treh besedil iz obveznega ali prostoizbirnega programa. Ta navodila se smiselno upoštevajo tudi pri razumevanju didaktičnih priporočil za uresničevanje učnega načrta.
Jezikovni pouk in pouk književnosti sta v skladu z naravo obravnavanih vsebin samostojni, vendar povezani področji. Skupno jima je temeljno didaktično izhodišče, da je treba pri obeh spodbujati slušno, govorno, bralno in pisno zmožnost učencev, potrebno za sprejemanje in ustvarjanje različnih besedil; to izhodišče se uresničuje v njunem povezovanju na ravni ciljev in vsebin, ki so za to najprimernejši (npr. dijakovo ustvarjanje ustnih in pisnih besedil, poslušanje in branje ter razumevanje in vrednotenje besedil, uporaba in razlaganje strokovnih izrazov, izbira ponazarjalnih zgledov). Skupno je tudi diahrono (zgodovinskorazvojno) obravnavanje besedil v slovenskem jeziku ter oblikovanje splošne kulturne razgledanosti in (samo)zavesti.
Zaradi preglednejše predstavitve posebnosti ciljev in vsebin ter za lažje razumevanje učnega načrta sta področji po navedbi splošnih ciljev predstavljeni ločeno. Povezave so deloma nakazane v didaktičnih navodilih, konkretneje pa bodo izpeljane v didaktičnem gradivu (berila, učbeniki in priročniki ter avdio-video posnetki).
1. Dijaki se zavedajo pomembne vloge slovenskega jezika v svojem osebnem in družbenem življenju.
- Zavedajo se, da je slovenščina kot njihov materni jezik zanje najbolj naravna
socializacijska danost, saj se z njo vseskozi, najlaže in najuspešneje izražajo.
- Zavedajo se, da je slovenski jezik temeljna prvina njihove osebne, nacionalne
in državljanske identitete, skupaj s književnostjo pa tudi najpomembnejši
del slovenske kulturne dediščine; tako si oblikujejo svojo narodno in državljansko
zavest.
- Zavedajo se, da je slovenski jezik državni jezik v Republiki Sloveniji,
poznajo pa tudi položaj italijanskega in madžarskega jezika ter drugih jezikov
v Republiki Sloveniji ter položaj slovenskega jezika v zamejstvu in izseljenstvu.
2. Dijaki razvijajo zmožnost sporazumevanja v slovenskem knjižnem jeziku. Poznajo sistemske zakonitosti slovenskega knjižnega jezika in se zavedajo njihovega pomena, zato jih zavestno vključujejo v svoja besedila. Znajo presoditi, ali je v danih sporazumevalnih okoliščinah ustrezna raba knjižnega ali neknjižnega jezika.
3. Dijaki razvijajo zmožnost pogovarjanja, poslušanja (gledanja) in branja
različnih besedil ter ustnega in pisnega izražanja.
- Z različnimi sogovorci se pogovarjajo vljudno in strpno; spoštujejo
mnenje drugih, izražajo svoje mnenje in ga utemeljijo.
- Različna besedila poslušajo in berejo razmišljajoče in kritično; besedila
vrednotijo z različnih vidikov ter prepoznavajo morebitno manipulativnost.
- Pod učiteljevim vodstvom sistematično opazujejo, razčlenjujejo in opisujejo
temeljne prvine besedno-slovnične sestave zapisanega neumetnostnega besedila.
- Tvorijo ustrezna, razumljiva in jezikovno pravilna ustna in pisna besedila.
4. Dijaki se pri pouku književnosti oblikujejo v kultivirane in razgledane
bralce:
a) razvijajo zmožnost literarnega branja, ki se kaže v govornih in
pisnih ubeseditvah njihove lastne interpretacije in primerjanja literarnih
del;
b) razvijajo trajno potrebo po stiku z leposlovjem, ker poznajo njegovo naravo
(književnost kot najkompleksnejša manifestacija jezika, ki omogoča kritično
razmišljanje o sebi in drugih, estetsko vrednotenje itn.), ter ga dojemajo
kot vrednoto v svojem vrednostnem sestavu.
5. Dijaki sistematično in funkcionalno (v povezavi z literarnimi deli) spoznavajo literarno teorijo in zgodovino slovenske in svetovne književnosti. Pri tem si pomagajo z vsebinami iz zgodovine, umetnostne zgodovine, filozofije, verstev..., ki jih potrebujejo za povezovalno-primerjalno razumevanje in razvrščanje književnih pojavov ter umeščanje le-teh v nacionalne in širše primerjalne kulturnorazvojne tokove.
6. Dijaki razvijajo zmožnost kritičnega in ustvarjalnega branja literarnih del tudi z lastno tvornostjo -- ustvarjalnim in poustvarjalnim pisanjem, glasnim interpretativnim branjem in recitiranjem leposlovnih besedil.
7. Dijaki razvijajo pozitivno razmerje do književne ustvarjalnosti pri raznovrstnih dodatnih šolskih in obšolskih dejavnostih po lastni izbiri (pripravljanje razrednih recitalov, glasil, lestvic priljubljenih knjig, pripravljeni obiski kulturnih prireditev, stiki s književnimi ustvarjalci, seznanjanje z izhajajočimi literarnimi revijami in nagradami, sodelovanje v literarnih in dramskih krožkih, sodelovanje pri tekmovanju za Cankarjevo priznanje, v gibanju Znanost mladini itn.).
8. Dijaki spoznavajo in kritično presojajo razmerje med književnimi besedili in njihovimi poustvarjalnimi interpretacijami (odrskimi, filmskimi, radijskimi, televizijskimi, videom in elektronskimi uresničitvami).
9. Dijaki ob branju, interpretaciji ter primerjanju in razvrščanju literarnih besedil sooblikujejo tudi lastni sestav kulturnih in družbenih vrednot -- etičnih, estetskih, spoznavnih -- ter zavest o slovenski nacionalni in evropski kulturni identiteti.
1.2.1 JEZIKOVNI POUK
FUNKCIONALNI CILJI
1 Dijaki sprejemajo in razčlenjujejo ustna in pisna neumetnostna besedila
-- poslušajo (in gledajo) pogovore in govorne nastope ter berejo uradna, strokovna
in publicistična besedila.
- Pridobivajo si različne informacije, spoznavajo domačo in tujo kulturo
ter bogatijo svoje osebno in poklicno življenje.
- Razmišljajoče in kritično sprejemajo besedila ter tako razvijajo zmožnost
logičnega mišljenja, sklepanja, vrednotenja in utemeljevanja, pa tudi spoštovanja
drugačnega mnenja.
- Zapisana besedila tudi besedno-slovnično razčlenjujejo; pri tem nadgrajujejo
svoje jezikoslovno znanje iz osnovne šole.
2 Dijaki tvorijo ustna in pisna neumetnostna besedila -- se pogovarjajo in
govorno nastopajo ter pišejo uradna in strokovna besedila.
- Spoznavajo, da lahko s pogovarjanjem miroljubno rešujejo probleme v različnih
življenjskih položajih; uzavestijo si načela dvogovornega sporazumevanja ter
si krepijo samozavest in zmožnost spoštovanja drugačnega mnenja.
- Spoznavajo, da sta govorjenje in pisanje zapleteni miselni in ustvarjalni
dejavnosti, na kateri se je treba pripraviti; zato so pri tvorjenju besedil
natančni in sistematični, zavedajo pa se tudi pomena ozaveščenosti o maternem
jeziku ter potrebe po nadaljnjem jezikovnem izpopolnjevanju in samostojni
rabi jezikovnih priročnikov.
3 Dijaki jezikovno-stilno interpretirajo reprezentativna umetnostna besedila,
obravnavana pri pouku književnosti.
- Doživljajo in opazujejo poimenovalno, upovedovalno, izrazno in estetsko
pestrost znamenj slovenskega knjižnega jezika.
1 Ob obravnavi besedil dijaki vodeno povzemajo tipične lastnosti besedilnih
vrst, funkcijskih zvrsti, slogovnih postopkov, besednih vrst, stavčnih
členov ipd.
2 Ob besedno-slovnični razčlembi zapisanih besedil dijaki sistematično nadgrajujejo
svoje poznavanje temeljnih jezikoslovnih pojmov ter njihovih bistvenih značilnosti.
3 Dijaki iz definicij in opisov spoznavajo temeljne jezikoslovne pojme, jih
prepoznavajo v obravnavanih besedilih ter uporabljajo pri interpretaciji
novih besedil in pri njihovih medsebojnih primerjavah; spoznavajo in uporabljajo
slovenske in mednarodne izraze.
4 Dijaki poglabljajo svojo jezikovno ozaveščenost s spoznavanjem vloge in
položaja slovenskega jezika v sodobnosti in preteklosti.
5 Dijaki sistematično spoznavajo temeljna pravorečna in pravopisna pravila
slovenskega knjižnega jezika; to pripomore k njihovi jezikovni kultiviranosti.
FUNKCIONALNI CILJI
1 Dijaki sprejemajo in tvorijo ustna besedila.
1.1 Dijaki poslušajo (in gledajo) posnete pogovore ter sami pripravijo podobne pogovore.
1. |
2. |
3. |
4. |
1 Poslušajo (in gledajo) posnete pogovore, in sicer: |
|||
- intervju, |
- pogajalni pogovor, |
- prepričevalni pogovor, |
- okroglo mizo. |
1.1 Po prvem poslušanju 1.2 Po ponovnem poslušanju |
|||
|
ter ustreznost, razumljivost in jezikovno pravilnost replik govorcev; |
||
2) vodeno povzamejo tipične lastnosti obravnavanega pogovora. |
|||
2 Sami pripravijo podoben pogovor z vnaprej pripravljeno temo (
preizkusijo se v vlogi razpravljalcev, vodje ipd.); pri tem upoštevajo
načelo ustreznosti, razumljivosti in jezikovne pravilnosti.
|
1.2 Dijaki poslušajo (in gledajo) govorne nastope ter sami govorno nastopajo.
1. |
2. |
3. |
4. |
|
1 Poslušajo (in gledajo) naslednje govorne nastope: |
||||
- radijsko/TV-predstavitev osebe/kraja/izdelka ipd., - besedilo ekonomske propagande, |
-radijsko/TV-obvestilo, -radijsko/TV-poročilo o dogodku, -radijsko/TV-reportažo, |
- poljudnoznanstveno oddajo, - radijsko/TV-oceno dogodka, |
- predavanje, - besedilo politične propagande. |
|
1.1 Po poslušanju |
||||
|
5) razčlenjujejo in vrednotijo ustreznost, učinkovitost, razumljivost in jezikovno pravilnost govornega nastopa. |
|||
6) vodeno povzamejo tipične lastnosti obravnavane
besedilne vrste, |
||||
2.1 Sami govorno nastopajo (z vnaprej pripravljeno temo); pri tem
upoštevajo načelo ustreznosti, razumljivosti in jezikovne pravilnosti
(pazijo tudi na zborno izreko). |
||||
|
2.2 Nastopijo po kratki pripravi v šoli, ugotavljajo razlike med pripravljenim in nepripravljenim nastopom. |
2 Dijaki sprejemajo in tvorijo pisna besedila.
2.1 Dijaki berejo uradna in javna besedila ter sami tvorijo podobna besedila.
1. |
2. |
3. |
4. |
1 Berejo in razčlenjujejo naslednja besedila: |
|||
- uradno vabilo, zahvalo, opravičilo, |
- uradno potrdilo, pooblastilo in izjavo, |
- uradno prošnjo, prijavo, pritožbo, |
- javno vabilo, zahvalo, pismo, - upravno odločbo/pogodbo. |
1.1 Po branju |
|||
2 Sami tvorijo podobna besedila (lahko jih pišejo tudi na računalnik);
pri tem upoštevajo načelo ustreznosti, razumljivosti in jezikovne pravilnosti.
|
|||
3 Isto govorno dejanje uresničujejo na različne načine; istofunkcijskim načinom določajo ustrezne sporazumevalne okoliščine in vrednotijo njihovo vljudnost in učinkovitost. |
2.2 Dijaki berejo strokovna in publicistična besedila ter sami tvorijo podobna besedila.
1. |
2. |
3. |
4. |
1 Berejo naslednja besedila: |
|||
- intervju, - opis (naprave in njenega delovanja/postopka/kraja/ poti), - oznako osebe, - besedilo ekonomske propagande, |
- (časopisno) obvestilo, - (časopisno) poročilo, - življenjepis, - zapisnik, |
- oceno/kritiko, - esej, - poljudnoznanstveno besedilo, |
- esej, - znanstveni članek, - statut/zakon, - besedilo politične propagande. |
1.1 Po prvem branju |
|||
|
opazujejo grafično oblikovanost besedila in ubesedujejo nebesedne dele besedila (npr. grafikone, preglednice, zemljevide ipd.); |
||
3) izrekajo svoje razumevanje ali doživljanje prebranega in svoje
stališče do prebranega, vrednotijo resničnost in zanimivost besedila,
prepoznavajo dejstva in stališča tvorca ter resnične in propagandne
prvine besedila; svoje mnenje utemeljijo;
1.2 Po drugem branju razčlenjujejo besedno-slovnično
sestavo besedila (pri tem sistematično nadgrajujejo svoje poznavanje
temeljnih |
|||
- funkcijsko zvrst, |
|
||
- prevladujoči slogovni postopek in |
|||
2) določijo število povedi v besedilu/odlomku; prepoznajo
njihovo povezanost ter določijo vrsto povezanosti, in
sicer: |
|||
|
- pomensko (določijo vrsto razmerja med povedmi, npr. naštevalno/časovno/vzročno/pojasnjevalno, in ga izrazijo z veznikom ter tako povedi združujejo v dvostavčno poved); - obvestilno (v povedi določijo znane in nove podatke, torej členijo poved na izhodišče in jedro); |
|
|
3) izbrani povedi določijo: |
|||
|
- dobesedni pomen in smisel, |
- stavčno in stavčnočlensko zgradbo, - pomensko podstavo in način pretvarjanja pomenske podstave; |
|
|
|||
4) izbrane večstavčne povedi strnjujejo v enostavčne (npr. prislovne odvisnike) |
|||
|
pretvarjajo v predložne zveze, predmetne odvisnike ob glagolih rekanja
v polstavke oziroma predložne zveze, prilastkove odvisnike v polstavke oziroma
levi/desni prilastek ipd.), - izbrane pomenske podstave povedi upovedujejo na različne načine; |
||
5) izbranim besedam/besednim zvezam določijo: |
|||
|
- slovarski in sobesedilni pomen, - so-/proti-/nad/podpomenke, člane iste besedne družine; sopomenkam določijo ustrezne sporazumevalne okoliščine; - slogovno vrednost (v besedilu in slovarju), - izvor (domače/tuje), - besedno vrsto in temeljne oblikoslovne kategorije, |
- stavčnočlensko vlogo, |
- tvorjenost, tvorjenkam pa besedotvorne morfeme, besedotvorno vrsto in približno skladenjsko podstavo; |
6) v besedilu podčrtajo: |
|||
- besede s prenesenim pomenom ter jih zamenjajo z nemetaforičnimi besedami; |
- slogovno zaznamovane besede in jih zamenjajo z nezaznamovanimi, - prevzete besede in jih zamenjajo z ustreznimi domačimi, |
- ponovljene prvine stvarnosti in jih poimenujejo z različniminavezovalnimi izrazi, |
- besedne zveze in jih zamenjajo s tvorjenkami -- pri tem ugotavljajo, kateri del se je poobrazilil, ter opazujejo glasovne premene; |
- stalne besedne zveze ter jim določijo pomen in vlogo; pojasnijo tudi pomen in rabo drugih stalnih besednih zvez; |
|||
|
- premi govor in povedo, o čem in s čim poroča spremni stavek, - premi govor pretvarjajo v nepremi govor s predmetnim odvisnikom; povedo, do katerih sprememb je prišlo v odvisnem stavku; |
||
7) neumetnostno besedilo primerjajo z umetnostnim ter prepoznavajo tipične lastnosti neumetnostnih in umetnostnih besedil; |
|||
8) neumetnostno besedilo primerjajo z neumetnostnim besedilom druge funkcijske zvrsti ter prepoznavajo tipične lastnosti praktičnosporazumevalnih, strokovnih in publicističnih besedil.
|
|||
2 Sami pišejo podobna besedila, npr. |
|||
- opis (naprave in njenega delovanja/postopka/kraja/oti), - oznako osebe, |
- življenjepis, - zapisnik, - referat, |
- poročilo tem, kar so slišali/videli/brali/doživeli, - oceno tega, kar so slišali/videli/brali/doživeli, - šolski esej, |
- šolski esej, - referat. |
Pri pisanju upoštevajo načelo ustreznosti, razumljivosti in jezikovne pravilnosti. Nekatera besedila lahko pišejo na računalnik ter jih grafično oblikujejo;
izdelujejo tudi nebesedna vidna sporočila (preglednice, tabele, grafikone
ipd.). |
3 dijaki jezikovno-stilno interpretirajo reprezentativna umetnostna besedila, obravnavana pri pouku književnosti.
IZOBRAŽEVALNI CILJI
1 Ob obravnavi besedil dijaki vodeno povzamejo tipične lastnosti besedilnih
vrst, funkcijskih zvrsti, slogovnih postopkov, besednih vrst, stavčnih
členov ipd.
2 Ob besedno-slovnični razčlembi zapisanih besedil dijaki sistematično
nadgrajujejo svoje poznavanje temeljnih jezikoslovnih pojmov ter njihovih
bistvenih značilnosti, in sicer
1. |
2. |
3. |
4. |
sporočanjskih in besediloslovnih, |
besedoslovnih, stilističnih in oblikoslovnih, |
skladenjskih in besediloslovnih, |
besedotvornih pojmov. |
3 Dijaki iz definicij in opisov spoznavajo temeljne jezikoslovne pojme, jih prepoznavajo v obravnavanih besedilih ter uporabljajo pri interpretaciji novih besedil in medsebojnih primerjavah; spoznavajo in uporabljajo slovenske in mednarodne izraze.
4 Dijaki poglabljajo svojo jezikovno ozaveščenost s spoznavanjem vloge in položaja slovenskega jezika v sodobnosti in preteklosti.
1. |
2. |
3. |
4. |
Seznanijo se z ustavno in zakonsko postavitvijo slovenščine in drugih jezikov v Republiki Sloveniji. ............................ Spoznavajo socialne zvrsti in okoliščine njihove rabe. Ugotavljajo posebnosti svojega narečja/pokrajinskega jezika. ............................ Spoznavajo jezikovne družine v Evropi in položaj slovenskega jezika v slovanski jezikovni družini. Na primeru etimologije nekaj besed ugotavljajo izvir in razvoj slovenščine iz praslovanščine oziroma indoevropščine. |
Ugotavljajo in utemeljujejo prednosti maternega jezika pred tujim ter pomen učenja maternega jezika in tujih jezikov. ............................ Spoznavajo, da vsak jezik vsebuje tudi prevzete prvine. Ugotavljajo (ne)potrebnost prevzemanja določenih tujih besed v slovenski jezik – pri tem razvijajo načelno kritično razmerje do prevzemanja. ............................ Iz dejanskih posnetkov govorice najstnikov ugotavljajo značilnosti slenga. Spoznavajo socialne podzvrsti in okoliščine za njihovo rabo. ............................ Spoznavajo pragmatične in jezikovne lastnosti funkcijskih zvrsti. |
Seznanijo se s položajem slovenščine v zamejstvu in izseljenstvu; spoznajo tudi asimilacijsko politiko držav, v katerih živijo Slovenci. |
Spoznavajo načela jezikovne politike in kulture. Seznanijo se z jezikovno politiko in kulturo v Republiki Sloveniji in drugih evropskih državah. |
............................ Seznanijo se s sodobnimi jezikovnimi priročniki ter se jih naučijo uporabljati. |
|||
Pri obravnavi umetnostnih besedil spoznavajo razvoj slovenskega knjižnega jezika (razčlenjujejo jezik in slog starejših besedil). |
Pregledno spoznajo mejnike v razvoju slovenskega jezika ter pomembnejše jezikoslovce in njihova dela. |
5 Dijaki sistematično spoznavajo temeljna pravorečna in pravopisna pravila slovenskega knjižnega jezika, kar prispeva k njihovi jezikovni kultiviranosti.
1 Dijaki sistematično spoznavajo naslednja temeljna pravorečna pravila: |
|||
- glasove slovenskega knjižnega jezika, - izgovor glasov v posebnih položajih, - naglasno mesto in trajanje naglašenega samoglasnika, |
|
- pravilno intonacijo in stavčni poudarek, - ustrezno hitrost govorjenja, členitev s premori in register. |
|
2 Dijaki sistematično spoznavajo naslednja temeljna pravopisna pravila za: |
|||
- zapisovanje slovenskih glasov in glasovnih sklopov s črkami, - deljenje, |
- rabo velike in male začetnice, - pisanje prevzetih besed, |
- rabo ločil, |
- pisanje skupaj in narazen oziroma z vezajem. |
Op.: Podčrtani so priporočeni standardni funkcionalni in izobraževalni cilji ter vsebine (besedilne vrste) za obravnavo jezika pri pouku slovenščine kot nematuritetnega predmeta v 3. in 4. letniku.
A Funkcionalni in izobraževalni cilji
FUNKCIONALNI CILJI
1 DIJAKI V DIALOGU RAZVIJAJO SPOSOBNOST LITERARNEGA BRANJA.
1.1 DIJAKI BEREJO IN INTERPRETIRAJO OBVEZNA IN PROSTOIZBIRNA LITERARNA BESEDILA (IZRAŽAJO DOŽIVLJANJE, RAZUMEVANJE IN VREDNOTENJE).
1.2 DIJAKI BEREJO, INTERPRETIRAJO IN RAZISKUJEJO (PRIMERJAJO, RAZVRŠČAJO, VREDNOTIJO) OBVEZNA IN PROSTOIZBIRNA LITERARNA BESEDILA.
2 DIJAKI RAZVIJAJO SPOSOBNOST LITERARNEGA BRANJA IN PISANJA S TVORJENJEM USTNIH IN PISNIH BESEDIL.
2.1 DIJAKI GOVORNO INTERPRETIRAJO LITERARNA BESEDILA
- V GOVORNEM NASTOPU -- REFERATU,
- Z RECITIRANJEM/DEKLAMIRANJEM.
2.2 DIJAKI PIŠEJO DRUGOTNA BESEDILA S PRVINAMI ŠOLSKEGA ESEJA.
2.3 DIJAKI SE POSKUŠAJO V USTVARJALNEM PISANJU.
IZOBRAŽEVALNI CILJI
1 DIJAKI SAMOSTOJNO POVZEMAJO BISTVENE ZNAČILNOSTI LITERARNOZGODOVINSKIH OBDOBIJ IN SMERI.
2 LITERARNOZGODOVINSKO IN LITERARNOTEORETSKO ZNANJE UPORABLJAJO PRI INTERPRETACIJI BESEDIL, PRI NJIHOVIH MEDSEBOJNIH PRIMERJAVAH TER PRI NJIHOVEM UMEŠČANJU V KULTURNI IN DRUŽBENOZGODOVINSKI KONTEKST.3 OPISUJEJO IN DEFINIRAJO TEMELJNE LITERARNOZGODOVINSKE IN LITERARNOTEORETSKE POJME.
4 DIJAKI ŠIRIJO LITERARNO IN SPLOŠNO RAZGLEDANOST Z EKSKURZIJAMI TER SPOZNAVANJEM SODOBNEGA LITERARNEGA IN KULTURNEGA ŽIVLJENJA TER ŽIVLJENJA LITERATURE V OBČILIH.
FUNKCIONALNI CILJI
1 DIJAKI V DIALOGU RAZVIJAJO SPOSOBNOST LITERARNEGA BRANJA.
1. |
2. |
3. |
4. |
1.1. Dijaki berejo in interpretirajo literarna besedila:
|
|||
- recepcijsko zanimiva novejša slovenska umetnostna besedila po prosti izbiri v okviru uvodnega sklopa, primerjalno z neumetnostnimi
|
|
|
|
- besedila iz svetovne in slovenske književnosti od antike do slovenskega razsvetljenstva
|
- besedila iz slovenske in svetovne književnosti od evropske romantike do evropske nove romantike |
- besedila iz slovenske in svetovne književnosti od slovenske moderne do svetovne književnosti po drugi svetovni vojni
|
- besedila iz slovenske književnosti druge polovice 20. stoletja |
- besedila po prosti izbiri |
- besedila po prosti izbiri
|
- besedila po prosti izbiri |
- besedila po prosti izbiri |
- besedila za domače branje
|
- besedila za domače branje |
- besedila za domače branje |
- besedila iz napovedanega maturitetnega sklopa |
1.1.1 Pred branjem se dijaki ob uvodni motivaciji pripravijo za sprejemanje umetnostnega besedila. ............................ 1.1.2 Prvo branje je celostno: interpretativno (poslušanje učiteljevega branja, branja sošolca, posnetka) ali individualno tiho (poltiho): |
|||
- večinoma poslušajo interpretativno branje (učitelja, posnetka),
- prvo tiho branje je deloma usmerjeno, |
- večinoma samostojno interpretativno berejo s postopnim vadenjem nekaterih osnovnih tehnik; govorno interpretacijo si v besedilu zaznamujejo, - prvo tiho branje je samostojno.
|
||
1.1.3 Po prvem branju dijaki izražajo svoje prvotno (celostno) doživetje zvočnih, pomenskih in oblikovno-kompozicijskih sestavin prebranega besedila: občutja, predstave, mnenja, zaznave. | |||
1.1.4 Ob ponovnem poglobljenem (analitičnem, tesnem) branju razčlenjujejo literarna besedila in dopolnjujejo prvotno doživetje s poglobljenim razumevanjem (obnavljajo, povzemajo, prevajajo v neumetnostni jezik, pojasnjujejo pomene, domnevajo, povezujejo svoja opažanja z znanjem, primerjajo, razvrščajo, poimenujejo opažene sestavine, jih definirajo) z uporabo navedenih prvin za interpretacijo:
|
|||
- deloma samostojno opazujejo, opisujejo in povzemajo motivno-tematske in idejne sestavine (temo, motive, idejo, prostor, čas, osebe...),
|
- večinoma samostojno opazujejo in razčlenjujejo motivno-tematske in idejne sestavine, vsaj eno navedeno sestavino opazujejo in razložijo v celoti samostojno, |
- samostojno (ob učiteljevi moderaciji) razčlenjujejo motivno-tematske in idejne sestavine v navedenem obsegu, |
|
- večinoma vodeno opazujejo in poimenujejo glavne oblikovne in kompozicijske sestavine ter razumejo njihovo vlogo v besedilu,
|
- deloma samostojno, deloma vodeno opazujejo in poimenujejo oblikovno-kompozicijske sestavine ter njihovo vlogo v besedilu,
- samostojno primerjajo eno ključno prvino v dveh delih, |
- deloma samostojno, deloma vodeno razčlenjujejo navedene oblikovno-kompozicijske sestavine,
|
- večinoma samostojno razčlenjujejo navedene oblikovno- kompozicijske sestavine,
- besedila večinoma samostojno primerjajo z drugimi po več sestavinah, |
|
|
- ob nekaj besedilih se navajajo pri razčlenjevanju sklicevati na primerne vire (spremne besede, primerna gradiva), |
- ob nekaj besedilih se večinoma samostojno sklicujejo na primerne dodatne vire. |
1.1.5 Dijaki vrednotijo spoznavne, etične in estetske sestavine literarnih del.: |
|||
- ob pomoči navajajo zunajliterarne argumente ( se sklicujejo na pričakovanja,
izkušnje, znanje), |
|||
- deloma samostojno navajajo en znotrajliterarni argument (svojo sodbo utemeljujejo s strukturno prvino besedila), | - deloma samostojno navedejo dva znotrajliterarna argumenta, | - večinoma samostojno navajajo dva ali več notrajliterarnih argumentov, | - večinoma samostojno navajajo več znotrajliterarnih argumentov. |
1.1.6 Dijaki pri domačem branju interpretirajo daljša literarna besedila v celoti. Njihova interpretacija vsebuje ubeseditve doživljanja in vrednotenja prebranih del skladno z etapnimi cilji v posameznih letnikih. |
|||
- Svoja opažanja izražajo v dnevniku branja, v obnovah in oznakah.
- Pri poročanju o enem domačem branju se sklicujejo na primerno spremno besedo. |
- Samostojno razčlenijo eno ključno prvino (jo opazujejo v celotnem besedilu, opisujejo in poimenujejo).
- Pri poročanju o dveh domačih branjih se sklicujejo na primerni spremni besedi.
- Primerjajo po eno ključno sestavino v dveh prebranih besedilih. |
- Samostojno razčlenjujejo in vrednotijo več idejno-tematskih ali oblikovno-kompozicijskih prvin prebranih besedil.
- Bralno razumevanje poglabljajo z uporabo podatkov iz primernih spremnih besed. Deloma samostojno poiščejo kak dodaten vir informacij in se sklicujejo nanj pri svojih interpretacijah.
- Po navodilih ali samostojno primerjajo več sestavin prebranih literarnih besedil. |
|
1.1.7 Dijaki širijo recepcijsko sposobnost z gledanjem, poslušanjem, primerjanjem in vrednotenjem medijskih predelav literarnih besedil. |
2 DIJAKI RAZVIJAJO SPOSOBNOST LITERARNEGA BRANJA IN PISANJA S TVORJENJEM USTNIH IN PISNIH BESEDIL.
2.1 GOVORJENJE
1. |
2. |
3. |
4. |
2.1.1 Dijaki najmanj enkrat v šolskem letu pripravijo govorni nastop o poljubnem literarnem besedilu, upoštevajoč zakonitosti govornega nastopanja, ki jih spoznajo pri jezikovnem pouku: |
|||
- povedo doživetje ob enem domačem branju, |
- poročajo o prebrani knjigi (zgodba, osebe, čas, prostor, kontekst..., mnenje),
|
- poročajo o prebranem literarnem delu in ga vrednotijo, |
- primerjajo dve prebrani deli in ju vrednotijo.
|
............................ 2.1.2 Deklamirajo/recitirajo najmanj eno krajše literarno besedilo po lastni izbiri, upoštevajoč posebnosti govorne interpretacije leposlovnih besedil: |
|||
- dramski prizori po vlogah, |
- lirska pesem, |
- pripovedno besedilo, |
- zvrst besedila po lastni izbiri. |
2.2 Pisanje besedil s prvinami šolskega eseja
1. |
2. |
3. |
4. |
Dijaki pišejo drugotna besedila, v katerih opisujejo, parafrazirajo, komentirajo, analizirajo, primerjajo... svoje bralno doživetje:
|
|||
- doživljajski spisi, vezani na branje literarnega besedila,
|
- preproste pisne interpretacije -- razlaganje in utemeljevanje bralnega doživetja, osredotočeno na eno tipično prvino literarnega besedila (npr. na oznako osebe, na glavni motiv, značilno slogovno prvino, idejo...), |
- osnovna oblika interpretativnega eseja |
- interpretativni esej -- opis doživetja, razčlemba besedila, vrednotenje v esejski obliki (razvijanje začetne teze z argumenti in protiargumenti, sinteza, uporaba primerne terminologije), |
- obnove,
- oznake lit. oseb, prostora, časa...,
- dnevnik branja -- sprotni zapis misli in doživetij ob najmanj enem domačem branju,
- zapis (opis doživetja, poročilo) o enem domačem branju z upoštevanjem primerne spremne besede, |
- preprost razpravljalni esej -- primerjava ene ključne prvine v dveh prebranih delih ali odlomkih (utemeljevanje izhodiščne teze z občutji, izkušnjami in s književnim znanjem o primerjani prvini), - dnevnik branja ,
- poročilo o dveh domačih branjih z upoštevanjem primernih spremnih besed, |
- razpravljalni esej – primerjava več prvin prebranih besedil s tezo, argumenti, protiargumenti, sintezo; uporaba primerne terminologije,
- pisni komentarji domačih branj ( v obliki dnevnika, razprave, literarnega eseja...) s sklicevanjem na primerne spremne besede ali na druge vire podatkov (medijski odmevi, pričevanja sodobnikov...),
- daljši esej o domačem branju. |
2.3 USTVARJALNO PISANJE
1. |
2. |
3. |
4. |
Dijaki z vajami za besedno izvirnost, prožnost, fluentnost in s pisanjem različnih ustvarjalnih oziroma poustvarjalnih besedil povečujejo lastno ustvarjalnost in poglabljajo občutljivost za sprejemanje literarnih besedil. Pišejo npr. domišljijske spise, dramatizacijo, verzifikacije, prozne sestavke, filmske scenarije..., dopisujejo dele besedil, parodirajo, iščejo naslov... |
IZOBRAŽEVALNI CILJI
1. |
2. |
3. |
4. |
|
1. Dijaki samostojno povzemajo bistvene značilnosti literarnozgodovinskih obdobij in smeri: družbene in kulturnozgodovinske okoliščine, bistveno literarno dogajanje, literarne smeri, zvrsti in vrste znotraj obravnavanih obdobij, poglavitne posebnosti avtorjev in besedil v okviru obveznega programa: |
||||
- od antike do slovenskega razsvetljenstva, |
- od evropske in slovenske romantike do evropske nove romantike, |
- od slovenske moderne do svetovne književnosti po 2. svetovni vojni, |
- slovenska književnost 2. polovice 20. stoletja, - literarnozgodovinski kontekst besedil iz predpisanega maturitetnega sklopa. |
|
............................ 2. Literarnozgodovinsko znanje uporabljajo pri interpretaciji literarnih besedil: prepoznavajo pripadnost besedila določenemu obdobju oziroma smeri; |
||||
|
- na podlagi znanih podatkov primerjajo med seboj besedila iz raznih obdobij, smeri ali raznih avtorjev. |
|||
............................ 3. Ob branju besedil opisujejo in definirajo literarnozgodovinske in literarnoteoretične pojme, navedene v rubriki Pojmi, prvine za interpretacijo (podpoglavje C; Vsebine). |
||||
3.1 Na primerih izbranih besedil ob učiteljevi pomoči prepoznavajo, opisujejo in poimenujejo razliko med umetnostnim in neumetnostnim besedilom, literarne zvrsti in vrste, jezik umetnostnih besedil. - Ob primerih različnih interpretacij istega besedila spoznavajo različne načine branja literarnih besedil in vlogo bralca. |
|
|||
............................ 4. Že obravnavane pojme in prvine za interpretacijo prepoznavajo, poimenujejo in ugotavljajo njihovo vlogo pri interpretaciji novih besedil. ............................ |
||||
|
5. Na podlagi znanih pojmov in prvin za interpretacijo besedila primerjajo med seboj in jih vrednotijo. |
|||
............................ 6. Na vsakoletni ekskurziji po slovenskem etničnem in kulturnozgodovinskem prostoru, povezani z obravnavanimi besedili in avtorji, se dijaki seznanjajo z avtentičnim literarnim in kulturnozgodovinskim okoljem. |
||||
............................ 7. Dijaki se seznanjajo s slovenskim sodobnim literarnim in kulturnim življenjem – literarnimi revijami, zbirkami, avtorji, nagradami... |
Op.: Podčrtani so priporočeni standardni funkcionalni in izobraževalni cilji za obravnavo književnosti pri pouku slovenščine kot nematuritetnega predmeta v 3. in 4. letniku.
1. LETNIK
Obvezna besedila in obdobja |
Pojmi, prvine za interpretacijo |
Prostoizbirna besedila, predlogi |
Literarna teorija; uvod v obravnavo književnosti
|
Besedna umetnost. Umetnostno in neumetnostno besedilo. Ustvarjalec, delo, bralec. Zvrsti in vrste. Jezik in slog v književnosti. Literarna veda Časovna umestitev, kulturno- in literarnozgodovinska oznaka, zvrsti in vrste |
B. A. Novak, Oblike srca K. Kovič, Labrador J. Virk, Potres M. Kmecl, Andrej Smole, znameniti Slovenec M. Jesih, Grenki sadeži pravice Aristotel, Poetika Herodot, Zgodbe |
Homer, Iliada ali Odiseja |
Mit o trojanski vojni. Antični ep – značilnosti, homerska primera, heksameter |
Anakreon, Eros z zlatimi lasmi Longos, Dafnis in Hloa Sapfo, Lirika |
Sofoklej, Antigona (DB)* ali Kralj Ojdip (DB)* |
Antično gledališče Tebanski mit. Tragedija, tragično. Zgradba drame, enotnost dejanja, vloga zbora. Katarza
|
Petronij, Satirikon Goethe, Ifigenija na Tavridi |
Rimska lirika; Katul, Blagoslov ljubezni; Horacij, Epoda 8 ur |
Antična ljubezenska lirika |
Plutarh, Življenje velikih Rimljanov Vergil, Eneida Ovidij, Metamorfoze Plavt, Dvojčka |
Biblija Zgodbe Svetega pisma (Klasje) (DB) Prilika o izgubljenem sinu Iz globočine Visoka pesem 4 ure Orientalske književnosti starega in srednjega veka Tisoč in ena noč, Zgodba o grbcu 2 uri Srednji vek Dante, Božanska komedija
Brižinski spomeniki (II)
4 ure
Renesansa
Petrarca, O blažen bodi čas
Boccaccio, Dekameron -- Novela o sokolu
Shakespeare, Hamlet (DB)* ali Romeo in Julija (DB)*
Cervantes, Don Kihot (DB)*
8 ur |
Nastanek, sestava, kulturni in literarni pomen Biblije
Prilika Psalm Tematika. Primera. Paralelizem
Časovno-prostorska umestitev
Zgodba; oblikovne značilnosti
Kulturnozgodovinski oris Versko-alegorični ep Zunanja in notranja zgradba
Vsebina, pomen, estetski učinki, jezik, besedilna vrsta
Zgodovinske ter duhovno- in kulturnozgodovinske značilnosti časa; glavni predstavniki v evropski književnosti
Petrarkizem. Sonet
Zgradba zbirke. Novela. Renesančne ideje
Elizabetinsko gledališče. Shakespearova tragedija Zgradba tragedije (prostor, čas, osebe, dogajanje), monolog in njegova vloga Drama kot besedna in kot gledališka stvaritev (ob posnetku)
Roman – parodija na viteške romane Primerjava oseb: don Kihot, Sančo Pansa -- idealizem, realizem v odnosu do sveta, tragikomičnost |
Dalmatinova Biblija, 1584, prevod Visoke pesmi Flaubert, Herodiada
Daljnovzhodna lirika (Li Taipo) M. Šikibu, Princ in dvorne gospe Waltari, Egipčan Sinuhe Ep o Gilgamešu
Burka o jezičnem dohtarju Hofmannsthal, Slehernik Villon, Epitaf Bediér, Roman o Tristanu in Izoldi Scott, Ivanhoe Sienkiewicz, Križarji Erskine, Kratkotrajna sreča Francoisa Villona Jurčič, Veronika Deseniška Menart, Srednjeveške pridige in balade
Shakespeare, Beneški trgovec, Ukročena trmoglavka, Othello, Vihar Lamb, Pripovedke iz Shakespeara Twain, Kraljevič in berač Machiavelli, Mandragola Rabelais, Gargantua in Pantagruel Montaigne, Eseji Držić, Dundo Maroje
|
Slovenska reformacija, protireformacija in barok
Trubar, En regišter ... ena kratka postila Trubar, Te cerkve božje zuper nje sovražnike tožba inu molitev ali Ta prva božična pejsen, 1563 (neznani avtor)
Dalmatin in drugi protestantski pisci
Svetokriški, Na noviga lejta dan 5 ur |
Zgodovinske in kulturne okoliščine. Literarni in nacionalnokulturni pomen
Protestantske ideje v besedilu. Jezik in slog Protestantska verzifikacija
Nabožna verzifikacija
Pomen
Pridiga. Baročni slog. Alegorično moraliziranje. Retorične prvine |
Krelj, Postila slovenska (predgovor) Kastelic, Nebeški cil Slovenska nabožna književnost (Klasje) Jančar, Triptih o Trubarju Jurčič, Jurij Kobila Tavčar, Vita vitae meae Župančič, Pred Trubarjevim kipom Mrak, Marija Tudor Mérimée, Šentjernejska noč |
Ljudsko slovstvo Lirska pesem Od Lepe Vide
Rošlin in Verjanko ali Peter Klepec 3 ure
|
Vrste, značilnosti Motivne in oblikovne značilnosti Motiv v ljudski pesmi. Različice. Vplivi na umetno književnost
Baladne prvine
Ljudska pripovedka |
Kralj Matjaž in Alenčica Pegam in Lambergar Prešeren, Lepa Vida Kurent, Zlatorog, Desetnica Škrjanček poje, žvrgoli, Dekle povej, povej Tristo narodnih Kersnik, Rošlin in Verjanko Hasanaginica Trdina, Bajke in povesti o Gorjancih Sket, Miklova Zala |
Evropski klasicizem in razsvetljenstvo Molière,Tartuffe ali Namišljeni bolnik 3 ure |
Kulturno- in literarnozgodovinski pomen; glavni predstavniki
Komedija, vrste komičnosti, liki
|
Racine, Fedra Francoski enciklopedisti Voltaire, Kandid ali optimizem J. Austen, Prevzetnost in pristranost Bulgakov, Življenje gospoda Molièra La Fayette, Kneginja Klevska |
Razsvetljenstvo pri Slovencih
Vodnik, Dramilo ali Zadovoljni Kranjec
Linhart, Ta veseli dan ali Matiček se ženi (DB)
5 ur |
Razsvetljenske ideje: poučnost, optimizem, utilitarizem, pomen za slovensko nacionalno identiteto Alpska poskočnica. Sinekdoha. Razsvetljenske ideje
Začetki slovenskega gledališča Predelava Beaumarchaisove komedije Figarova svatba Komedija. Vrste komike. Satirične prvine |
T. Kovač, Najbogatejši Kranjec J. D. Dev, Belin Kreft, Kranjski komedijanti Jalen, Ovčar Marko |
Domače branje:
Sofoklej, Antigona ali Sofoklej, Kralj Ojdip*
Zgodbe svetega pisma (Klasje)
Cervantes, Don Kihot ali Shakespeare, Romeo in Julija ali Shakespeare, Hamlet*
Linhart, Ta veseli dan ali Matiček se ženi
Branje enega besedila po prosti izbiri
Op. : * Izbirna dela, ki jih niso brali za domače branje, lahko v okviru možnosti dijaki spoznavajo ob odlomkih.
Predlog za aktualizacijo: slovenske knjižne zbirke za mladino.
2. LETNIK
Obvezna besedila in obdobja |
Pojmi, prvine za interpretacijo |
Prostoizbirna besedila, predlogi |
Evropska romantika |
Značilnosti literarne smeri, predstavniki, družbeno- in kulturnozgodovinski okvir; pripovedništvo, lirika |
|
Goethe, Trpljenje mladega Wertherja |
Pisemski roman, svetobolje |
Rousseau, Julija ali Nova Eloiza Goethe, Herman in Doroteja Stritar, Zorin |
Byron, Romanje grofiča Harolda ali Puškin, Jevgenij Onjegin |
Epsko-lirska pesnitev, byronizem
Roman v verzih; odvečni človek |
Planzdorf, Novo trpljenje mladega W.
Lermontov, Junak našega časa, Mciri |
|
|
Macha, Maj |
Heine, Lorelei |
Lirska balada |
Bürger, Lenora |
Lermontov, Jadro ali Puškin, A. P. Kernovi
Leopardi, Sam sebi 9 ur
|
Ideja, prispodobe in simboli
Motiv, ideja
Romantično občutje, značilnosti lirskega subjekta |
Lermontov, Oblaki, Jezero Puškin, Zimski večer, Dar brezplodni, Pikova dama Njegoš, Gorski venec Hugo, Notredamski zvonar, filmska obdelava Stendhal, Rdeče in črno, filmska obdelava Krüger, Ljubimca: George Sand in Frederic Chopin |
Romantika na Slovenskem |
Značilnosti obdobja, družbeno- in kulturnozgodovinski okvir; |
J. Turnograjska, Nedolžnost in sila |
|
predstavniki kulturnega življenja in njihov pomen za |
Cigler, Sreča v nesreči |
|
slovenski kulturni in nacionalni razvoj; pesništvo
Prešeren, osebnost in delo |
Čop, Pismo Kopitarju Prešeren, Pismo staršem |
Prešeren, Slovo od mladosti |
Romantično občutje; elegija; slogovna sredstva: nagovor, metafora, personifikacija; stanca |
|
|
|
|
Sonetje nesreče (predvsem 1, 5., 6. sonet) |
Sonetni cikel, motivi in teme. Idejna zgradba |
Prešeren, Poezije |
|
|
|
Sonetni venec (predvsem 1., 7., 8. in 15. sonet) |
Sonetni venec, zgradba Ljubezenska, domovinska in pesniška tematika (Orfejev mit) Metaforika |
Stritar, Esej o Prešernu |
Krst pri Savici (DB)
Pevcu
|
Zgradba pesnitve. Motivi in tematika. Ideje Lirske, epske in dramske prvine Interpretacije Krsta
Zgradba pesmi, slogovne značilnosti (vokalno barvanje, retorično vprašanje). Prometejev mit, tema, ideja |
|
Nezakonska mati
Zdravljica |
Tematika. Vložnica, slog in verz
Ideje, oblika |
E. Jelovšek, Spomini na Prešerna |
Hčere svet ali Učenec
Neiztrohnjeno srce
14 ur |
Romanca. Motivi, slog, verz
Balada. Motivika, zgradba, sporočilo
|
D. Smole, Krst pri Savici M. Malenšek, Črtomir in Bogomila I. Vašte, Roman o Prešernu T. Kovač, Slovenski oratar dr. Janez Bleiweis |
Evropski realizem in naturalizem |
Družbeno- in kulturnozgodovinski okvir; predstavniki; |
R. Benjamin, Čudovito življenje |
|
pripovedništvo; dramatika |
H. Balzaca |
|
|
I. Bart, Rudolf, nesrečni prestolonaslednik |
|
Realistični roman: motivi in tematika; zgradba, prostor, |
Gončarov, Oblomov |
|
čas, osebe, ideje |
Balzac, Oče Goriot, Teta Liza |
Flaubert, Gospa Bovary (DB)* |
Objektivni realizem; pripovedna tehnika |
Turgenjev, Plemiško gnezdo, Očetje in |
ali |
|
sinovi |
Dostojevski, Zločin in kazen (DB)* |
Psihološki realizem; pripovedna tehnika (dialog, monolog); motivi, teme |
Žeromski, Prah in pepel |
ali |
|
Dickens, Veliko pričakovanje |
Tolstoj, Vojna in mir (DB)* |
Realistični zgodovinski roman; ideje |
Dostojevski, Idiot, Bratje Karamazovi |
|
|
Dreiser, Ameriška tragedija |
|
|
Hardy, Čista ženska |
|
|
Tolstoj, Ana Karenina |
|
|
Thackeray, Semenj ničevosti |
|
|
Filmske in gledališke obdelave |
|
|
realističnih romanov |
Zola, Beznica |
Naturalizem v pripovedništvu; motivi, teme in ideje |
Zola, Nana |
Gogolj, Plašč ali |
Realistična novela: motivi in tematika; zgradba, prostor, čas, osebe, ideje Mali človek. Groteskne prvine |
|
Maupassant, Nakit |
Značilnosti novele |
Čehov, Kmetje |
|
|
|
Ibsen, Srahovi |
Realistično-naturalistična dramatika: motivi in tematika; zgradba, prostor, čas, osebe, ideje
|
|
ali Nora |
Tezna drama, analitična tehnika |
Shaw, Pygmalion, Sveta Ivana, Kandida My fair lady (muzikal) |
ali |
|
|
Gogolj, Revizor 10 ur |
Realistična dramska satira |
Nušić, Sumljiva oseba |
Med romantiko in realizmom na Slovenskem |
Značilnosti obdobja. Kulturno- in literarnozgodovinski okvir, predstavniki, smeri in programi. Pomen obdobja za nacionalnokulturni razvoj |
Levstik, Napake slovenskega pisanja, Martin Krpan
|
Jurčič, Deseti brat (DB)*
|
Začetki slovenskega romana Zgradba (čas in prostor, sintetično-analitična tehnika); romantične in realistične prvine |
Jurčič – Levstik, Tugomer Levstik, Pismo Jurčiču Jurčič, Med dvema stoloma, Cvet in sad, Sosedov sin, Hči mestnega sodnika I. Rob, Deseti brat |
Jurčič, Telečja pečenka |
Začetki slovenske novele; motivi |
Celestin, Naše obzorje |
ali |
|
Kersnik, Kmetske slike, Ciklamen, Agitator |
Jenko, Tilka |
Značajevka/obraz |
Kratka proza slovenskega realizma (Klasje) |
|
|
Slodnjak, Pogine naj, pes |
Kersnik, Jara gospoda (DB)* |
Teme, motivi, pripovedne osebe. Slog
|
Milčinski, Muhoborci Murnik, Ženini gospodične Koprnele |
Tavčar, Visoška kronika (DB)* ali |
Zgodovinski roman. Zgradba, pripovedovalec, slog |
Tavčar, Med gorami, V Zali, Vita vitae meae, Grajski pisar |
Cvetje v jeseni (DB)* |
Motivi in tematika. Zgradba, slog
|
Kozak, Šentpeter M. Nadlišček, Fatamorgana |
|
Pesništvo med romantiko in realizmom |
|
Jenko, Obrazi (predvsem uvodni, V., VII., X.)
Gregorčič, Človeka nikar
Aškerc, Mejnik
11 ur |
Motivi in ideje. Oblika (verz, kitica). Obraz; podobe v posameznih obrazih
Refleksivna pesem; prvine psalma
Balada; epske in dramske prvine |
Levstik, Pesmi, Ubežni kralj Kersnik, Pesmi v prozi Gregorčič, Soči, Ti meni svetlo sonce, V pepelnični noči Aškerc, Godčeva balada, Zimska romanca, Stara pravda Pregelj, Simon iz Praš Vošnjak, Doktor Dragan |
Evropska nova romantika/dekadenca/simbolizem |
Družbeno- in kulturnozgodovinski okvir; literarne smeri in predstavniki; lirika, dramatika Motivi, ideje, esteticizem, pesniške oblike |
I. Stone, Sla po življenju |
|
|
Mallarmé, pesmi Rimbaud, pesmi |
Baudelaire, Tujec, |
Pesem v prozi; motiv in ideja |
Whitman, pesmi |
Sorodnosti |
Simbolizem; simboli, sinestezije |
Blok, pesmi |
Baudelaire, Omamljaj se |
Dekadenčne ideje; pesem v prozi |
Nazor, pesmi |
ali |
|
Dučić, pesmi |
Verlaine, Jesenska pesem |
Zvočnost; impresionizem |
Šantić, pesmi |
|
Novoromantična dramatika: motivi in teme, zgradba, dramske vrste |
|
Wilde, Saloma (DB)* ali |
Poetična dekadenčna drama; svetopisemski motiv, slog |
Wilde, Slika Doriana Graya A. France, Thais |
Čehov, Češnjev vrt (DB)* |
Motivi in ideje; prvine realizma in simbolizma; impresionistični slog |
Hamsun, Blagoslov zemlje |
|
|
Rostand, Cyrano de Bergerac (film) |
5 ur |
|
Wedekind, Duh zemlje |
|
|
Andrejev, Črne maske |
Domače branje
Prešeren, Krst pri Savici
Jurčič, Deseti brat ali Kersnik, Jara gospoda*
Tavčar, Visoška kronika ali Cvetje v jeseni*
Dostojevski, Zločin in kazen ali Flaubert, Gospa Bovary ali Tolstoj, Vojna in mir*
Wilde, Saloma ali Čehov, Češnjev vrt*
Branje enega besedila po prosti izbiri
Op.: *Izbirna dela, ki jih niso brali za domače branje, lahko v okviru možnosti spoznajo dijaki ob odlomkih.
Predlogi za aktualizacijo: Prešernove in druge slovenske literarne nagrade.
3. LETNIK
Obvezna besedila in obdobja |
Pojmi, prvine za interpretacijo |
Prostoizbirna besedila, predlogi |
||
|
|
|
||
Slovenska moderna |
Družbeno- in kulturnozgodovinski okvir in pomen za nacionalni in kulturni razvoj; glavni predstavniki in sopotniki; smeri, zvrsti in vrste |
|
||
Kette, Na trgu |
Podoknica; verzni prestop, zvočni učinki Personifikacija
|
Kette, Pijanec, Na molu San Carlo (VII -VIII), Spomini |
||
Murn, Pesem o ajdi ali Ko dobrave se mrače |
Kmečka pesem; impresionizem, simbolika in metaforika
Novoromantično razpoloženje; motivi, slog – prispodobe |
Murn, Fin de siècle , Šentjaževo, Trenutek, Epitaf, Kmečka pesem, Ženitovanjska pesem |
||
Cankar, Na klancu (DB)* ali Martin Kačur (DB)* |
Tematika, vodilni motiv; simbolika; zgradba romana
Tematika; idejna in slogovna analiza; zgradba |
Cankar, Bela krizantema, Kralj na Betajnovi, Nina, Cankarjeva kratka pripovedna proza (Klasje)
|
||
Cankar, Kurent ali Hlapec Jernej in njegova pravica |
Tematska, idejna in slogovna analiza; simbolika; zgradba
Tematika; idejna in slogovna analiza (ritem, paralelizmi) |
|
||
Cankar, Hlapci (DB)* ali Za narodov blagor (DB)* |
Tematska in idejna analiza; tragičnost; satira
Tematska in idejna analiza; satira; zgradba |
Z. Kveder, Misterij žene Kraigher, Kontrolor Škrobar Govekar, V krvi V. Levstik, Višnjeva repatica Finžgar, Prerokovana |
||
Cankar, Podobe iz sanj -- Kostanj posebne sorte ali Gospod stotnik |
Tematika zbirke Črtica; simbolika; slogovna analiza
|
|
||
Župančič, Duma ali Z vlakom
Gradnik, Pisma (1., 5., 7. pesem)
Izidor Cankar, S poti 16 ur |
Motivi in teme; zgradba, verz, ritem
Tematika; lirski subjekt; podobe, verz
Tematika; zgradba, osebe; slogovna analiza |
Župančič, Ti skrivnostni moj cvet, Manom Josipa Murna, Slap Gradnik, Noč v Medani, Vodnjak, Komen, Mors victrix Iskanja, filmska obdelava romana S poti
|
||
Svetovna književnost pred 2. svetovno vojno |
Nove književne smeri v 20. stoletju; idejne, kompozicijske in jezikovnoslogovne novosti
|
Pirandello: Šest oseb išče avtorja Lorca, Dom Bernarde Albe |
||
Garcia Lorca, Vitezova pesem ali Mesečna romanca
|
Nadrealizem; motivi; simbolika barv
Prvine španske romance, motivi ciganske ljudske pesmi, nadrealizem |
Rilke, Panter, Jesenski dan, Orfej Jesenin, Vrnitev domov Blok, Dvanajst Hašek, Dobri vojak Švejk Nušić, Gospa ministrica Krleža, Gospoda Glembajevi, Vrnitev Filipa Latinowicza Andrić, Most na Drini Babelj, Rdeča konjenica |
||
Proust, Combray ali Joyce, Ulikses |
Moderni roman; pripovedna tehnika; nehotni spomin
Moderni roman; pripovedna tehnika; tok zavesti, notranji monolog
|
Hemingway, Starec in morje Döblin, Berlin Alexanderplatz Majakovski, Oblak v hlačah Apollinaire, Zone |
||
Kafka, Preobrazba
5 ur |
Moderna novela; groteskne prvine; tematika, motivi
|
Trakl, Grodek Eliot, Pusta dežela Kafka, Amerika Gide, Ponarejevalci denarja Sartre, Pota svobode |
||
Slovenska književnost pred 2. svetovno vojno in med njo |
Družbeno- in kulturnozgodovinski okvir in pomen Književne smeri, predstavniki, zvrsti/vrste |
|
||
Kosovel, Slutnja Kosovel, Ekstaza smrti |
Impresionizem; nominalni slog, motiv in tema Ekspresionizem; motiv in tema, metafore |
|
||
Kosovel, Kons 5 ali Pesem št. X |
Konstruktivizem; satira, montaža |
Kosovel, Bori, Tragedija na oceanu Jarc, Modre dalje, Sejalec v zimi, Jesen A. Vodnik, Pomladna pesem Seliškar, Sedmorojenčki |
||
Grum, Dogodek v mestu Gogi (DB) |
Ekspresionizem; motivi in tematika, groteskne prvine Dramska tehnika; vloga didaskalij |
Kreft, Celjski grofje, Kreature Jarc, Novo mesto |
||
Pregelj, MatkovaTina (DB)** |
Motivi in tema; ekspresionistične prvine Slogovna analiza |
Pregelj, Thabiti kumi, Plebanus Joannes, Bogovec Jernej Bevk, Kaplan Martin Čedermac Prežih, Jamnica |
||
Prežihov Voranc, Samorastniki (DB)** ali Boj na požiralniku (DB)**
Kranjec, Režonja na svojem (DB)** |
Socialni realizem; motivi in tematika; naturalistične prvine Slog, simbolika
Motivi in tematika; slog Refleksivne in lirske prvine |
J. Kozak, Maske Potrč, Na kmetih, Krefli Kranjec, Strici so mi povedali, Povest o dobrih ljudeh Ingolič, Lukarji Vidmar, Obrazi |
||
|
Nadaljevanje in preseganje socialnega realizma |
Bartol, Alamut
|
||
Ciril Kosmač, Tantadruj (DB) ** |
Realistične, domišljijske in bivanjske prvine; slog |
|
||
Kajuh, Bosa pojdiva ali Slovenska pesem
Bor, Srečanje ali Kri v plamenih
Balantič, Zasuta usta 15 ur |
Lirika upora Motivi in tematika; slog
Motivna in slogovna analiza
Motiv in tematika; slog |
Hribovšek, Jabolko na mizi Kajuh, Kmetova pesem
Hace, Iz komisarjevih zapiskov |
||
Svetovna književnost po 2. svetovni vojni
Sartre, Za zaprtimi vrati (DB)* ali Camus, Tujec (DB)*
|
Družbeno- in kulturnozgodovinski okvir; književne smeri in predstavniki; zvrsti/vrste
Motivi in eksistencialistične ideje; dramska tehnika
Motivika; filozofija absurda v književnosti; pripovedna tehnika |
Kundera, Neznosna lahkost bivanja Eco, Ime rože Fowles, Ženska francoskega poročnika Calvino, Nevidna mesta |
||
Ionesco, Plešasta pevka ali Beckett, Čakajoč Godota
Garcia Marquez, Sto let samote
Szymborska, Radost pisanja
9 ur |
Gledališče absurda; antidrama, dramska tehnika; groteskne in satirične prvine Gledališče absurda; groteskne prvine; dramska tehnika
Motivi in tematika; magični realizem
Osrednji motiv. Časovnoprostorska umestitev – Nobelova nagrada
|
Borges, Izmišljije Marias, Tako belo srce Brodski, Bukowski, Milosz, Senghor, Skacel, Pr¾vert, Neruda, pesmi Brecht, Mati Korajža
Nagrajenci Vilenice Nobelovci 2. polovice 20. stoletja |
Op.: Podčrtane so priporočene književne vsebine iz obveznega programa za obravnavo pri pouku slovenščine kot nematuritetnega predmeta v 3. letniku.
Domače branje
Cankar, Na klancu ali Cankar, Martin Kačur*
Cankar, Hlapci ali Cankar, Za narodov blagor*
Od Ivana Preglja do Cirila Kosmača (Klasje)**
Grum, Dogodek v mestu Gogi
Camus, Tujec ali Sartre, Za zaprtimi vrati *
Branje enega besedila po prosti izbiri
Op.: * Dijaki izbirna dela, ki jih niso brali za domače branje, spoznavajo v okviru možnosti ob odlomkih.
** Štiri od petih novel so eno domače branje.
*** Pri pouku slovenščine kot nematuritetnega predmeta učitelj v 3. letniku po lastni izbiri izloči eno domače branje.
Predlog za aktualizacijo: literarne revije in časopisi.
4. LETNIK
Obvezna besedila, obdobja |
Pojmi, prvine za interpretacijo |
Prostoizbirna besedila, predlogi |
Slovenska književnost po 2. svetovni vojni
PESNIŠTVO |
Družbeno- in kulturnozgodovinski okvir in pomen; književne smeri in predstavniki; zvrsti/vrste
Pesniške generacije in njihove poetike |
|
Vodušek, Zapuščeni klavir ali Zlato tele ali Udovič, Fantazija v mestu na vodi
Kocbek, Deček na drevesu |
Motivi in tematika; slog
Motivi; nadrealistične prvine; slog, verz
Motivi in tematika; nadrealistične prvine; verz |
Novy, Slovo Kocbek, Votlina, Močna rdeča junca Minatti, Pa bo pomlad prišla, Bolečina nedoživetega Zlobec, Glas, Tihožitje Krakar, Poldan, romanje v Kelmorajn Januš, Brez kategorij |
Menart, Croquis ali Celuloidni pajac
|
Intimizem; motivi in tematika; slog, verz |
Taufer, Koncert v naravi, Ravnanje žebljev Grafenauer, Med vekami neba Fritz, Rime na i Košuta, Ne izbiraš Pribac, Valežanska cerkev |
T. Pavček, Še enkrat glagoli ali C. Zlobec, Pobeglo otroštvo ali Krakar, Med iskalci biserov (I, VIII)
Kovič, Južni otok ali Psalm |
Intimizem; motivi in tematika; slog, verz
Motivi in tematika; simbolika; slog, verz |
Osojnik, Šteger, Komelj, pesmi J. Kovič, Sonetna križanka
Popevka in šanson: Strniša, Na vrhu nebotičnika Ježek, N.N. in črna pega čez oči Makarovič, Teci, punčka, teci Smolar, Bognedaj, da bi crknu televizor Mlakar, Vandima |
Zajc, Črni deček ali Veliki črni bik |
Motivi in tematika; poezija absurda; simbolika; slog in verz
|
|
Strniša, Večerna pravljica ali Vrba
S. Makarovič, Zeleni Jurij ali Kravos, Zamejska žalostna |
Motivi in tematika; groteskne prvine; simbolika; podobe, verz
Aktualizacija ljudske motivike; slog, verz
Zamejska književnost. Motiv in tema; satirične prvine |
|
|
|
|
Šalamun, Stvari ali Mrk ali Gobice |
Modernizem v vsebini in slogu |
|
B. A. Novak, Zima ali Jesih, /Grizljal sem svinčnik /.../, sonet 11 ur |
Postmodernizem v vsebini in slogu
|
|
PRIPOVEDNIŠTVO |
Smeri, predstavniki, zvrsti/vrste
|
|
Kocbek, Črna orhideja
|
Tematika in motivika; eksistencialistične prvine (odlomek iz ekranizacije)
|
Pahor, Mesto v zalivu Simčič, Človek na obeh straneh stene Rožanc, Ljubezen |
Zupan, Menuet za kitaro
|
Vojni roman. Modernistični pripovedni postopki (odlomek iz filma)
|
Šeligo, Triptih Agate Schwarzkobler Messner, Skurne storije |
Zidar, Sveti Pavel
|
Motivika; družbenokritični realizem; slog |
Lainšček, Namesto koga roža cveti Tomšič, Ostrigeca |
Kovačič, Resničnost ali Prišleki
Lipuš, Zmote dijaka Tjaža ali Hieng, Čudežni Feliks ali Rebula, Senčni ples
10 ur
|
Avtobiografska proza, veristične in modernistične prvine
Motivi in tematika; pripovedovalec; slog
Motivi in tematika; slog
Motivi in tematika; slog |
Jančar, Posmehljivo poželenje Kovič, Profesor domišljije Dolenc, Vampir z Gorjancev Švabič, Ljubavne povesti Filipčič, Kerubini Gradišnik, Nekdo drug Zaplotnik, Pot Maja Novak, Zverjad
Marjeta Novak, Kako pišejo Nela Malečkar, Ne le intervjuji Aktualen kresnikov nagrajenec |
DRAMATIKA |
Smeri, predstavniki, zvrsti/vrste |
Torkar, Pisana žoga Kozak, Afera |
Dominik Smole, Antigona
|
Motivi in tematika; dramske osebe; eksistencialistične prvine
|
Partljič, Moj ata socialistični kulak Jovanović, Znamke, nakar še Emilija Flisar, Iztrohnjeno srce |
Jesih, Grenki sadeži pravice |
Modernizem v vsebini in slogu. Satirične in groteskne prvine |
Strniša, Samorog |
Jančar, Veliki briljantni valček
6 ur |
Moderna groteskna drama |
|
Op.: Podčrtane so priporočene književne vsebine iz obveznega programa za obravnavo pri pouku slovenščine kot nematuritetnega predmeta v 4. letniku.
Domače branje
Maturitetni sklop
Branje enega oziroma treh besedil po prosti izbiri *
*Pri slovenščini kot nematuritetnem predmetu predlagamo v 4. letniku branje treh književnih del iz obveznega ali prostoizbirnega programa.
Predlog za aktualizacijo: literatura v medijih, literarno besedilo in računalnik.
- polkrepko natisnjene vsebine (vrste besedil) in dejavnosti v poglavju Razčlenitev funkcionalnih in izobraževalnih ciljev (po
letnikih);
- polkrepko natisnjeni izobraževalni cilji v istem poglavju.
- polkrepko natisnjene dejavnosti in izobraževalni cilji v poglavju Razčlenitev funkcionalnih in izobraževalnih ciljev (po letnikih);
- vsebine v kolonah Obvezna besedila in obdobja ter Pojmi, elementi za interpretacije.
2.3.1 J E Z I K
A FUNKCIONALNI CILJI
VSEBINE, DEJAVNOSTI, POJMI |
CILJI |
1 SPREJEMANJE, RAZČLENJEVANJE IN TVORJENJE USTNIH BESEDIL |
|
1.1 Pogovori POSLUŠANJE Dijak je zmožen poslušati naslednje posnete pogovore: - intervju, - pogajalni pogovor, - prepričevalni pogovor, - okroglo mizo.
GOVORJENJE
1.2 Govorni nastopi POSLUŠANJE Dijak je zmožen poslušati naslednje govorne nastope: - radijsko/TV-predstavitev osebe/kraja/izdelka ipd., - besedilo ekonomske propagande, - radijsko/TV-obvestilo, - radijsko/TV-poročilo o dogodku, - radijsko/TV-reportažo, - poljudnoznanstveno oddajo, - radijsko/TV-oceno dogodka, - predavanje, - besedilo politične propagande.
GOVORJENJE
|
Dijak je po poslušanju zmožen - poročati - o okoliščinah pogovora ter - o temi in bistvenih podatkih pogovora; - ugotoviti, ali je pogovor - raziskovalen, pogajalen ali prepričevalen, - uraden ali neuraden; - razčleniti in vrednotiti - način pogovarjanja ter - ustreznost, razumljivost in jezikovno pravilnost replik govorcev; - povzeti tipične lastnosti obravnavanega pogovora.
Dijak je zmožen sodelovati v pogovoru in pri tem upoštevati načelo ustreznosti, razumljivosti in jezikovne pravilnosti.
Dijak je po poslušanju zmožen - navesti vrsto in temo besedila ter okoliščine govornega nastopa; - obnoviti/povzeti vsebino besedila; - razčleniti in vrednotiti - način govorjenja, - ustreznost, učinkovitost, razumljivost in jezikovno pravilnost govornega nastopa; - povzeti tipične lastnosti obravnavane besedilne vrste.
Dijak je zmožen samostojno govorno nastopati z vnaprej pripravljeno temo; njegovi govorni nastopi so ustrezni, razumljivi in jezikovno pravilni. |
2 SPREJEMANJE, RAZČLENJEVANJE IN TVORJENJE PISNIH BESEDIL |
|
2.1 Uradna in javna besedila |
|
BRANJE Dijak je zmožen prebrati naslednja besedila: - uradno vabilo, zahvalo, opravičilo, - uradno potrdilo, pooblastilo in izjavo, - uradno prošnjo, izjavo, pritožbo, - upravno odločbo/pogodbo, - javno zahvalo, vabilo in pismo. |
Dijak je po branju zmožen - navesti - tvorca in naslovnika, njuno družbeno vlogo ter družbeno in čustveno razmerje, - vrsto in temo besedila, - bistvene podatke iz besedila; - podčrtati jezikovne prvine, značilne za besedilno vrsto; - povzeti tipične lastnosti obravnavane besedilne vrste; - popraviti besedilo in svoje popravke utemeljiti. |
PISANJE |
Dijak zna napisati naslednja besedila: - uradno vabilo, zahvalo, opravičilo, - uradno potrdilo, pooblastilo in izjavo, - uradno prošnjo, izjavo in pritožbo, - javno pismo, vabilo, zahvalo. Piše ustrezna, razumljiva in jezikovno pravilna besedila. |
2.2 Strokovna in publicistična besedila |
|
BRANJE Dijak je zmožen prebrati naslednja besedila: - intervju, - opis naprave in njenega delovanja/ postopka/kraja/poti, - oznako osebe, - besedilo ekonomske propagande, - časopisno obvestilo, - časopisno poročilo, - življenjepis, - zapisnik, - oceno/kritiko, - esej, - poljudnoznanstveni članek, - znanstveni članek, - statut/zakon, - besedilo politične propagande.
|
Dijak je po branju zmožen - navesti tvorca in naslovnika ter vrsto in temo besedila; - obnoviti/povzeti vsebino besedila; - v besedilu poiskati zahtevane podatke; - v besedilu prepoznati propagandne prvine; - besedilu določiti - funkcijsko zvrst, - prevladujoči slogovni postopek, - ubeseditveno stališče; - v besedilu/odlomku določiti število povedi in njihovo - slovnično, - pomensko in - obvestilno povezanost; - izbrani povedi določiti - vezanost na sporazumevalne okoliščine, - dobesedni pomen in smisel, - stavčno in stavčnočlensko zgradbo; - izbranim besedam/besednim zvezam določiti - slovarski in sobesedilni pomen, - so-/proti-/nad-/podpomenke in člane iste besedne družine, - stilno vrednost, - izvor, - besedno vrsto in temeljne oblikoslovne kategorije, - stavčnočlensko vlogo, - tvorjenost, tvorjenkam pa besedotvorne morfeme, besedotvorno vrsto in približno skladenjsko podstavo; - v besedilu prepoznati stalne besedne zveze in jim določiti pomen in vlogo; - prepoznati tipične lastnosti neumetnostnih in umetnostnih besedil; - prepoznati tipične lastnosti praktičnosporazumevalnih, strokovnih in publicističnih besedil; - popraviti neustreznosti/nerazumljivosti/nepravilnosti v besedilu; - zamenjati ponavljajoče se besede z navezovalnimi jezikovnimi prvinami; - zamenjati slogovno zaznamovane besede z nezaznamovanimi; - zamenjati prevzete besede z domačimi, - združevati in strnjevati povedi. |
PISANJE |
Dijak zna napisati naslednja besedila: - opis, - oznako osebe, - življenjepis, - zapisnik, - referat, - poročilo o tem, kar je slišal/videl/bral/doživel, - oceno tega, kar je slišal/videl/bral/doživel, - šolski esej. Piše ustrezna, razumljiva in jezikovno pravilna besedila. |
B IZOBRAŽEVALNI CILJI
VSEBINE, POJMI |
CILJI |
1 OBRAVNAVA BESEDIL |
Dijak je zmožen - samostojno povzeti tipične lastnosti - besedilnih vrst, - funkcijskih zvrsti, - slogovnih postopkov, - besednih vrst, - stavčnih členov; - navesti - faze sporočanja ter jih ponazoriti, - besedilne vrste in njihove tipične lastnosti, - funkcijske zvrsti in njihove tipične lastnosti, - slogovne postopke in njihove tipične lastnosti, - besedne vrste in njihove značilnosti, - stavčne člene in njihove značilnosti, - pomenska razmerja med besedami in jih ponazoriti s primeri; - ločiti - uradno besedilo od neuradnega, - zasebno besedilo od javnega, - vljudno besedilo od nevljudnega, - umetnostno besedilo od neumetnostnega, - strokovno besedilo od publicističnega, - prikazovalno besedilo od propagandnega, - opisno, pripovedno, obvestilno, razlagalno in utemeljevalno besedilo, - subjektivno besedilo od objektivnega, - tvorno poved od trpne, - stalno besedno zvezo od proste, - domačo besedo od prevzete, - tvorjenko od netvorjenke. |
2 TEMELJNI JEZIKOSLOVNI POJMI
|
Dijak zna ponazoriti in v besedilu najti naslednje temeljne jezikoslovne pojme: - črka, glas, glasovni sklop, zlog, morfem, beseda, besedna zveza, stavek, poved, besedilo; - samoglasnik, soglasnik, zveneči/nezveneči glas, naglas, intonacija, poudarek; - narečna beseda, strokovni izraz/termin, sopomenka, protipomenka, nadpomenka, podpomenka, besedna družina, koren, frazem, stilno nezaznamovana/zaznamovana beseda, domača beseda, prevzeta beseda; - netvorjenka, tvorjenka, podstava, obrazilo, izpeljanka, sestavljenka, zloženka, sklop; - osnova, končnica, samostalniška beseda, samostalnik, samostalniški zaimek, posamostaljeni pridevnik, pridevniška beseda, pridevnik, pridevniški zaimek, števnik, glagol, prislov, predlog, veznik, členek, medmet; - povedek, osebek, predmet, prislovno določilo, levi/desni prilastek, povedkovo določilo, priredje, podredje, glavni in odvisni stavek, premi in odvisni govor; - sporočevalec/tvorec, naslovnik, okoliščine, kod/jezik, prenosnik, govorno dejanje, sporočilni namen, pomen/smisel; - uradni jezik, državni jezik, dvojezičnost (bilingvizem), jezikovna asimilacija. Dijak je zmožen uporabljati temeljne slovenske in mednarodne jezikoslovne izraze pri interpretaciji besedil in pri njihovih medsebojnih primerjavah. |
3 VLOGA IN POLOŽAJ SLOVENSKEGA JEZIKA V SODOBNOSTI IN PRETEKLOSTI |
Dijak pozna - zakonsko postavitev slovenščine in drugih jezikov v Republiki Sloveniji; - položaj slovenščine v zamejstvu in izseljenstvu; - načela jezikovne politike in kulture v Republiki Sloveniji; - socialne zvrsti in podzvrsti ter okoliščine za njihovo rabo; - posebnosti svojega narečja/pokrajinskega jezika; - značilnosti najstniškega slenga; - merila za prevzemanje tujih besed v slovenski jezik; - razvoj slovenskega knjižnega jezika: - jezikovne družine v Evropi in položaj slovenskega jezika v slovanski jezikovni družini, - jezik in slog nekaterih starejših slovenskih umetnostnih besedil, - mejnike v razvoju slovenskega jezika ter pomembnejše jezikoslovce in njihova dela. Dijak zna uporabljati sodobne jezikovne priročnike. |
4 TEMELJNA PRAVOREČNA IN PRAVOPISNA PRAVILA SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA |
Dijak pozna - temeljna pravorečna pravila: - glasove slovenskega knjižnega jezika, - izgovor glasov v posebnih položajih; - temeljna pravopisna pravila: - zapisovanja slovenskih glasov in glasovnih sklopov s črkami, - rabe velike in male začetnice, - deljenja besed, - pisanja prevzetih besed, - rabe ločil, - pisanja skupaj in narazen oziroma z vezajem. Dijak zna: - zapisati glasove/glasovne sklope, - določiti naglasno mesto v besedi, - deliti besede, - zapisati pravilno začetnico v besedi, - pisati prevzete besede, - pisati besede skupaj/narazen/z vezajem. |
2.3.2 K N J I Ž E V N O S T
A FUNKCIONALNI CILJI
VSEBINE, DEJAVNOSTI, POJMI |
CILJI |
1 RAZVIJANJE SPOSOBNOSTI LITERARNEGA BRANJA V DIALOGU BRANJE IN POSLUŠANJE
|
- Dijaki so sposobni poslušati, prebrati in interpretirati literarna besedila, in sicer: - besedila iz svetovne in slovenske književnosti od antike do druge polovice 20. stoletja, - besedila za domače branje, - besedila iz napovedanega maturitetnega sklopa. - Po branju so sposobni izraziti svoje doživetje prebranega besedila: občutja, predstave, mnenja, zaznave. - Sposobni so razčleniti literarno besedilo. To dokažejo s poglobljenim razumevanjem literarnega besedila in uporabo prvin za interpretacijo. Dijaki znajo: - samostojno opazovati literarno besedilo, poimenovati in razčleniti motivno-tematske in idejne sestavine v navedenem obsegu (temo, motive, idejo, prostor, čas, osebe...); - razčleniti določene oblikovno-kompozicijske sestavine in ugotoviti njihovo vlogo v besedilu; - primerjati določene prvine dveh ali več umetnostnih besedil; - smiselno uporabiti primerne dodatne vire (npr. spremne besede) in se nanje sklicevati pri utemeljevanju in razlagi.
- Sposobni so vrednotiti spoznavne, etične in estetske sestavine literarnih del; to dokažejo z - navajanjem zunajliterarnih argumentov (sklicujejo se na pričakovanja, izkušnje, znanje); - navajanjem znotrajliterarnih argumentov (svojo sodbo utemeljijo s strukturnimi prvinami besedila). |
2 RAZVIJANJE SPOSOBNOSTI LITERARNEGA BRANJA IN PISANJA S TVORJENJEM USTNIH IN PISNIH BESEDIL GOVORJENJE
PISANJE |
- Dijaki so sposobni pripraviti govorni nastop o poljubnem literarnem besedilu. To dokažejo tako, da znajo - povedati doživetje ob domačem branju, - poročati o prebrani knjigi, - komentirati prebrano literarno delo, - primerjati dve prebrani deli in ju vrednotiti. Pri tem upoštevajo zakonitosti govornega nastopanja; spoznajo jih pri jezikovnem pouku.
- Dijaki poznajo posebnosti govorne interpretacije leposlovnih besedil; to dokažejo - z deklamacijo/recitacijo krajšega literarnega besedila po svoji izbiri.
- Dijaki so zmožni napisati drugotna besedila ob prebranih literarnih delih, v katerih opišejo, parafrazirajo, komentirajo, analizirajo in primerjajo svoje bralno doživetje. - Dijaki znajo napisati: - doživljajski spis, povezan s prebranimi besedili, - obnovo, - oznako literarnih oseb, prostora, časa..., - dnevnik branja, - poročilo o domačem branju, - interpretacijo prebranih besedil z razlago in utemeljitvijo bralnega doživetja, - razpravljalni esej, - interpretativni esej. |
B IZOBRAŽEVALNI CILJI
1 Dijaki znajo samostojno povzeti bistvene značilnosti literarnozgodovinskih obdobij in smeri (družbene in kulturnozgodovinske okoliščine, bistveno literarno dogajanje, literarne smeri, zvrsti in vrste znotraj obravnavanih obdobij, poglavitne posebnosti avtorjev in besedil) v okviru obveznega programa od antike do slovenske in svetovne knjiŽevnosti druge polovice 20. stoletja. |
2 poznajo temeljne literarnozgodovinske in literarnoteoretske pojme, navedene v rubriki Pojmi, prvine za interpretacijo (podpoglavje C). Sposobni so jih opisati, definirati in poimenovati. |
3 literarnozgodovinsko in literarnoteoretsko znanje znajo smiselno uporabiti pri interpretaciji, primerjavi in vrednotenju besedil. |
C VSEBINE
OBVEZNA BESEDILA IN OBDOBJA |
POJMI, PRVINE ZA INTERPRETACIJO |
Literarna teorija; uvod v obravnavo književnosti Recepcijsko zanimiva besedila iz slovenske književnosti
|
Besedna umetnost. Umetnostno in neumetnostno besedilo. Ustvarjalec, delo, bralec. Zvrsti in vrste. Jezik in slog v književnosti. Literarna veda |
Antična književnost |
Časovna umestitev, kulturno- in literarnozgodovinska oznaka, zrsti in vrste |
Homer, Iliada ali Odiseja |
Mit o trojanski vojni. Antični ep -- značilnosti, homerska primera, heksameter |
Sofoklej, Antigona (DB)* ali Kralj Ojdip (DB)*
Rimska lirika. Katul, Blagoslov ljubezni, Horacij, Epoda |
Antično gledališče Tebanski mit. Tragedija, tragično. Zgradba drame, enotnost dejanja, vloga zbora. Katarza
Antična ljubezenska lirika |
Biblija |
Nastanek, sestava, kulturni in literarni pomen Biblije |
Zgodbe Svetega pisma (Klasje) (DB) Prilika o izgubljenem sinu Iz globočine Visoka pesem |
Prilika Psalm Tematika. Primera. Paralelizem |
Orientalske književnosti starega in srednjega veka
Tisoč in ena noč, Zgodba o grbcu |
Časovno-prostorska umestitev
Zgodba; oblikovne značilnosti |
Srednji vek |
Kulturnozgodovinski oris |
Dante, Božanska komedija
Brižinski spomeniki (II) |
Versko-alegorični ep; zunanja in notranja zgradba
Vsebina, pomen, estetski učinki, jezik, besedilna vrsta |
Renesansa
|
Zgodovinske ter duhovno- in kulturnozgodovinske značilnosti časa; glavni predstavniki v evropski književnosti |
Petrarca, O blažen bodi čas
Boccaccio, Dekameron -- Novela o sokolu
Shakespeare, Hamlet (DB)* ali Romeo in Julija (DB)* |
Petrarkizem; sonet
Zgradba zbirke. Novela. Renesančne ideje
Elizabetinsko gledališče. Shakespearova tragedija. Zgradba tragedije (prostor, čas, osebe, dogajanje), monolog in njegova vloga. Drama kot besedna in kot gledališka stvaritev |
Cervantes, Don Kihot (DB)* |
Roman – parodija na viteške romane Primerjava oseb: don Kihot, Sančo Pansa -- idealizem, realizem v odnosu do sveta, tragikomičnost |
Slovenska reformacija, protireformacija in barok |
Zgodovinske in kulturne okoliščine. Literarni in nacionalnokulturni pomen |
Trubar, En regišter … ena kratka postila Trubar, Te cerkve božje zuper nje sovražnike tožba inu molitev ali Ta prva božična pejsen ,1563 (neznani avtor) |
Protestantske ideje v besedilu. Jezik in slog Protestantska verzifikacija
Nabožna verzifikacija |
Dalmatin in drugi protestantski pisci
Svetokriški, Na noviga lejta dan
|
Pomen
Pridiga. Baročni slog. Alegorično moraliziranje. Retorične prvine |
Ljudsko slovstvo Lirska pesem Od Lepe Vide
Rošlin in Verjanko ali Peter Klepec |
Vrste, značilnosti Motivne in oblikovne značilnosti Motiv v ljudski pesmi. Različice. Vplivi na umetno književnost Baladne prvine
Ljudska pripovedka |
Evropski klasicizem in razsvetljenstvo
Molière, Tartuffe ali Namišljeni bolnik |
Kulturno- in literarnozgodovinski pomen; glavni predstavniki Komedija, vrste komičnosti, liki |
Razsvetljenstvo na Slovenskem |
Razsvetljenske ideje: poučnost, optimizem, utilitarizem, pomen za slovensko nacionalno identiteto |
Vodnik, Dramilo ali Zadovoljni Kranjec |
Alpska poskočnica. Sinekdoha. Razsvetljenske ideje |
Linhart, Ta veseli dan ali Matiček se ženi (DB)
|
Začetki slovenskega gledališča Predelava Beaumarchaisove komedije Figarova svatba Komedija. Vrste komičnosti. Satirične prvine |
Evropska romantika |
Značilnosti literarne smeri, predstavniki, družbeno- in kulturnozgodovinski okvir; pripovedništvo, lirika |
Goethe, Trpljenje mladega Wertherja |
Pisemski roman, svetobolje |
Byron, Romanje grofiča Harolda ali Puškin, Jevgenij Onjegin
Heine, Lorelei
Lermontov, Jadro ali Puškin, A. P. Kernovi
Leopardi, Sam sebi |
Epsko-lirska pesnitev, byronizem
Roman v verzih; odvečni človek
Lirska balada
Ideja, prispodobe in simboli
Motiv, ideja
Romantično občutje, značilnosti lirskega subjekta |
Romantika na Slovenskem
Prešeren, Slovo od mladosti
Sonetje nesreče (predvsem 1., 5., 6. sonet)
Sonetni venec (predvsem 1., 7., 8. in 15. sonet)
Pevcu
Nezakonska mati
Zdravljica
Krst pri Savici (DB)
Hčere svet ali Učenec
Neiztrohnjeno srce |
Značilnosti obdobja, družbeno- in kulturnozgodovinski okvir; predstavniki kulturnega življenja in njihov pomen za slovenski kulturni in nacionalni razvoj; pesništvo
Prešeren, osebnost in delo Romantično občutje; elegija; slogovna sredstva: nagovor, metafora, personifikacija; stanca
Sonetni cikel, motivi in teme. Idejna zgradba
Sonetni venec, zgradba Ljubezenska, domovinska in pesniška tematika (Orfejev mit); metaforika
Zgradba pesmi, slogovne značilnosti (vokalno barvanje, retorično vprašanje). Prometejev mit, tema, ideja
Tematika. Vložnica, slog in verz
Ideje, oblika
Zgradba pesnitve. Motivi in tematika. Ideje Lirske, epske in dramske prvine Interpretacije Krsta
Romanca. Motivi, slog, verz
Balada. Motivika, zgradba, sporočilo |
Evropski realizem in naturalizem
Flaubert, Gospa Bovary (DB)* ali Dostojevski, Zločin in kazen (DB)*
ali Tolstoj, Vojna in mir (DB)* |
Družbeno- in kulturnozgodovinski okvir; predstavniki Pripovedništvo. Dramatika
Realistični roman: motivi in tematika; zgradba, prostor, čas, osebe, ideje Objektivni realizem; pripovedna tehnika
Psihološki realizem; pripovedna tehnika (dialog, monolog); motivi, teme
Realistični zgodovinski roman; ideje |
Zola, Beznica |
Naturalizem v pripovedništvu; motivi, teme in ideje |
Gogolj, Plašč ali Maupassant, Nakit
Ibsen, Strahovi ali Nora ali Gogolj, Revizor |
Realistična novela: motivi in tematika; zgradba, prostor, čas, osebe, ideje Mali človek. Groteskne prvine Značilnosti novele
Realistično- naturalistična dramatika: motivi in tematika; zgradba, prostor, čas, osebe, ideje
Tezna drama; analitična tehnika
Realistična dramska satira |
Med romantiko in realizmom na Slovenskem |
Značilnosti obdobja.Kulturno- in literarnozgodovinski okvir, predstavniki, smeri in programi. Pomen obdobja za nacionalnokulturni razvoj |
Jurčič, Deseti brat (DB)* |
Začetki slovenskega romana. Zgradba (čas in prostor, sintetično-analitična tehnika); romantične in realistične prvine |
Jurčič, Telečja pečenka ali Jenko, Tilka
Kersnik, Jara gospoda (DB)*
Tavčar, Visoška kronika (DB)* ali Cvetje v jeseni (DB)*
Jenko, Obrazi (predvsem uvodni, V., VII., X.)
Gregorčič, Človeka nikar
Aškerc, Mejnik |
Začetki slovenske novele; motivi
Značajevka/obraz
Teme, motivi, pripovedne osebe. Slog
Zgodovinski roman. Zgradba, pripovedovalec, slog
Motivi in tematika. Zgradba, slog
Pesništvo med romantiko in realizmom Motivi in ideje. Oblika (verz, kitica). Obraz; podobe v posameznih obrazih
Refleksivna pesem; prvine psalma
Balada; epske in dramske prvine
|
Evropska nova romantika/dekadenca/simbolizem
Baudelaire, Tujec, Sorodnosti
Baudelaire, Omamljaj se ali Verlaine, Jesenska pesem
Wilde, Saloma (DB)* ali Čehov, Češnjev vrt (DB)* |
Družbeno- in kulturnozgodovinski okvir; literarne smeri in predstavniki; lirika, dramatika. Motivi, ideje, esteticizem, pesniške oblike
Pesem v prozi; motiv in ideja Simbolizem; simboli, sinestezije
Dekadenčne ideje; pesem v prozi
Zvočnost; impresionizem
Novoromantična dramatika: motivi in teme, zgradba, dramske vrste Poetična dekadenčna drama; svetopisemski motiv, slog
Motivi in ideje; prvine realizma in simbolizma Impresionistični slog
|
Slovenska moderna
Kette, Na trgu
Murn, Pesem o ajdi ali Ko dobrave se mrače
Cankar, Na klancu (DB)* ali Martin Kačur (DB)*
Cankar, Kurent ali Hlapec Jernej in njegova pravica
Cankar, Hlapci (DB)* ali Za narodov blagor (DB)* |
Družbeno- in kulturnozgodovinski okvir in pomen za nacionalni in kulturni razvoj; glavni predstavniki in sopotniki; smeri, zvrsti in vrste
Podoknica; verzni prestop, zvočni učinki; personifikacija
Kmečka pesem; impresionizem, simbolika in metaforika
Novoromantično razpoloženje; motivi, slog – prispodobe
Tematika, vodilni motiv; simbolika; zgradba romana
Tematika; idejna in slogovna analiza; zgradba
Tematska, idejna in slogovna analiza; simbolika; zgradba
Tematika; idejna in slogovna analiza (ritem, paralelizem)
Tematska in idejna analiza; tragičnost; satira
Tematska in idejna analiza; satira; zgradba |
Cankar, Podobe iz sanj -- Kostanj posebne sorte ali Gospod stotnik
Župančič, Duma ali Z vlakom
Gradnik, Pisma (1., 5., 7. pesem)
Izidor Cankar, S poti |
Tematika zbirke Črtica; slogovna analiza; simbolika
Motivi in teme; zgradba, verz, ritem
Tematika; lirski subjekt; podobe, verz
Tematika; zgradba, osebe; slogovna analiza |
Svetovna književnost pred 2. svetovno vojno
Garcia Lorca, Vitezova pesem ali Mesečna romanca
Proust, Combray ali Joyce, Ulikses
Kafka, Preobrazba |
Nove književne smeri v 20. stoletju; idejne, kompozicijske in jezikovnoslogovne novosti
Nadrealizem; motivi; simbolika barv
Prvine španske romance, motivi ciganske ljudske pesmi, nadrealizem
Moderni roman; pripovedna tehnika; nehotni spomin
Moderni roman; pripovedna tehnika; tok zavesti, notranji monolog
Moderna novela; groteskne prvine; tematika, motivi |
Slovenska književnost pred 2. svetovno vojno in med njo Kosovel, Slutnja
Kosovel, Ekstaza smrti
Kosovel, Kons 5 ali Pesem št.X |
Družbeno- in kulturnozgodovinski okvir in pomen Književne smeri, predstavniki, zvrsti/vrste
Impresionizem; nominalni slog, motiv in tema
Ekspresionizem; motiv in tema, metafore
Konstruktivizem; satira, montaža |
Grum, Dogodek v mestu Gogi (DB) |
Ekspresionizem; motivi in tematika, groteskne prvine Dramska tehnika; vloga didaskalij |
Pregelj, Matkova Tina (DB)**
Prežihov Voranc, Samorastniki (DB)** ali Boj na požiralniku (DB)**
|
Motivi in tema; ekspresionistične prvine; slogovna analiza
Socialni realizem; motivi in tematika; naturalistične prvine; slog, simbolika
|
Kranjec, Režonja na svojem (DB)**
Ciril Kosmač, Tantadruj (DB)** |
Motivi in tematika; slog Rrefleksivne in lirske prvine Nadaljevanje in preseganje socialnega realizmaRealistične, domišljijske in bivanjske prvine; slog
|
Kajuh, Bosa pojdiva ali Slovenska pesem
Bor, Srečanje ali Kri v plamenih
Balantič, Zasuta usta |
Lirika upora Motivi in tematika; slog
Motivna in slogovna analiza
Motiv in tematika; slog
|
Svetovna književnost po 2. svetovni vojni
Sartre, Za zaprtimi vrati (DB)* ali Camus, Tujec (DB)*
Ionesco, Plešasta pevka ali Beckett, Čakajoč Godota
Marquez, Sto let samote
Szymborska, Radost pisanja |
Družbeno- in kulturnozgodovinski okvir; književne smeri in predstavniki; zvrsti/vrste
Motivi in eksistencialistične ideje; dramska tehnika
Motivika; filozofija absurda v književnosti; pripovedna tehnika
Gledališče absurda; antidrama, dramska tehnika; groteskne in satirične prvine Gledališče absurda; groteskne prvine; dramska tehnika
Motivi in tematika; magični realizem
Osrednji motiv. Časovnoprostorska umestitev – Nobelova nagrada
|
Slovenska književnost po 2. svetovni vojni |
Družbeno- in kulturnozgodovinski okvir in pomen; književne smeri in predstavniki; zvrsti/vrste |
PESNIŠTVO
Vodušek, Zapuščeni klavir ali Zlato tele ali Udovič, Fantazija v mestu na vodi
Kocbek, Deček na drevesu
Menart, Croquis ali Celuloidni pajac |
Pesniške generacije in njihove poetike
Motivi in tematika; slog
Motivi; nadrealistične prvine; slog, verz
Motivi in tematika; nadrealistične prvine; verz
Intimizem; motivi in tematika; slog, verz
|
T. Pavček, Še enkrat glagoli ali C. Zlobec, Pobeglo otroštvo ali Krakar, Med iskalci biserov (I, VIII) |
Intimizem; motivi in tematika; slog, verz
|
Kovič, Južni otok ali Psalm
Zajc, Črni deček ali Veliki črni bik
Strniša, Večerna pravljica ali Vrba |
Motivi in tematika; simbolika; slog, verz
Motivi in tematika; poezija absurda; simbolika; slog, verz
Motivi in tematika; groteskne prvine; simbolika; podobe, verz |
S. Makarovič, Zeleni Jurij ali Kravos, Zamejska žalostna
Šalamun, Stvari ali Mrk ali Gobice
B. A. Novak, Zima ali Jesih, /Grizljal sem svinčnik/.../, sonet
|
Aktualizacija ljudske motivike; slog, verz
Zamejska književnost. Motiv in tema; satirične prvine
Modernizem v vsebini in slogu
Postmodernizem v vsebini in slogu |
PRIPOVEDNIŠTVO |
Smeri, predstavniki, zvrsti/vrste |
Kocbek, Črna orhideja
Zupan, Menuet za kitaro
Zidar, Sveti Pavel |
Tematika in motivika; eksistencialistične prvine
Vojni roman. Modernistični pripovedni postopki
Motivika; družbenokritični realizem; slog
|
Kovačič, Resničnost ali Prišleki
Lipuš, Zmote dijaka Tjaža ali Hieng, Čudežni Feliks ali Rebula, Senčni ples |
Avtobiografska proza, veristične in modernistične prvine
Motivi in tematika; pripovedovalec; slog
Motivi in tematika; slog
Motivi in tematika; slog
|
DRAMATIKA
Dominik Smole, Antigona
Jesih, Grenki sadeži pravice |
Smeri, predstavniki, zvrsti/vrste
Motivi in tematika; dramske osebe; eksistencialistične prvine
Modernizem v vsebini in slogu. Satirične in groteskne prvine |
Jančar, Veliki briljantni valček |
Moderna groteskna drama |
Op. : Kratica DB pomeni domače branje.
Oznaka zvezdica (*) pomeni izbirno domače branje.
Za dijake, ki opravljajo maturo iz madžarščine, se v 3. in 4. letniku upoštevajo priporočeni standardni cilji in vsebine, zaznamovani (podčrtani) v poglavju Operativni cilji predmeta in vsebine.
1. Didaktična priporočila
Pri predmetu slovenščina dijaki tvorijo (govorijo, pišejo), sprejemajo (poslušajo, berejo) in razčlenjujejo svoji starosti, sporazumevalnim in spoznavnim zmožnostim, izkušnjam in interesom ustrezna neumetnostna in umetnostna besedila; tako dejavno razvijajo svoje sporazumevalne, spoznavne in ustvarjalne zmožnosti ter si uzaveščajo temeljne razlike v sprejemanju, tvorjenju in zgradbi neumetnostnih in umetnostnih besedil.
Izhodišče pouka pri predmetu slovenščina je torej neumetnostno in umetnostno besedilo (delu z neumetnostnim in umetnostnim besedilom je namenjenih po 50 % ur predmeta). Neumetnostna besedila tvorimo, sprejemamo in razčlenjujemo drugače kot umetnostna, zato so cilji pri obravnavi neumetnostnih (tj. jezikovnem pouku) in umetnostnih besedil (tj. pouku književnosti) navedeni ločeno. Ker pa umetnostna in neumetnostna besedila povezuje jezik, se jezikovni pouk in pouk književnosti (poučuje isti učitelj) tudi povezujeta, in sicer v jezikovni in slogovni interpretaciji reprezentativnih umetnostnih besedil.
1.1 JEZIKOVNI POUK
0 Učni načrt za jezikovni pouk navaja za vsak letnik dejavnosti dijakov in vsebine (tj. besedilne vrste), potrebne za procesno uresničevanje standardov in splošnih ciljev v celoti. Jezikovni del predmeta slovenski jezik in književnost se povezuje z dijakovimi izkušnjami in znanjem, pridobljenimi v osnovni šoli, z vsebinami iz književnosti, tujih jezikov in drugih predmetov ter z aktualnimi dogodki in življenjskimi situacijami. Učitelj naj pri pripravi izvedbenega učnega načrta sodeluje z učitelji drugih predmetov, v proces načrtovanja dela pa naj pritegne tudi dijake (kar deluje kot motivacija in tudi skupna odgovornost za opravljeno delo).
1 Neumetnostna besedila so obravnavana ob aktivnih oblikah učenja, kot so problemsko, sodelovalno in projektno učenje, pri katerem je dijak dejaven, sprva še ob učiteljevem vodenju/usmerjanju, kasneje pa vse bolj samostojno. Pri pouku so smiselne in potrebne vse učne oblike (tj. frontalni pouk, skupinsko delo, delo v dvojicah, individualno delo), saj je izbira učne oblike odvisna od konkretne dejavnosti pri pouku; vendar pa naj bi bilo težišče na delu v dvojicah oziroma manjši skupini. Pri obravnavi neumetnostnih besedil namreč prevladuje razgovorna metoda, in to ne le kot pogovor učenca z učiteljem, temveč predvsem s sošolci, ob uporabi ustreznih dodatnih (tudi jezikovnih) priročnikov.
2 V učnem načrtu so po letnikih navedene vrste neumetnostnih besedil, ki
jih dijaki sprejemajo, razčlenjujejo in tvorijo; temeljno merilo razvrstitve
po letnikih je merilo postopnosti oziroma od preprostejšega k zahtevnejšemu. Zato
dijaki:
1) poslušajo pogovore -- 1. leto raziskovalni, 2. pogajalni in 3. prepričevalni
pogovor ter 4. leto okroglo mizo,
2) poslušajo in berejo strokovna (poljudnoznanstvena in lažja znanstvena)
ter publicistična besedila (tudi besedila ekonomske in politične propagande),
v vsakem letniku tako objektivna kot subjektivna, in sicer v 1. letniku predvsem
opisna, v 2. obvestilna in pripovedna, v 3. in 4. pa razlagalna in utemeljevalna
besedila,
3) berejo uradna besedila (npr. vabilo, zahvalo in opravičilo v 1. letniku,
potrdilo, izjavo in pooblastilo v 2., prošnjo, prijavo in pritožbo v 3. ter
pogodbo/upravno odločbo v 4. letniku), pa tudi javna (v 4. letniku npr. javno
vabilo, zahvalo, pismo),
4) sami tvorijo podobna ustna in pisna besedila (razen publicističnih in nekaterih
strokovnih).
3 Vse štiri sporazumevalne dejavnosti (poslušanje, govorjenje, branje in pisanje) so zastopane enakovredno; dijaki se z novo vrsto neumetnostnega besedila srečujejo najprej kot sprejemniki (poslušalci/bralci), po razčlembi besedila pa tudi kot tvorci (govorci/pisci) podobnega besedila.
Pri poslušanju in branju so pozorni predvsem na pomenske in pragmatične prvine besedila (določijo vrsto in temo besedila, povzamejo bistvene podatke, določijo okoliščine tvorjenja besedila ter izražajo in utemeljujejo svoje mnenje o besedilu), po branju pa besedilo tudi besedno-slovnično razčlenijo -- torej besedno-slovnična razčlemba ni prva, temeljna in edina razčlemba zapisanega neumetnostnega besedila, temveč sledi njegovi pomenski, pragmatični in vrednotenjski razčlembi.
Pri govorjenju razvijajo svojo dialoško zmožnost in zmožnost govornega nastopanja – dialoško zmožnost razvijajo s sodelovanjem v nepripravljenih/prostih pogovorih (ko izražajo svoje mnenje, doživljanje, hotenje ipd) in v pripravljenih pogovorih o določeni temi, zmožnost govornega nastopanja pa razvijajo z vnaprej pripravljenimi (in tudi nepripravljenimi) govornimi nastopi.
Pri pisanju se usposabljajo za tvorjenje uradnih in strokovnih besedil -- pisanje strokovnih besedil sega od predesejskih oblik (npr. oznaka osebe v 1. letniku, referat v 2., ocena tega, kar so slišali/videli/brali/doživeli, v 3. letniku) do razvitih oblik razpravljalnega in interpretativnega šolskega eseja v 3. in 4. letniku, kar kaže na povezanost jezikovnega pouka in pouka književnosti.
Obravnava neumetnostnih besedil poteka po naslednjih korakih:
1) Dijaki poslušajo (in gledajo) pogovor/govorni nastop oziroma berejo neumetnostno
besedilo; med poslušanjem si zapisujejo ključne besede/bistvene podatke, med
branjem pa uporabljajo različne bralne strategije (npr. počasno/natančno branje,
prelet/hitro branje) ter si podčrtujejo ali izpisujejo ključne besede/bistvene
podatke.
2) Po poslušanju oziroma branju si smiselno uredijo svoje zapiske -- pri razvrščanju
podatkov in iskanju manjkajočih podatkov uporabljajo različne priročnike (slovar,
leksikon, enciklopedijo, atlas, učbenik ipd.).
3) Nato vodeno ali samostojno ustno ali pisno poročajo o vrsti in temi besedila
ter o okoliščinah njegovega tvorjenja, obnovijo vsebino besedila, izražajo
svoje doživljanje besedila in svoje mnenje o besedilu -- to tudi utemeljijo.
4) Vrednotijo ustreznost, razumljivost, pravilnost in učinkovitost besedila;
popravijo stilne, pomenske, slovnične, pravopisne/pravorečne ipd. napake ter
utemeljijo svoje popravke.
5) Vodeno povzamejo bistvene lastnosti obravnavane vrste ustnega ali pisnega
besedila ter si tako uzaveščajo zgradbo besedilne vrste (in tudi njeno zunanjo
oblikovanost).
6) Zapisana besedila besedno-slovnično razčlenjujejo -- opazujejo in opisujejo
pomenske, funkcijske in pragmatične (1. leto), stilne in oblikoslovne (2.
leto), skladenjske (3. leto), tvorbene (4. leto) lastnosti jezikovnih prvin
besedila, in sicer tako, da sistematično nadgrajujejo svoje poznavanje temeljnih
jezikoslovnih pojmov ter ob učiteljevi pomoči sistematizirajo in pregledno
povzamejo njihove bistvene lastnosti; temeljne jezikoslovne pojme tudi ponazorijo
s primeri ter uporabijo pri jezikovni obravnavi novega besedila. Z besedno-slovnično
razčlembo besedila si dijaki uzavestijo sistemske možnosti slovenskega knjižnega
jezika ter tako obogatijo svojo sporazumevalno zmožnost.
7) Dijaki tvorijo podobna ustna in pisna besedila -- pred govorjenjem/pisanjem
zberejo podatke o določeni temi in jih smiselno razvrstijo, pri tvorjenju
besedila pa uporabijo znanje, ki so ga pridobili pri obravnavi podobnega neumetnostnega
besedila, ter upoštevajo načelo ustreznosti, razumljivosti in jezikovne pravilnosti.
So kritični do svojih (in tujih) besedil ter motivirani za njihovo razčlenjevanje
in izboljšanje na različnih ravneh, zato primerjajo svoja besedila, jih presojajo,
utemeljujejo svoje mnenje ter popravljajo neustreznosti, nerazumljivosti,
nepravilnosti.
4 Dijaki pri jezikovnem pouku ne le sprejemajo, razčlenjujejo in tvorijo besedila, temveč tudi spoznavajo, da so jezik, kultura in družba tesno povezani -- zavedajo se družbene in kulturne razsežnosti jezika, obvladajo in upoštevajo okoliščine za rabo določene socialne zvrsti ter so sposobni razpravljati o jezikovni politiki in jezikovni kulturi, o temeljnih mejnikih v razvoju slovenskega knjižnega jezika in pomembnejših slovenskih jezikoslovcih.
Sistematično spoznavajo temeljna pravorečna in pravopisna pravila ter se naučijo uporabljati temeljne sodobne jezikovne priročnike; to vse pripomore k njihovi jezikovni kultiviranosti.
1.2 POUK KNJIŽEVNOSTI
Učni načrt za pouk književnosti navaja za vsak letnik dejavnosti dijakov in vsebine, potrebne za procesno uresničevanje standardov in splošnih ciljev v celoti.
1. V poglavju Razčlenitev funkcionalnih in izobraževalnih ciljev so v preglednici za vsak letnik navedene prednostne dejavnosti dijakov, potrebne za postopno uresničevanje splošnih ciljev pouka književnosti:
1.1 Dejavnosti, potrebne za razvijanje sposobnosti literarnega branja in raziskovanja, so v učnem načrtu navedene tako, da se dijakova samostojnost pri analitično-kritičnem branju (interpretaciji) stopnjuje:
- Na začetku šolanja od dijaka pričakujemo večinoma samostojno interpretacijo literature na ravni osebnega doživljanja: dijak razmeroma prosto, brez podrobnih učiteljevih spodbud, pripoveduje/piše o svojih občutkih, predstavah, mnenjih, zaznavah in jih primerja z mnenji sošolcev. Učitelj je pri tem le moderator, ki daje iztočnice za pogovor. Deloma samostojna je že tudi interpretacija idejno-tematskih sestavin literarnih del: dijak zmore razmeroma prosto izraziti npr. svoje zaznavanje teme ali ideje besedila. Interpretacija slogovnih in kompozicijskih sestavin poteka na začetku ob izdatni učiteljevi pomoči (podrobna vprašanja, naloge).
- Ob koncu šolanja pričakujemo od dijaka samostojno doživljajsko, večinoma pa tudi samostojno kritično-analitično interpretacijo motivno-tematskih, idejnih in slogovno-kompozicijskih sestavin literature v povezavi s pridobljenim literarnim znanjem; pri tej je učitelj samo usmerjevalec oziroma vodja dialoga. Rezultat take interpretacije so sklenjena pisna in govorjena metabesedila oziroma dialoška razprava, v kateri dijaki utemeljujejo svoje presoje prebranih besedil.
Ob stopnjevanju kritično-analitičnih dejavnosti je dijakov osebni doživljajski stik (čutenje, čustvovanje, predstavljanje, glasno interpretativno branje ter ustvarjalno pisanje) stalna dejavnost, ki spremlja razvoj sposobnosti literarnega branja v vseh letih šolanja.
1.1.1 Dejavnosti dijakov na ravni doživljanja, razumevanja in vrednotenja literarnih besedil je mogoče spodbujati z različnimi oblikami pouka.
Pri šolski interpretaciji je prva faza tudi v srednji šoli uvodna (doživljajsko-izkušenjska ali problemska) motivacija. Nujna sestavina razvijanja sposobnosti literarnega branja je tudi branje leposlovnih besedil v šoli (glasno interpretativno, v katerem se zlasti v zadnjih dveh letih preskušajo vsi dijaki, ali individualno tiho, ki mu sledi šolska interpretacija). Praviloma naj bi nobena ura obravnave književnosti ne minila brez branja. Berila in primerne knjižne zbirke bi morale biti sestavina dijakove osebne knjižnice.
Poleg frontalnega vodenega dialoga je pri dialoški šolski interpretaciji priporočljivo delo v dvojicah in skupinah, predvsem takrat, kadar dijaki izražajo svoje subjektivno stališče do prebranega in vrednotenje. Zlasti pri govornem izražanju vtisov in presoj so v pogovoru s sošolci v delovni skupini lahko bolj spontani kot v dialogu z učiteljem.
Skupinske naloge so priporočljive tudi za domače delo, tako da se razne skupine ukvarjajo z raznimi ravnmi besedila in problemi, v šoli pa izmenjujejo opažanja in mnenja.
Različne oblike pouka spodbujajo dijake k ustnemu ali pisnemu opisovanju sprejemanja literarnih besedil. To se najceloviteje pokaže na ravni sinteze, tj. v sklenjenem samostojnem besedilu.
1.2 Posebna pozornost je zato pri pouku književnosti namenjena tvorjenju ustnih in pisnih besedil (preprostih in zahtevnejših esejskih besedil in različnih govornih poročil), v katerih dijaki opisujejo svoje sprejemanje literature (obveznih del, lahko pa tudi prostoizbirnih) na raznih spoznavno-sprejemnih stopnjah.
Vsak dijak naj bi vsako leto pripravil vsaj en govorni nastop, v katerem bi na kratko v sklenjenem besedilu predstavil svoje branje (obveznega besedila ali besedila po svoji izbiri) v okviru standardnih dejavnosti. Eno predstavitev prostoizbirnega branja učitelj tudi oceni.
Prav tako naj bi se vsak dijak pripravil vsaj na eno recitacijo (deklamacijo) poljubnega krajšega leposlovnega besedila v šolskem letu. Za to so poleg obveznih primerne tudi posebne oblike pouka in interesne dejavnosti, npr. razredni recitali, sodelovanje pri raznih prireditvah.
Pisna besedila segajo od predesejskih oblik (doživljajski spis, obnova, oznaka...) v prvem letniku do razvitih oblik razpravljalnega in interpretativnega eseja v četrtem: stopnjujejo se po zahtevnosti sorazmerno z opisano zahtevnostjo interpretativno-analitičnih dejavnosti.
Ustvarjalno in poustvarjalno pisanje je nadstandardna dejavnost. Pri pouku je namenjeno poglabljanju stika z leposlovjem ob dijakovi lastni izkušnji. Izdelki te vrste (pesmi, proza, dramatizacije, prebeseditve literarnih besedil) se vrednotijo opisno, z didaktično prilagojenimi merili literarnega vrednotenja ( učitelj analizira posamezne izdelke glede na izvirnost in “lepoto izražanja”, jih vrednoti s spodbudo, upošteva dijakove zmožnosti in trud). Lahko pa učitelj opisno oceno "prevede" v številčno, če ta motivira dijaka.
1.3 Znanje literarne zgodovine in teorije, nujen okvir za interpretativne in tvorne dejavnosti ter literarno in splošno kulturno razgledanost, pridobivajo dijaki na dveh poglavitnih ravneh:
Pregledno znanje o literarni teoriji (uvodni sklop), literarnozgodovinskih obdobjih, literarnih smereh in opusu posameznih avtorjev (po seznamu vsebin v učnem načrtu) pridobivajo ob učiteljevih razlagah, iz učbenikov in druge primerne strokovne literature, pri čemer so dejstva kolikor mogoče ponazorjena z branjem literarnih besedil in prikazana nazorno s preglednicami, miselnimi vzorci ipd. To znanje dokazujejo s samostojnim povzemanjem, razlaganjem in uporabo tega vedenja pri interpretaciji literarnih besedil.
Posamezne pojme v rubriki Pojmi, elementi za interpretacijo pa dijaki spoznavajo ob branju obveznih literarnih besedil. Te pojme opazujejo in opisujejo v besedilih, jih z učiteljevo pomočjo poimenujejo in definirajo ter nato samostojno prepoznavajo in poimenujejo v novih literarnih besedilih.
Dejavnosti učencev za vsako učno enoto načrtuje učitelj sam v nujno potrebnem letnem izvedbenem načrtu (učitelj torej sam določa operativne cilje, pri tem pa upošteva etapne cilje po razredih ter pojme in prvine za interpretacijo).
Npr. v 1. letniku si dejavnosti dijakov v zapisu operativnih ciljev lahko sledijo takole:
Homer, Iliada: Mit o trojanski vojni. Antični ep. (2 uri) |
1. ura: - Motivacija: pogovor o dijakom znanih literarnih delih, v katerih nastopajo mogočni junaki ali nadnaravna bitja. - Napoved teme. - Poslušanje učiteljevega glasnega branja prvega odlomka -- dijaki sledijo branju z odprtim berilom. - Pogovor o vtisih, zaznavah, predstavah (verz, osebe, dogajanje, lastno mnenje...). - Poslušanje učiteljeve razlage o trojanskem mitu, s poudarkom na odlomku; kratka informacija o Iliadi in Homerju. 2. ura: - Tiho branje drugega odlomka, skupno “prevajanje” nekaj verzov v prozo in parafraziranje. - Skupno razčlenjevanje tematskih in oblikovno-slogovnih posebnosti odlomka, definiranje antičnega epa. - Domača naloga: branje tretjega odlomka, skrčena obnova in samostojno prepoznavanje ene lastnosti antičnega epa (lastnosti bogov, junakov, homerska primera...). |
Svetokriški, Na noviga lejta dan: Pridiga. Baročni slog. Alegorično moraliziranje. Retorične prvine. (1 ura) |
- Uvodni pogovor o baroku v likovni umetnosti -- ugibanje o podobnostih z besedno umetnostjo. Informacija o Svetokriškem. - Opozorila na nekatere jezikovne posebnosti, ki jih bodo dijaki srečali v obravnavanem besedilu. - Poslušanje posnetka, spremljanje z odprtim berilom. - Izražanje opažanj -- komentiranje moralnega nauka v besedilu. - Prepoznavanje lastnosti in poimenovanje besedilne vrste (pridiga). - Razčlenjevanje tipičnih baročnih slogovnih prvin (dolgi stavki, retorične prvine, premi govor) v vodenem pogovoru ob analitičnem branju krajših odlomkov -- delo v skupinah, ki rešujejo vsaka po eno nalogo. - Povzetek z miselnim vzorcem. - Domača naloga: pisna dramatizacija zakonskega prepira v jeziku Svetokriškega. |
V učnem načrtu so dejavnosti učencev, ki veljajo kot standard (so pogoj za prestop v višji letnik), natisnjene polkrepko.
2. Operativnim ciljem sledi seznam vsebin (književnih del in književnovednih vsebin) v treh vzporednih kolonah.
2.1 Vsebinski standard predstavljajo vsebine v prvih dveh kolonah (Obvezna besedila in obdobja, Pojmi, prvine za interpretacijo). Standardne vsebine so skupaj s standardnimi dejavnostmi (v rubriki Operativni cilji) sestavine kataloga znanj iz književnosti v predmaturitetnih programih.
V rubriki Obvezna besedila in obdobja je navedeno empirično ugotovljeno število ur za obravnavo posameznih tem. To število ni predpis, ampak pomeni orientacijo učitelju pri sestavljanju izvedbenega načrta. (V navedeno število ur so vštete naslednje postavke: povprečno 1-2 uri za literarnozgodovinske uvode in kratka besedila, povprečno po 1-2 uri za daljša, z odlomki predstavljena besedila, in povprečno po 2-3 ure za domača branja.) Učitelj posamezne enote obravnava po lastni presoji primerno dolgo.
Obvezna besedila, ki vključujejo tudi domače branje, so besedila, ob katerih spodbujamo vse standardne dejavnosti učencev v posameznem letniku, in sicer pri obravnavi, utrjevanju in preverjanju. Ta besedila so iz jedrnega kanonskega repertoarja in izbrana po empiričnem preverjanju njihove sprejemljivosti med profesorji in dijaki. Predstavljajo raznovrstnost literarne ustvarjalnosti in načinov branja, ki spadajo v duhovno obzorje maturanta. Pogosto so navedena v različicah. Treba je obravnavati eno od predlaganih različic. V šolskem letu obravnavamo okoli 28 obveznih besedil, nekatera v celoti (izbrana domača branja, lirske pesmi), druga v enem ali več reprezentativnih odlomkih -- neizbrana domača branja, obvezna prozna in dramska besedila. (Če so dijaki pripravljeni, lahko učitelj obravnava po presoji in časovnih zmogljivostih tudi druge različice oziroma dodatna besedila izbranih avtorjev.)
V četrtem letniku spada med besedila za obvezno obravnavo tudi predpisan maturitetni sklop.
2.2 Rubrika Prostoizbirna besedila želi prispevati k večji odprtosti učnega načrta. V njej so navedeni predlogi besedil za obvezno dodatno obravnavo. Učitelj lahko z dijaki izbere tudi druga besedila, iz drugih obdobij in v drugačnih žanrsko-tematskih povezavah, kot so predlagana. Lahko pa tudi obravnava še druga, med obveznimi variantami našteta besedila, čeprav se s tem krči z učnim načrtom omogočena pestrost književnega pouka. Obravnavi prostoizbirnih besedil je namenjenih do 20 ur v šolskem letu. V tem času mora vsak dijak prebrati bodisi 1 daljše besedilo, bodisi 4-5 krajših, bodisi ustrezno število pesmi oziroma ustrezno kombinacijo teh besedil. Poleg tega lahko dijak sam izbere tudi eno domače branje.
Cilji te obravnave so npr.:
2.2.1 Pri tem delu pouka naj bi imela frontalna oblika najmanjši delež, v ospredju naj bi bilo individualno in skupinsko delo (npr.skupina dijakov se ukvarja z določenim problemom v enem besedilu, druga z istim problemom v drugem; ali: skupine opazujejo isto delo z raznih vidikov, vsakdo prebere eno knjigo po želji in poroča o njej na način, ki ga sam izbere, npr. v govornem nastopu, recitaciji, obliki pisma, zapisnika ...). Tudi pri obravnavi teh besedil se postopoma povečuje dijakova sposobnost kritičnega interpretiranja, utemeljevanja stališč, primerjanja in razvrščanja ter uporabe primernih strokovnih izrazov. Zato je njihova obravnava obvezna. Učitelj ob njih lahko po presoji dijake tudi preverja.
Različni modeli obravnave obveznih in prostoizbirnih besedil so že v veliki meri podani v didaktičnih priročnikih Književnost v /.../ letniku srednje šole (ZRSŠŠ, ur. Vinko Cuderman), v publikacijah iz serije Učna ura s-z (ZRSŠŠ) in drugih strokovnih knjižnih in periodičnih tiskih.
Na koncu vsebinskega dela učnega načrta za pouk književnosti so dodani predlogi za aktualizacijo: zajemajo razgledovanje po slovenskih knjižnih zbirkah, literarnih nagradah, literarni periodiki in po književnosti v občilih. Pričakujemo, da bo dijak trajno vsaj po imenu poznal nekaj sestavin sodobnega literarnega in kulturnega življenja na Slovenskem.
Predmet slovenščina se smiselno povezuje s sorodnimi humanističnimi predmeti (filozofija, zgodovina, sociologija, psihologija, umetnostna zgodovina...), poukom tujih jezikov ter posredno z vsemi predmetnimi področji, saj je sposobnost razumevanja in tvorjenja besedil pomembna za uresničevanje ciljev tako pri naravoslovnih kot družboslovnih predmetih.
Pri pouku književnosti so medpredmetne teme vključene v literarnozgodovinske preglede obdobij in slogov ter v splošna literarnoteoretična poglavja, pri jezikovnem pouku pa v vsebine (besedilne vrste), ob katerih se uresničujejo operativni cilji predmeta.
Učitelji slovenščine naj vsako leto pri pripravi letnega delovnega načrta seznanijo z ustreznimi vsebinami učnega načrta učitelje predmetov, ki obravnavajo podobne teme.
Učitelje drugih predmetov naj ob tem opozorijo, da so primerno branje, pisanje, govorjenje in poslušanje tudi njihova skrb.
Preverjanje pri jezikovnem pouku poteka v okviru standardnih dejavnosti in vsebin. Zunanje preverjanje je predvideno pri maturi (razen v oddelkih s slovenščino kot nematuritetnim predmetom), notranje preverjanje pa je:
a) delno (sprotno preverjanje posamezne sporazumevalne zmožnosti, pa tudi
ponazarjanja, prepoznavanja in uporabe strokovnih
jezikoslovnih izrazov);
b) celovito -- preverjajo se kompleksnejše dejavnosti ob obsežnejših vsebinskih
sklopih (sklenjeni govorni nastop, tvorba raznih besedilnih vrst, razčlenjevanje
neumetnostnega besedila ter primerjava umetnostnih in neumetnostnih besedil).
Ocenjevanje je kombinacija analitičnega in celostnega -- z opisnimi merili. Dijak je pri preverjanju ocenjen s številčno oceno.
Tudi pri pouku književnosti poteka preverjanje v okviru standardnih dejavnosti in obveznih vsebin ter vsebin po prosti izbiri. Preverjanje je zunanje (pri maturi) in notranje.
Notranje preverjanje je:
- delno: a) sprotno preverjanje posameznih sestavin književnih sposobnosti,
npr.:
- analize z uporabo znanja ob obveznem ali prostoizbirnem
besedilu,
- vrednotenja z navajanjem argumentov,
- samostojnega opisovanja doživetja v sklenjenem besedilu;
b) preverjanje posameznih sestavin književnega znanja, in
sicer:
- krajša, usmerjena ustna vprašanja,
- pisne miniature,
- krajše testne oblike;
- celovito: preverjanje kompleksnejših dejavnosti ob obsežnejših vsebinskih
sklopih:
- predstavitev lastne interpretacije enega ali več besedil
v sklenjenem govornem nastopu, referatu ali deklamaciji ali
- v pisni esejski nalogi.
Ocenjevanje je analitično (točkovno) ali celostno (holistično) -- z opisnimi merili. Zlasti celovito pisno preverjanje je kombinacija obojega. Načini preverjanja in oblikovanja ocenjevalnih meril so opisani v priročniku B. Krakar Vogel: Teme iz književne didaktike (ZRSŠŠ 1995, 1997).
Dijak je pri preverjanju ocenjen s številčno oceno, ustvarjalno pisanje pa se praviloma vrednoti opisno. Učitelj lahko dijaka za ustvarjalno pisanje oceni tudi s številčno oceno, kadar je opisna ocena izdelka ugodna in učinkuje na dijaka motivacijsko.
3. Dijak pri pouku slovenščine dobi v šolskem letu več ocen iz delnega preverjanja v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja, v okviru celovitega preverjanja pa vsaj eno oceno za govorni nastop (izmenično pri jezikovnem pouku in pri pouku književnosti) ter tri ocene za pisna besedila (dve za drugotna pisna besedila esejskega tipa in eno za pisna neumetnostna besedila).