Učni načrt za biologijo za strokovne gimnazije je bil sprejet na 14. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, 26. 3. 1998.
VSEBINA
1 CILJI PREDMETA
1.1 SPLOŠNI CILJI PREDMETA
1.2 OPERATIVNI CILJI PREDMETA
A Obvezni del programa
B Izbirni del programa
C Maturitetni del programa
2 STANDARDI ZNANJ
III. SPECIALNO DIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE
IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA
1 SPLOŠNI CILJI TER STRUKTURA PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA
2 NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA
3 STRUKTURA PREVERJANJA IN OCENJEVANJA
Biologija je splošnoizobraževalni predmet. Z biološkimi vsebinami se učenci srečajo že v 1., 2. in 3. razredu osnovne šole pri predmetu spoznavanje narave in družbe, v 4. in 5. razredu pa pri predmetu spoznavanje narave. V 6., 7. in 8. razredu je biologija samostojen predmet. Učni načrt za biologijo v strokovnih gimnazijah je usklajen z vsebinami in cilji predmeta v osnovni šoli. Predvideno je, da učenci določene pojme, predstave, dejstva, podatke itd. osvojijo v osnovni šoli, v srednjih šolah pa jih utrdijo, dopolnijo, nadgradijo in poglobijo.
Učni načrt za biologijo v strokovnih gimnazijah je zasnovan tako, da so poglabljanje, nadgrajevanje in dopolnjevanje učnih ciljev nadgraditev veljavnega učnega načrta osnovne šole.
Z uvajanjem prenovljene osnovne šole bodo učenci prihajali v prve letnike strokovnih gimnazij z drugačnim znanjem, zato bo potrebno učne načrte na novo prilagajati.
Pri pouku biologije so v enaki meri vključeni kognitivni, afektivni in konativni cilji.
Dijaki pri pouku biologije pridobijo temeljno znanje, ki omogoča razumevanje narave in življenja. Poleg tega je temeljno biološko znanje v oporo strokovnotehniškemu izobraževanju.
Razumevanje narave in odgovoren odnos do živih bitij sta osnova za ustreznejše načrtovanje človeških posegov v naravo in vrednotenje posledic le-teh.
Cilji pouka biologije so naravnani v pridobitev temeljnega znanja in razumevanja biologije. To znanje naj bi osvojil vsak slovenski izobraženec ne glede na nadaljnjo študijsko pot. Hkrati pa so cilji pouka biologije naravnani v pridobitev primerne osnove za dijake, ki se bodo študijsko in poklicno usmerili v naravoslovje.
Pri pouku biologije dijak pridobi tudi uporabna znanja, ki so pomembna za njegovo intelektualno rast in celotno družbeno skupnost.
Pri pouku biologije se teoretične osnove prepletajo z metodami neposrednega opazovanja in laboratorijskega ter terenskega dela. To daje dijakom možnost, da znanje aktivno pridobivajo, vzpostavljajo neposreden stik z živimi bitji oziroma naravo in prihajajo do določenih spoznanj s svojim lastnim raziskovanjem in odkrivanjem.
Dijaki s pridobivanjem informacij iz različnih virov odkrivajo bistvo obravnavane vsebine, primerjajo ter kritično presojajo informacije ter se naučijo analizirati, povezovati in posploševati. To je podlaga za poglobljeno razumevanje učnih vsebin in razumevanje medsebojne odvisnosti naravoslovnih in družboslovnih znanj. Tako znanje ni le "površinsko", saj je poglobljeno in uporabno ob številnih novih konkretnih primerih.
S poukom biologije želimo pri dijakih:
- doseči razumevanje pojmov, dejstev in zakonitosti s področja biologije; - razviti razumevanje medsebojne povezanosti med živimi bitji; - razviti sposobnosti za preučevanje življenjskih procesov in pojavov, - doseči, da s svojim lastnim iskanjem in preučevanjem pridobijo določena pomembna biološka spoznanja in si oblikujejo odnos do narave v skladu z najnovejšimi strokovnimi spoznanji; - doseči razumevanje soodvisnosti znanja biologije in drugih naravoslovnih, družboslovnih in tehniških znanj; - razviti sposobnosti za prepoznavanje ekoloških problemov v okviru stroke, za katero se usposabljajo; - razviti sposobnosti za opazovanje in spretnosti za učinkovito in varno raziskovanje; - razviti sposobnosti za posploševanje in uporabo pridobljenih spoznanj - razviti odgovoren odnos do okolja in spodbuditi interes za njegovo aktivno varovanje; - vzbuditi spoznanje, da je človek sestavni del narave, da pa se se od drugih živih bitij tako razlikuje, da mora sprejeti odgovornost za celovito ohranitev. |
PREDVIDENA ORGANIZACIJA IN ČASOVNI OBSEG
Biologijo v obsegu 175 ur poučujemo v okviru programa strokovnih gimnazij.
Učni načrt ni opredeljen po letnikih, temveč po modulih.
Učni načrt je sestavljen tako, da omogoča dijakom, če izberejo dodatni 35-urni modul, doseči cilje in spoznati vsebine iz biologije za splošne gimnazije, ki obsega 210 ur.
Z izbiro maturitetnega modula, ki obsega 105 ur, lahko dijaki opravljajo tudi maturo iz predmeta biologija.
Obsega tri module po 35 ur in en modul po 70 ur; to je skupno 175 ur pouka.
Predlagana modularna struktura
MODUL |
TEMATSKI SKLOPI |
Obseg SKLOPOV |
Laborat. dela |
Terenska dela |
VAJE |
I. modul 35 ur
|
Biologija kot znanost in veda |
5 ur |
2 |
- |
|
Celica |
15 ur |
2 |
- |
5 |
|
Osnovni življenjski procesi |
15 ur |
5 |
- |
|
|
II. modul 35 ur |
Organizacijski tipi živih bitij |
35 ur |
- |
- |
16 |
III. modul 35 ur |
Ekologija in varovanje okolja |
35 ur |
1 |
4 |
7 |
IV. modul 70 ur
|
Biologija človeka |
60 ur |
2 |
- |
24 |
Humana genetika |
5 ur |
|
- |
2 |
|
Evolucija človeka
|
5 ur |
|
- |
2 |
|
|
SKUPNO ŠTEVILO: |
175 ur |
12 |
4 |
56 |
Laboratorijska in terenska dela
Laboratorijska in terenska dela opravljajo dijaki v okviru posameznih tematskih sklopov. Obsegajo do 20 % pouka.
Laboratorijska in terenska dela so zasnovana tako, da so vključene vse faze raziskovalnega eksperimenta. Dijaki oblikujejo kratka pisna poročila o njih.
Predlagana laboratorijska in terenska dela lahko učitelj nadomesti z drugimi ustreznimi, če z njimi dosega enake cilje.
Pri laboratorijskih in terenskih delih so dijaki razdeljeni v skupine.
Vaje
Vaje so namenjene ponazoritvi, konkretnim predstavam, urjenju veščin itd. Učitelj jih vključuje v posamezne vsebine in obsegajo skupaj z laboratorijskimi deli približno 30% pouka.
Posamezne tematske sklope učitelj dopolni z izbranimi vsebinami, primernimi za program, v okviru katerega se dijak izobražuje.
Biološko laboratorijsko in terensko delo obsega 35 ur in je namenjeno utrjevanju učne snovi.
Namenjen je doseganju ciljev in obvladanja bioloških vsebin za splošne gimnazije. Obseg je 210 ur. Dodatni modul obsega 35 ur.
MODUL |
TEMATSKI SKLOPI |
Obseg SKLOPOV |
Laborat. dela |
Terenska dela |
VAJE |
|
I. modul 35 ur
|
Presnavljanje
|
10 ur |
1
|
- |
- |
|
Organizacijski tipi živih bitij
|
20 ur |
2
|
- |
5 |
||
Evolucija
|
5 ur |
1
|
- |
2 |
||
|
SKUPNO ŠTEVILO: |
35 ur |
4 |
- |
7 |
Dijak, ki izbere biologijo kot maturitetni predmet, mora v sklopu pouka obiskovati še 105-urni modul za maturo.
Modul je po vsebini in obsegu enak kot v gimnazijskem maturitetnem programu.
Predmetni katalog za obvezni del programa je pripravljen po modulih. V njem so opisani dejavnosti, vsebine (tematski sklopi, poglavja) in pojmi.
Didaktična priporočila in medpredmetne povezave so na začetku vsakega modula.
Osnovno vodilo pri pouku biologije naj bo učenje iz življenja za življenje. Pri tem je pomembna predvsem kvaliteta znanja, ki se kaže v razvijanju dijakovih spoznavnih procesov in osebnem razvoju dijaka. Učni načrt je prilagojen cilju. V katalogu znanj so navedeni operativni cilji posameznih poglavij. Ker so cilji v skladu z vsebino in je ta s cilji tudi opredeljena, vsebine v katalogu niso posebej navedene. Navedeni so le tematski sklopi in poglavja. Učitelji naj pri svojem delu od dijakov ne zahtevajo več, kot je opredeljeno s cilji v katalogu znanj. V katalogu znanj so posebej navedeni tudi pojmi, ki jih mora dijak poznati, razumeti, znati uporabljati ali drugače obvladati. Pri pouku se prepletajo teoretična znanja s konkretnimi dejavnostmi v naravi in laboratoriju. Pri tem uporabljamo ustrezne biološke metode (opazovanje, zbiranje podatkov, merjenje, razvrščanje podatkov, eksperimentiranje, analiziranje podatkov, interpretiranje rezultatov in predstavitev izsledkov), laboratorijske tehnike (mikroskopiranje, uporaba indikatorjev, priprava preparatov ...) in tehnike terenskega dela (popisovanje, merjenje, razvrščanje ...). Poskrbimo za varno delo dijakov. Dijake usmerjamo k odgovornemu odnosu do živih bitij. |
Cilji
Cilji so opredeljeni za vsako poglavje oziroma učno snov.
Cilji, ki so zapisani v poševnem tisku, se nanašajo na laboratorijska in terenska dela ter na vaje, torej imajo izhodišča v praktičnem delu.
Cilji opredeljujejo standard znanj.
Dejavnosti
Dejavnosti se nanašajo na laboratorijska in terenska dela ter vaje. Z naslovi
laboratorijskih in terenskih del so hkrati opredeljeni cilji, ki jih želimo
pri tem delu doseči. Predvidene dejavnosti lahko učitelj po svoji presoji
zamenja z drugimi ustreznimi vajami, laboratorijskimi in terenskimi deli z
drugačno vsebino. Pomembno je le, da doseže enake cilje.
Laboratorijska dela
Ta dela so zasnovana tako, da so upoštevane vse faze raziskovalnega eksperimenta. Posamezno delo načrtujemo v sklopih po približno dve šolski uri. Dijaki o njih izdelajo kratka pisna poročila. V celotnem obveznem programu je 12 laboratorijskih del. Potekajo v 24 urah pouka.
Laboratorijska dela so izhodišče za uresničevanje ciljev pri pouku biologije in so zato obvezni del programa. Cilji, ki jih želimo doseči pri laboratorijskih delih, so oblikovani v poševnem tisku in številčno ustrezajo obsegu ur laboratorijskih del. Učitelj lahko predlagana dela zamenja z alternativnimi, vendar s podobnimi cilji. Bistveno je, da ob koncu 175-urnega programa izpolni cilje, ki so zapisani v učnem načrtu. Laboratorijska dela lahko učitelj poljubno premika in jih vključuje v učni načrt na mestih, na katerih se po njegovi presoji najbolje vključujejo v njegov koncept pouka. Ne more pa jih izvajati povsem ločeno od pouka (na primer v kurzu), ker se s tem izgubi povezanost z učno snovjo.
Vaje
Vaje so namenjene ponazoritvam, konkretnim predstavitvam, urjenju veščin itd. V povprečju trajajo po 20 minut šolske ure, to pa je približno 20 do 22 ur pouka. Tudi za vaje velja, da dijaki pridobivajo znanje in izkušnje med delom, zato so cilji v predmetnem katalogu načrtovani iz vaj v kurzivi. Cilji, ki jih želimo doseči pri dejavnostih, so po obsegu usklajeni z obsegom dejavnosti.
Terenska dela
Učitelj mora v okviru 175-urnega programa izpeljati vsaj eno terensko delo, skupaj 4 ure pouka. Predlagana terenska dela so v sklopu ekologije. Učitelj lahko izvaja terenska dela tudi v okviru drugih sklopov. Terenska dela lahko učitelj nadomesti z alternativnimi deli mora pa uresničiti zastavljene cilje.
Vsebine
Vsebine so navedene le v obliki tematskih sklopov, poglavij in podpoglavij. Natančneje so opredeljene s cilji na eni in pojmi na drugi strani.
Pojmi
S pojmi in cilji so opredeljene vsebine predmeta.
V katalog so vključeni tudi pojmi in cilji, ki so jih dijaki že spoznali v osnovni šoli ali pri drugih predmetih, vendar so ključnega pomena za razumevanje, nadgrajevanje, dopolnjevanje in poglabljanje znanja.
Pojasnila uporabljenih znakov v katalogu:
|
cilji, ki so uresničljivi pri "teoretičnem pouku" |
|
cilji, uresničljivi pri dejavnostih |
? pri ciljih |
pomeni utrjevanje že pridobljenega znanja (ne razširjanje znanja!) |
? pri pojmih
|
je opomnik za učitelja; učitelj naj pri delu vključuje tiste organizme, ki so mu dosegljivi in so dijakom blizu (nikakor ne pomeni, da morajo dijaki vse te organizme poznati!) |
a |
pri ciljih pomeni povezovanje z drugimi predmeti |
- |
pojmi |
1. modul (obseg 35 ur)
TEMATSKI SKLOPI: UVOD V BIOLOGIJO, Celica, Osnovni življenjski procesi
|
Didaktična priporočila Uvod v biologijo Celica Osnovni življenjski procesi
Medpredmetne povezave |
CILJI |
DEJAVNOSTI |
VSEBINE |
POJMI |
Dijak: |
|
UVOD V BIOLOGIJO Biologija kot znanost in veda |
– veda – znanost – stroka
|
glede na izbrano laboratorijsko delo: |
Laboratorijsko delo Raziskovanje neznane snovi
|
Načrtovanje biološke raziskave
|
– dejstvo, podatek, hipoteza, teorija, nauk, zakon – znanstveni problem – laboratorijsko delo – terensko delo – etično ravnanje z organizmi |
|
|
Kemo- in bioevolucija |
– kemoevolucija – organske spojine – anorganske spojine |
|
|
Značilnosti živega
|
– organizacija celic, individualnost, presnavljanje, dražljaj, spremenljivost, prilagodljivost – regulacijski mehanizmi, razmnoževanje, rast, staranje, umrljivost – celovitost narave – raznolikost narave |
|
Laboratorijsko delo Mikroskop in mikroskopiranje |
Mikroskopiranje |
– svetlobni mikroskop – mokri mikroskopski preparat
|
CILJI |
DEJAVNOSTI |
VSEBINE |
POJMI |
Dijak: |
Laboratorijsko delo Mikroskopiranje bakterijskih rastlinskih in živalskih celic
|
CELICA
Celica – osnovna življenjska enota
|
– celica – prokariotska celica – evkariotska celica
|
|
Laboratorijsko delo Lastnosti celične membrane: difuzija in plazmoliza v rastlinski celici
|
Celična membrana
|
– celična membrana – pasivni in aktivni transport – plazmoliza in deplazmoliza
|
|
Vaja Rastlinske celice (fotografije z elektonskim mikroskopom ) |
Celična stena |
– celična stena
|
|
Vaja Mikroskopiranje celic čebule |
Citoplazma
|
– citoplazma |
|
Vaja Opazovanje struktur celic (fotografije z elektronskim mikroskopom |
Celični organeli
Celično jedro |
– vakuola, plastid, mitohondrij – ribosom – celično jedro – haploidnost – diploidnost |
CILJI |
DEJAVNOSTI |
VSEBINE |
POJMI |
|
Vaja Preučevanje modela ali sheme nukleotidne verige |
Nukleinske kisline |
– nukleinska kislina – nukleotid – nukleotidna veriga – polinukleotid – DNK (DNA) – gen, kromosom, genom – mutacija (genska, kromosomska, genomska) – RNK |
|
Vaja Opazovanje delitve celice Mikroskopski preparat ali TV-film |
Celični cikel
|
– celična delitev – mitoza – mejoza |
|
|
OSNOVNI ŽIVLJENJSKI PROCESI Energijsko bogate molekule |
– ATP
|
|
Laboratorijsko delo Delovanje enostavnih katalizatorjev in encimov |
Encimi |
– encim – katalizator
|
|
Laboratorijsko delo Preučevanje alkoholnega vrenja
|
Vrenje
|
– vrenje – alkoholno, mlečnokislinsko in ocetnokislinsko vrenje – anaerobnost – biotehnologija |
CILJI |
DEJAVNOSTI |
VSEBINE |
POJMI |
|
Laboratorijsko delo Barvila v zelenih listih (kromatografijo)
|
Fotosinteza
|
– fotosinteza – kloroplast – fotosintetsko barvilo – klorofil
|
|
Laboratorijsko delo Porabljanje ogljikovega dioksida in sproščanje kisika pri fotosintezi
Film Fotosinteza |
|
– kromatogram – avtotrofen organizem – svetlobna energija
|
|
|
Dihanje celic
Povezanost življenjskih procesov |
– celično dihanje – aerobnost – mitohondrij – heterotrofen organizem
|
2. modul (obseg 35 ur)
TEMATSKI SKLOP: ORGANIZACIJSKI TIPI ŽIVIH BITIJ
|
Didaktična priporočila
Medpredmetne povezave |
CILJI |
DEJAVNOSTI |
VSEBINE |
POJMI |
Dijak: |
Vaja Opazovanje strukture enoceličnega mnogoceličnega organizma |
Ravni notranje organizacije |
– celica, tkivo, organ, organski sistem, organizem – enoceličnost – mnogoceličnost
|
CILJI |
DEJAVNOSTI |
VSEBINE |
POJMI |
|
Vaja Opazovanje in primerjanje morfološkh lastnosti različnih bitij Vaja Uporaba preprostih določevalnih ključev |
Sistemi živih bitij
|
– sistemi živih bitij – sistematske kategorije: vrsta, rod, družina, red, razred, deblo, kraljestvo – dvočlensko ("dvojno") poimenovanje – določevalni ključ
|
|
Vaja Opazovanje slike in sheme bakteriofaga.
Okrogla miza AIDS |
Virusi |
– virusi – virus HIV – patogenost
|
|
Vaja Delovanje mikroorganizmov (zbiranje podatkov) |
Mikroorganizmi |
– mikroorganizem
|
|
Laboratorijsko delo D Določanje razširjenosti mikroorganizmov |
Prokarioti
CEPLJIVKE |
– prokariotska celica – bakterije – aerobnost in anaerobnost – patogena bakterija – razkrojevalec
– modrozelene cepljivke |
CILJI |
DEJAVNOSTI |
VSEBINE |
POJMI |
|
Vaja Prepoznavanje glavnih predstavnikov gliv in lišajev |
Evkarioti
GLIVE
Lišaji
|
– evkariotska celica – gliva – mikoriza – gniloživka, zajedalka, mikorizna gliva – simbioza – bioindikator – steljka – lišaji |
|
Vaje Prepoznavanje morskih in sladkovodnih alg Prepoznavanje glavnih predstavnikov mahov Prepoznavanje praprotnic domačega okolja Prepoznavanje osnovnih družin in predstavnikov semenk |
RASTLIN |
– alge – mahovi – praprotnice – semenke – vegetativni organ – reproduktivni organ |
|
Vaje Prepoznavanje osnovnih skupin praživali Prepoznavanje spužev in mehkužcev Prepoznavanje kolobarnikov in členonožcev Prepoznavanje iglokožcev Prepoznavanje vretenčarjev |
ŽIVALI
|
– enoceličarji, praživali – spužve – nečlenarji – mehkužci – mnogočlenarji – kolobarniki – členonožci – iglokožci – strunarji – vretenčarji |
3. modul (obseg 35 ur)
TEMATSKI SKLOP: EKOLOGIJA, varovanje okolja
|
Didaktična priporočila
Izbrane ekološke vsebine
Medpredmetne povezave |
CILJI |
DEJAVNOSTI |
VSEBINE |
POJMI |
Dijak: |
Terensko delo Spoznavanje ekosistema
Vaja Dejavnosti v naravnem okolju |
Osnovni ekološki pojmi
|
– narava – ekosistem – življenjski prostor (biotop) – neživi (abiotski) dejavniki – živi (biotski) dejavniki – življenjska združba (biocenoza) – okolje – biosfera – ekosfera – habitat, ekološka niša |
|
Vaja
Opazovanje rastlinskih in živalskih populacij v izbranem naravnem okolju |
Ekologija populacij |
– populacija – ekološko ravnovesje – nosilnost okolja
|
CILJI |
DEJAVNOSTI |
VSEBINE |
POJMI |
|
Vaja Opazovanje kroženja snovi v izbranem naravnem okolju |
Kroženje snovi in pretok energije v naravi |
– proizvajalec (producent) – potrošnik (konzument) – razgrajevalec (dekompozitor) – prehranjevalna veriga – prehranjevalni splet – energijska piramida
|
|
Vaja Opazovanje odnosov med organizmi |
Odnosi med organizmi |
– odnosi med vrstami – odnosi znotraj vrste |
|
Terenska in laboratorijska dela:
Živi svet prsti
Biološka analiza vode
Metoda transektov
Izdelava karte lišajev
|
Ekosistemi
|
– ekosistem – kopenski, vodni; naravni, antropogeni.ekosistem – indikatorski organizmi – biološka analiza ekosistemov – metoda transekta – karta lišajev – ekološko zaporedje (sukcesija) – časovna struktura ekosistemov
|
CILJI |
DEJAVNOSTI |
VSEBINE |
POJMI |
|
Dejavnosti v naravnem okolju
|
Glavni ekološki problemi in potrebni ukrepi za njihovo reševanje |
– demografska eksplozija človeštva – onesnaževanje – degradacija
– vneseni organizmi – polutanti – samoočiščevalna sposobnost – kisli dež – topla greda
|
|
Vaja Iskanje rešitve ekoloških problemov s pomočjo zakonodaje, ki zadeva varstvo narave |
Varovanje naravne dediščine |
– naravna dediščina – zakonodaja
|
4. modul (obseg 70 ur)
TEMATSKI SKLOPI: Biologija človeka, Evolucija človeka, Humana genetika
|
Didaktična priporočila
Biologija človeka Evolucija človeka Humana genetika
Medpredmetne povezave |
CILJI |
DEJAVNOSTI |
VSEBINE |
POJMI |
Dijak: |
Vaja Opazovanje tkiv (mikroskopski preparati ali histološki atlas) Vaja: Zgradba človeškega telesa (model in anatomski atlas) |
Tkiva Organi Organski sistemi |
–tkiva v človeškem telesu: vrhnjice (krovna in žlezna tkiva), veziva in opornine (kostnina in hrustančevina), mišičnine (gladko, skeletno in srčno mišično tkivo), živčnine (pravo živčno tkivo in oporno živčno tkivo) – organi in organski sistemi |
|
|
Koža
|
– vloge kože: zaščitna vloga, stik z okoljem, – zgradba kože: povrhnjica, usnjica, kožne tvorbe, kožne žleze – nega kože, kožne bolezni in poškodbe |
|
Vaja Človeško okostje (model) Vaja Delovanje sklepov (opazovanje telesa) |
Okostje
|
– vloge okostja: opora, gibanje, varovanje, zaloga mineralov – zgradba človeškega okostja: kosti glave, trupa in okončin – tipi kosti: dolge, kratke, ploščate, nepravilno oblikovane – kostni stiki: negibljivi in gibljivi – poškodbe in bolezni kosti in sklepov |
|
Vaja Zgradba skeletne mišice Vaja Glavne mišične skupine pri človeku (anatomski atlas) |
Mišičje
Skeletne mišice
|
– vloga skeletnih mišic, gibala – zgradba in delovanje mišičnega vlakna in mišice – glavne mišične skupine, antagonistično in sinergistično delovanje mišic – bolezni in poškodbe mišic |
CILJI |
DEJAVNOSTI |
VSEBINE |
POJMI |
|
|
Regulacijski sistemi |
– hormonski in živčni sistem – homeostaza |
|
Vaja Endokrine žleze (anatomski atlas)
|
Hormonski sistem |
– endokrina žleza – hormon, hormonska regulacija – ščitnica, obščitnice, trebušna slinavka, nadledvični žlezi, priželjc, češarika – spolne žleze, hipofiza – hiposekrecija, hipersekrecija |
|
Vaja Preverjanje refleksov: stopalni, kolenski, zenični |
Živčni sistem |
– živčna celica, živčno tkivo, živčni sistem – dražljaj in vzburjenje – mirovni membranski potencial, akcijski potencial – sinapsa, živčni prenašalci (adrenalin, acetilholin) – refleksni lok – somatsko in vegetativno živčevje – možgani: možgansko deblo, mali in veliki možgani – mišljenje; hrbtenjača – simpatik, parasimpatik – poškodbe in bolezni živčevja (učinek drog, alkohola) |
CILJI |
DEJAVNOSTI |
VSEBINE |
POJMI |
|
Laboratorijsko delo Sekcija živalskega očesa
|
Čutila
|
– zunanji in notranji receptorji – vloga zunanjih čutil – vrste receptorjev: foto-, mehano-, kemo-, termoreceptorji – čutilo za vid, čutilo za okus, čutilo za voh, čutilo za sluh in ravnotežje, čutila v koži |
|
|
Obtočila |
– pomen obtočil |
|
Vaja Krvni razmaz (mikroskopski preparat) Vaja Srce sesalca (sekcija) Vaja Ugotavljanje utripa |
Krvožilje |
– kri, srce, krvne žile – kri: krvna plazma, krvna telesca (rdeča, bela, krvne ploščice); krvne skupine – srce – krvne žile: arterije, vene, kapilare – veliki, pljučni krvni obtok – bolezni srca in ožilja, krvni tlak
|
|
|
Mezgovni sistem
|
– mezga – mezgovni organi (mezgovnice, vranica, priželjc, bezgavke) |
|
|
Imunski sistem
|
– imunski sistem – specifični in nespecifični obrambni mehanizmi – antigen, protitelo, limfociti T in B – aktivna in pasivna imunost
|
CILJI |
DEJAVNOSTI |
VSEBINE |
POJMI |
|
|
Vaja Zgradba pljuč sesalca (sekcija)
Laboratorijsko delo Določanje količine CO2 v izdihanem zraku
|
Dihala
|
– dihalna pot (nosna votlina, ustna votlina, žrelo, grlo, sapnik, sapnice) – pljuča: zgradba (pljučni mehurčki) in delovanje – dihanje s pljuči – prenos kisika in ogljikovega dioksida – bolezni dihal (vpliv kajenja, onesnaženega zraka) |
|
|
Vaja Sledenje grižljaju hrane (opazovanje lastnega telesa) |
Prebavila
|
– mehanska in kemična prebava, prebavni encimi – prebavna cev in prebavni organi: usta (jezik, zobje), požiralnik, želodec (vratar), tanko črevo (dvanajstnik), debelo črevo (slepo črevo), danka – iztrebki – prebavne žleze: slinavke, trebušna slinavka, jetra (jetrni krvni obtok, žolčnik) – črevesna resica, resorpcija, absorpcija – bolezni prebavil in preventivni ukrepi (ustrezna prehrana)
|
|
|
Vaja Ledvica sesalca (sekcija)
|
Izločala
|
– sečna pot: ledvice, sečevod, sečni mehur, sečnica – ledvica (skorja, sredica, kotanja; sečna cevka) – bolezni sečnih organov
|
CILJI |
DEJAVNOSTI |
VSEBINE |
POJMI |
|
|
Spolovila |
– moški spolni organi: modo, izvodila, pomožne spolne žleze, zunanje spolovilo – ženski spolni organi: jajčnik, jajcevod, maternica, nožnica, zunanje spolovilo – menstrualni cikel – spolne bolezni – higiena spolnih organov
|
|
Vaja Spolne celice (mikroskopski preparat)
|
Razmnoževanje človeka |
– primarni spolni znaki, sekundarni spolni znaki – puberteta – spolna združitev, osemenitev, oploditev – zarodek, plod – zanositev, nosečnost , porod – načrtovanje družine |
seznani se z osrednjimi materialnimi kulturami človečnjakov in človeka v svetu in pri nas |
Vaja Paleolitska najdišča hominidov v Sloveniji |
Evolucija človeka
Materialne kulture človečnjakov v geološki preteklosti
|
– primat – učlovečenje – antropogeneza – človečnjak
– materialna kultura |
CILJI |
DEJAVNOSTI |
VSEBINE |
POJMI |
Dijak: |
Vaja Analiza kariograma
Vaja Analiza rodovnikov |
HUMANA GENETIKA
Dedovanje pri človeku |
– mejoza, haploidnost, diploidnost – gametogeneza: spermatogeneza, oogeneza – alel; fenotip, genotip; recesivne in dominantne lastnosti – spolno vezano dedovanje in dedovanje na avtosomnih kromosomih – dedovanje spola – dedovanje krvnih skupin (ABO, Rh) – dedovanje hemofilije in barvne slepote – Downov sindrom
|
PRAKTIČNO DELO
Sestavni del pouka biologije je praktično delo. Dijak ima možnost za opazovanje, eksperimentiranje ter oblikovanje svojih lastnih ugotovitev in posplošitev. Praktično delo sestavljajo vaje ter laboratorijsko in terensko delo. Dijaki pri praktičnem delu načrtujejo, opazujejo, merijo ter zapisujejo podatke. Te uporabijo za posredovanje rezultatov; rezultate interpretirajo.
Vsebine tematskih sklopov Uvod v biologijo, Celica, Osnovni življenjski procesi, Ekologija in Biologija človeka uporabimo kot izhodišče za eksperimentalno in raziskovalno delo dijaka.
STRUKTURA PRAKTIČNEGA DELA:
etape
|
CILJI |
Samostojno načrtovanje eksperimentov |
Želimo doseči, da dijaki znajo:
|
Zbiranje podatkov |
|
Analiza podatkov in oblikovanje sklepov |
|
Razlaga in vrednotenje zbranih podatkov |
|
Cilji predlaganih laboratorijskih in terenskih del
1. Mikroskop in mikroskopiranje
Dijak:
- se seznani s sestavo in uporabo svetlobnega mikroskopa,
- se nauči mikroskopirati,
- zna pripraviti mokre mikroskopske preparate
- se nauči natančno opazovati in skicirati opazovane objekte.
2. Živalska in rastlinska celica
Dijak:
- pod svetlobnim mikroskopom opazuje velikost, obliko in notranjo zgradbo različnih celic,
- pripravi mokre preparate rastlinskih in živalskih celic,
- s pomočjo svetlobnega mikroskopa primerja preparate rastlinskih in živalskih celic.
3. Lastnosti celične membrane
Dijak:
- s pomočjo svetlobnega mikroskopa opazuje rastlinske celice v hipotoničnem in hipertoničnem okolju (plazmoliza in deplazmoliza).
4. Določanje razširjenosti mikroorganizmov
Dijak:
- spozna uporabo preproste mikrobiološke tehnike,
- na gojišču mikrobne kolonije določi število mikroorganizmov.
5. Delovanje enostavnih katalizatorjev
Dijak:
- na osnovi poskusa z anorganskim in organskim katalizatorjem – encimom – spozna razlike,
- ugotavlja vpliv dejavnikov (pH, temperature, velikosti delcev) na delovanje encimov.
6. Delitev rastlinske celice
Dijak:
- s pomočjo svetlobnega mikroskopa opazuje in skicira posamezne faze delitve jedra.
7. Porabljanje ogljikovega dioksida in sproščanje kisika med fotosintezo
Dijak:
- s poskusom dokaže sproščanje kisika pri fotosintezi in porabo pri dihanju,
- s poskusom ugotovi, da se ogljikov dioksid pri fotosintezi porablja in pri dihanju
sprošča,
- pri poskusu spozna uporabnost indikatorjev.
8. Kromatografsko dokazovanje rastlinskih barvil
Dijak:
- izvede papirno kromatografijo rastlinskega izvlečka,
- ugotavlja navzočnost različnih barvil v zelenih listih.
9. Preučevanje alkoholnega vrenja
Dijak:
- opazuje poskus z glivami kvasovkami v anaerobnih razmerah,
- zazna spremembe in utemeljuje, da nastajata pri alkoholnem vrenju ogljikov dioksid in
etanol.
10. Kriteriji za razvrščanje živih bitij v sisteme
Dijak:
- uporablja enostavne ključe za določanje živih bitij,
- spoznava najpogostejše glive, rastline in živali obravnavanih ekosistemov,
- primerja organizme in ugotavlja podobnost in različnost.
11. Terensko delo
Dijak uporablja različne metode dela na terenu:
- nabira, določa in prepoznava organizme iz konkretnega habitata,
- opazuje habitate organizmov,
- primerja različne načine povezanosti organizmov v habitatih,
- primerja različne ekosisteme med seboj ter
- spoznava pomen naravne dediščine.
12. Živi svet prsti
Dijak:
- izkoplje talni profil in določi horizonte prsti,
- spozna nekatere metode nabiranja, določanja in prepoznavanja makroskopskih organizmov v prsti.
13. Ugotavljanje biotske raznovrstnosti (biodiverzitete) po metodi transekta
Dijak:
- popiše živa bitja, jih določa, prepoznava in poimenuje,
- ugotavlja številčnost posameznih organizmov in
- primerja različna popisna mesta med seboj glede na biotsko raznovrstnost.
14. Bioindikatorski organizmi v vodnih habitatih
Dijak:
- popiše organizme ter jih določa in poimenuje,
- ugotavlja navzočnost izbranih indikatorskih organizmov in sklepa o stopnji onesnaženosti vodnega habitata.
15. Lišaji kot bioindikatorski organizmi
Dijak:
- popisuje lišaje na izbranem območju,
- izdela lišajsko karto izbranega območja ter
- na osnovi lišajske karte ugotavlja stopnjo onesnaženosti zraka.
Izbirni del programa je namenjen utrjevanju učne snovi. Poteka predvsem v obliki terenskih del in laboratorijskih del ter vaj.
Naslov programa: BIOLOŠKO LABORATORIJSKO IN TERENSKO DELO
Obseg programa: 35 ur
Program obsega 15 ur skupnega programa in 20 ur izbirnega. Pri tem so na voljo trije moduli.
Skupni del programa
Cilji |
Dejavnosti |
Vsebine |
Pojmi |
Dijak:
|
Vaje
Imerzijski objektiv
Umerjanje okularnega merila
Priprava in barvanje svežih mikroskopskih preparatov: rezina, replika, mečkanec, kosmanec in razmaz
|
Mikroskop in priprava mikroskopskih preparatov
|
– imerzijski objektiv – okularno merilo – rezina, replika mečkanec, kosmanec,razmaz – mokri preparat, poltrajni preparat, trajni preparat |
|
Vaji
Priprava enostavnih gojišč
Gojenje mikroorganizmov
|
Mikrobiološke tehnike |
– gojišča: navadni agar, hranljivi agar, pepton – mikrobiološka zanka – sterilizacija |
|
Vaji Floristični ali fitocenološki popisi rastlin, gliv in lišajev
Metode lova kopenskih in vodnih organizmov
|
Terensko delo
|
– floristični popis, fitocenološki popis, – metode lova organizmov |
Izbirni del programa
Modul A: Laboratorijsko delo
Cilji |
Dejavnosti |
Vsebine |
Pojmi |
Dijak: metode dela pri reševanjukonkretnega primera |
Vaji
Priprava poltrajnega preparata
Priprava trajnega preparata
Uporaba osvojenih tehnik dela pri obdelavi konkretnega problema |
Mikroskop in priprava mikroskopskih preparatov |
– poltrajni preparat (tkivna rezina) – trajni preparat (TOTO preparat) – sterologija |
Modul B: Terensko delo
Cilji |
Dejavnosti |
Vsebine |
Pojmi |
Dijak: in metode dela pri reševanju konkretnega primera pisno poročilo in nalogo ustno predstavi |
Vaje Preučevanje abiotskih dejavnikov okolja
Metoda transekta
Biološka analiza vode
Ugotavljanje stopnje onesnaženosti zraka
Uporaba osvojenih tehnik dela pri obdelavi konkretnega problema |
Metode terenskega dela |
– abiotski dejavniki: T, pH, vlaga, tekstura tal, osvetljenost, kemijska zgradba tal – biotski indeks – saprobna stopnja – karta lišajev, metoda transekta |
Modul C: Gojenje organizmov
Cilji |
Dejavnosti |
Vsebine |
Pojmi |
Dijak: |
Vaje Monokulture živali
Akvarij, akvaterarij in terarij
Gojenje rastlin
Uporaba osvojenih tehnik dela pri obdelavi konkretnega problema |
Gojitvene tehnike |
– monokulture – akvarij, terarij – akvaterarij – posodovke, hidroponika, vrtne rastline |
CILJI |
VSEBINE |
POJMI |
|
|
UVOD V BIOLOGIJO
Biologija kot znanost in veda
|
– veda – znanost – stroka
|
|
Glede na izbrano laboratorijsko delo: |
Načrtovanje biološke raziskave
|
– dejstvo, podatek, hipoteza, teorija, nauk, zakon – znanstveni problem – laboratorijsko delo – terensko delo |
|
|
Kemo- in bioevolucija |
– kemoevolucija – organske spojine – anorganske spojine
|
|
|
Značilnosti živega
|
– celična organizacija, individualnost, presnavljanje, dražljaj, spremenljivost, prilagodljivost – regulacijski mehanizem, razmnoževanje, rast, staranje, umrljivost – celovitost narave – raznolikost narave |
|
zna mikroskopirati ter natančno opazovati in skicirati opazovane objekte |
Mikroskopiranje |
– svetlobni mikroskop – mokri mikroskopski preparat
|
|
|
CELICA
Celica – osnovna življenjska enota
|
– prokariotska celica – evkariotska celica – zgradba celice – specializacija – diferenciacija celic
|
CILJI |
VSEBINE |
POJMI |
|
Zgradba in vloga celične membrane
|
– celična membrana – pasivni in aktivni transport – plazmoliza in deplazmoliza
|
|
Celična stena |
– celična stena |
|
Citoplazma |
– citoplazma |
|
Celični organeli
Celično jedro |
– vakuola, plastid, mitohondrij – ribosom – celično jedro – haploidnost – diploidnost |
|
Nukleinske kisline |
– nukleinska kislina – nukleotid – nukleotidna veriga – polinukleotid – DNK (DNA) – gen, kromosom, genom – mutacija (genska, kromosomska in genomska mutacija) – RNK |
|
Delitev |
– celična delitev – mitoza – mejoza |
|
OSNOVNI ŽIVLJENJSKI PROCESI |
– ATP – z energijo bogate molekule
|
|
Encimi |
– encim – katalizator |
|
Vrenje
|
– vrenje – alkoholno, mlečnokislinsko in ocetnokislinsko vrenje – anaerobnost – biotehnologija
|
CILJI |
VSEBINE |
POJMI |
|
Fotosinteza
|
– fotosinteza – kloroplast – fotosintetsko barvilo – klorofil
|
|
|
– kromatogram – avtotrofni organizem – svetlobna energija |
|
Celično dihanje
Povezanost življenjskih procesov |
– celično dihanje – aerobnost
– mitohondrij – heterotrofni organizem
|
|
ORGANIZACIJSKI TIPI ŽIVIH BITIJ
Ravni notranje organizacije |
– celica, tkiva, organi, organski sistemi, organizem – enoceličnost – mnogoceličnost
|
|
Sistemi živih bitij
|
– vrsta – rod – družina – red – razred – deblo – kraljestvo |
CILJI |
VSEBINE |
POJMI |
|
Virusi |
– virusi – virus HIV – patogenost
|
|
Mikroorganizmi |
– mikroorganizem
|
|
Prokarioti
CEPLJIVKE |
– prokariotska celica – bakterije – aerobnost in anaerobnost – patogena bakterija – razkrojevalec – modrozelene cepljivke |
|
Evkarioti |
– evkariotska celica
|
|
GLIVE
Lišaji
|
– glive, mikoriza – gniloživka, zajedalka in mikorizna gliva – simbioza – bioindikator – steljka – lišaji |
|
RASTLINE |
– alge – mahovi – praprotnice – semenke – vegetativni organ – reprodukcijski organ
|
|
ŽIVALI
|
– enoceličarji – praživali – spužve – nečlenarji – mehkužci – mnogočlenarji – kolobarniki – členonožci – maločlenarji, iglokožci – strunarji, vretenčarji |
CILJI |
VSEBINE |
POJMI |
Dijak: |
EKOLOGIJA
Osnovni pojmi iz ekologije
|
– narava – ekosistem – življenjski prostor (biotop) – neživi (abiotski) dejavniki – živi (biotski) dejavniki – življenjska združba (biocenoza) – okolje, biosfera, ekosfera, habitat – ekološka niša |
|
Ekologija populacij |
– populacija – ekološko ravnovesje – nosilnost okolja
|
|
Kroženje snovi in pretok energije v naravi |
– proizvajalec, potrošnik, razgrajevalec – prehranjevalna veriga – prehranjevalni splet – energijska piramida
|
|
Odnosi med organizmi |
– odnosi med vrstami – odnosi znotraj vrste |
CILJI |
VSEBINE |
POJMI |
|
Ekosistemi
|
– ekosistem – kopenski, vodni ter antropogeni ekosistemi – indikatorski organizmi – ekološko zaporedje (sukcesija) – časovna struktura ekosistemov
|
|
Glavni ekološki problemi in ukrepi, potrebni za reševanje le-teh |
– demografska eksplozija človeštva – onesnaževanje – degradacija
|
|
|
– vneseni organizmi – polutanti – samoočiščevalna sposobnost – kisli dež – topla greda
|
|
Varovanje naravne dediščine |
– naravna dediščina – zakonodaja
|
|
BIOLOGIJA ČLOVEKA
Tkiva, Organi, Organski sistemi |
– tkiva v človeškem telesu – organi in organski sistemi |
|
Koža
|
– vloge kože: zaščitna vloga, stik z okoljem – zgradba kože, kožne tvorbe, kožne žleze,nega kože, kožne bolezni in poškodbe |
CILJI |
VSEBINE |
POJMI |
|
Okostje
|
– vloge okostja: opora, gibanje, varovanje, zaloga mineralov – kosti glave, trupa in okončin – kostni stiki: negibljivi in gibljivi – poškodbe in bolezni kosti in sklepov |
|
Mišičje
Skeletne mišice |
– skeletne mišice – mišično vlakno, mišica – delovanje skeletnih mišic – bolezni in poškodbe mišic |
|
Regulacijski sistemi |
– hormonski in živčni sistem – homeostaza |
|
Hormonski sistem |
– endokrina žleza – hormon, hormonska regulacija – ščitnica, obščitnice, trebušna slinavka, nadledvični žlezi, priželjc, češarika, spolne žleze, hipofiza |
|
Živčni sistem |
– živčna celica, tkivo – dražljaj in vzburjenje – refleksni lok – somatsko in vegetativno živčevje – možgani (možgansko deblo, mali in veliki možgani), hrbtenjača – poškodbe in bolezni živčevja |
|
Čutila
|
– vloga zunanjih čutil – vrste receptorjev: foto-, mehano-, kemo-, termoreceptorji – čutilo za vid, čutilo za okus, čutilo za voh, čutilo za sluh in ravnotežje, čutila v koži |
|
Obtočila |
– pomen obtočil |
|
Krvožilje |
– kri, srce, krvne žile – kri: krvna plazma, krvna telesca (rdeča, bela, krvne ploščice); krvne skupine – krvne žile: arterije, vene, kapilare – telesni, pljučni krvni obtok, bolezni srca in ožilja, krvni tlak |
CILJI |
VSEBINE |
POJMI |
|
Mezgovni sistem
|
– mezga – mezgovni organi (mezgovnice, vranica, priželjc, bezgavke) |
|
Imunski sistem
|
– imunski sistem – antigen, protitelo – aktivna in pasivna imunost
|
|
Dihala
|
– dihalna pot (nosna votlina, ustna votlina, žrelo, grlo, sapnik, sapnice) – pljuča: zgradba in delovanje – bolezni dihal (vpliv kajenja, onesnaženega zraka) |
|
Prebavila
|
– mehanska in kemična prebava – prebavna cev in prebavni organi: usta (jezik, zobje) požiralnik, želodec, tanko črevo (dvanajstnik), debelo črevo (slepič), danka – prebavne žleze: slinavke, trebušna slinavka, jetra – bolezni prebavil |
|
Izločala
|
– sečna pot: ledvice, sečevod, sečni mehur, sečnica – ledvice (skorja, sredica, kotanja,sečna cevka) – bolezni sečnih organov |
|
Spolovila |
– moški spolni organi: modo, izvodila, pomožne spolne žleze, zunanje spolovilo – ženski spolni organi: jajčnik, jajcevod, maternica, nožnica, zunanje spolovilo – menstrualni cikel – spolne bolezni – higiena spolnih organov |
|
Razmnoževanje človeka
|
– primarni spolni znaki, sekundarni spolni znaki – puberteta – spolna združitev, osemenitev, oploditev – zarodek, plod – zanositev, nosečnost, porod – načrtovanje družine |
CILJI |
VSEBINE |
POJMI |
|
Evolucija človeka
|
– primat – učlovečenje – človečnjak |
|
humana genetika |
– mejoza – alel; fenotip, genotip; recesivne in dominantne lastnosti – spolno vezano dedovanje in dedovanje na avtosomnih kromosomih – dedovanje spola – dedovanje krvnih skupin
|
Specialna didaktična priporočila in medpredmetne povezave so zaradi večje preglednosti vključene k posameznim tematskim sklopom v predmetnem katalogu znanj.
Učni cilji so usmerjeni v celostni razvoj učenčeve osebnosti – od pridobivanja znanja in spretnosti do oblikovanja njegovega vrednostnega sistema o sebi in svetu.
Splošni cilji preverjanja znanj
Dijak mora: - znati postavljati hipoteze in razpravljati o njih; - znati pojasniti pojme, dejstva in zakonitosti o celici, osnovnih življenjskih procesih, organizacijskih tipih živih bitij, ekologiji in biologiji človeka; - znati preučevati izbrane življenjske procese in pojave; - biti sposoben z iskanjem in preučevanjem oblikovati sodobna spoznanja o zgradbi in delovanju žive narave; - biti sposoben povezovati znanja s področja biologije z drugimi naravoslovnimi ter družboslovnimi in tehniškimi znanji; - biti sposoben prepoznavati ekološke probleme v okviru svoje stroke; - znati opazovati in učinkovito ter varno raziskovati; - znati posploševati in uporabljati pridobljena spoznanja; - biti sposoben upoštevati pridobljeno biološko znanje za aktivno varovanje okolja - razumeti medsebojne povezanost živih bitij.
|
Pri predmetu biologija preverjamo znanje na tri načine:
Priporočamo, da učitelji preverjajo znanje na vse tri načine in tako zagotovijo čim bolj kompleksno oceno. Dijaku omogočamo, da lahko na subjektivno najustreznejši način pokaže kar največ znanja v širšem smislu besede.
Učitelj oceni delo in poročila po kriterijih, navedenih v poglavju Kriteriji za vrednotenje znanja.
Preverjanje znanja iz biologije obsega tri ravni:
A znanje in razumevanje,
B zajemanje in obdelava podatkov ter reševanje problemov,
C eksperimentalne veščine.
Dijaki naj poznajo in razumejo:
Vprašanja za preverjanje ciljev, ki se nanašajo na znanje in razumevanje, se pogosto začenjajo z besedami: definiraj, zapiši, opiši, skiciraj, razloži, primerjaj, pojasni, opredeli, imenuj, naštej.
Dijaki naj bodo sposobni z besedami ali v drugi ustrezni obliki (shematsko, grafično, numerično):
Vprašanja in naloge, s katerimi preverjamo te spretnosti, se pogosto nanašajo na prenos znanja na primere. Pri odgovorih na vprašanja in reševanju problemov v okviru preverjanja sposobnosti in veščin morajo dijaki znanje logično in deduktivno uporabiti v novi situaciji.
Vprašanja in naloge za preverjanje teh ciljev se pogosto začenjajo z besedami: napovej, predlagaj, izpelji, določi, razloži, uporabi, poveži, primerjaj.
Dijaki naj znajo: