GEOGRAFIJA

PREDMETNI KATALOG – UČNI NAČRT

STROKOVNA GIMNAZIJA

140 UR

Učni načrt za geografijo za strokovno gimnazijo je bil sprejet na 15. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, 7. 5. 1998.

VSEBINA

I. OPREDELITEV PREDMETA

II. PREDMETNI KATALOG ZNANJ

1 CILJI PREDMETA

1.1 SPLOŠNI CILJI POUKA

1.2 RAZPOREDITEV VSEBIN

1.3 OPERATIVNI CILJI IN STANDARDI ZNANJ

III. SPECIALNO-DIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

I. OPREDELITEV PREDMETA

Geografija je v programu (kurikulumu) srednje šole predmet, ki mlademu človeku pomaga pridobiti znanje, sposobnosti in spretnosti, s katerimi lahko razume ožje in širše življenjsko okolje. Poleg tega ga vzgaja, da bi to okolje znal pravilno vrednotiti in spoštovati. Znanje geografije je sestavni del temeljne izobrazbe, saj vsebuje vedenja o domovini in svetu ter varovanju okolja in gospodarjenju z njim. Zato je to znanje nujno potrebno vsakemu mlademu človeku pred začetkom dela ali nadaljnjega izobraževanja na kateri koli stopnji.

Z uresničevanjem tega učnega načrta želimo dati prihodnjim "upravljalcem sveta" temelje za razumevanje odnosov med človekom in naravo, zlasti problemov okolja.

Pri geografiji usposabljamo učence za odgovoren, dejaven in solidaren odnos do naravnega in družbenega okolja ter reševanje prostorskih problemov in sožitje med naravo in človekom.

Pri pouku geografije učenci razvijajo pozitivna čustva do domovine, občutek pripadnosti narodu in državi ter ljubezen do njene naravne in kulturne dediščine. Spoznavanje vrednot in ljudi doma in po svetu pripomore k razumevanju med narodi ter spoštovanju drugačnosti.

Z vsebinami in aktivnimi metodami pri pouku geografije razvijamo sposobnosti učencev za uporabo preprostih raziskovalnih metod, s katerimi pridobivajo in posredujejo informacije o okolju in v njem ter sposobnosti za uporabo medijev, za urejanje, razlago, uporabo in vrednotenje geografskih informacij.

Pri geografiji upoštevamo potrebe in interese učencev ter iščemo odgovore na žgoča vprašanja okolja, v katerem živijo. Razvijamo zanimanje učencev za domačo pokrajino in za vsakodnevni utrip življenja v širši okolici, v domovini in po svetu ter se odzivamo na dnevne aktualne izzive. Naloga šolske geografije je torej tudi razvijanje zanimanja za dogajanja v domačem in tujem okolju ter spodbujanje k odgovornemu odločanju o pomembnih zadevah, kot je varovanje zdravega okolja.

Geografija ponuja idealno možnost za prepletanje splošnega, strokovno-teoretičnega in praktičnega znanja. Vsebine in cilje geografije v izobraževanju po osnovni šoli prilagajamo programu oziroma poklicu ter potrebam in interesom dijakov v njem. Takšno znanje geografije je dragocena osnova številnim strokovno-teoretičnim predmetom.

Navedene cilje dosegamo s premišljenim in aktualnim izbiranjem vsebin, s sodobnimi didaktičnimi oblikami in metodami, pestro izbiro učnih pripomočkov in medijev ter čim pogostejšem neposrednim opazovanjem geografskih procesov in pojavov v okolju, v katerem nastajajo. Veliko pozornost posvečamo zlasti pouku v realnem okolju, ker s tem omogočamo doživljajsko učinkovitejši pouk.

Geografija je šolski predmet, ki je potreben mlademu človeku predvsem zato, da bi se lahko znašel v vsakdanjem okolju oziroma prostoru in bi ga lahko razumel in spoštoval.

Obča geografija daje pregled nad fizično- in družbenogeografskimi pojavi in procesi doma in po svetu in omogoča razumevanje le-teh in uporabo tega znanja v vsakdanjem življenju in poklicu.

Obča geografija obravnava tudi položaj in gibanje Zemlje v vesolju in vplive, ki jih imajo na Zemljo in naše vsakdanje življenje. Učenci se poleg tega usposabljajo za orientacijo in varno hojo v naravi s pomočjo zemljevidov.

Predmet vzgaja osebnost in značaj, usposablja pa tudi za odgovorno, angažirano in solidarno ravnanje ob socialnih in prostorskih problemih ter problemih, povezanih z okoljem, da bi človek živel v sožitju z naravo. Razvija pozitivna čustva do domovine, torej pripadnost narodu in državi, ter ljubezen do njene naravne in kulturne dediščine. Pripomore k razumevanju med narodi s spoznavanjem teh vrednot in človeka drugod po svetu in goji spoštovanje drugačnosti.

Predmet razvija sposobnosti za odkrivanje geografskih informacij v okolju s pomočjo preprostih raziskovalnih metod, razvija sposobnosti za uporabo medijev, urejanje, razlago, vrednotenje, posredovanje ter uporabo geografskih informacij za dijakove lastne potrebe.

Predmet se prilagaja tudi potrebam in interesom učenca ter okolja, v katerem živi, pa tudi žgočim izzivom. Zato razvija zanimanje za domačo pokrajino in vsakdanji utrip življenja v širši okolici in domovini, pa tudi po svetu. Naloga šolske geografije je torej tudi razvijanje zanimanja za vsa dogajanja v domačem in tujem družbenem okolju ter spodbujanje k odgovornemu in samostojnemu odločanju o pomembnih zadevah, kot sta varstvo in razvoj geografskega okolja.

Omenjene cilje dosegamo s premišljenim in aktualnim izbiranjem vsebin, sodobnimi didaktičnimi oblikami in metodami, pestro izbiro učnih pripomočkov in medijev ter čim pogostejšim neposrednim opazovanjem. Zlasti pouku v realnem okolju posveča predmet veliko pozornost, ker s tem omogoča doživljajsko učinkovitejši pouk.

II. PREDMETNI KATALOG ZNANJ

1 CILJI PREDMETA

1.1 SPLOŠNI CILJI POUKA

Dijaki:

pridobijo prostorsko predstavo o današnjem svetu in domačem okolju. Ta predstava je potrebna za ustvarjalno sprejemanje in razumevanje vsakodnevnih informacij, ki imajo prostorsko razsežnost, ter njihovo lastno odgovorno ravnanje in odločanje;

razumejo najpomembnejše naravnogeografske in družbenogeografske pojave ter procese - tako posamezne primere kot njihove vzročno-posledične zveze;

razumejo zakonitosti razmestitve naravnogeografskih in družbenogeografskih pojavov in procesov ter njihov vpliv na razvitost posameznih izbranih držav in Slovenije;

razumejo geografske vzroke za kulturno, gospodarsko, civilizacijsko in politično pestrost sveta. Vzgajajo se v duhu strpnosti in spoštovanja do ljudi in ljudstev, ki so drugačni glede na jezik, vero, raso in navade;

razumejo probleme varstva geografskega okolja ter se zavedajo pomena prizadevanj za vzdrževanje ravnotežja med človekovimi hotenji in naravo;

pridobivajo in razvijajo sposobnosti za neposredno in posredno geografsko opazovanje naravnih in družbenih dejavnikov, pojavov in procesov v pokrajini;

usposabljajo se za preučevanje in raziskovanje domače pokrajine, to pa pripomore k zanimanju zanjo ter razumevanju le-te in pozitivnem odnosu do nje. Razvijajo sposobnosti za odločanje o njenem razvoju.

1.2 RAZPOREDITEV VSEBIN

1 OBČA GEOGRAFIJA

1.1 UVOD

Geografija kot znanost ter področja preučevanja geografije.

Kartografija in orientacija: dijaki spoznajo vrste in nastajanje kart in se usposabljajo za orientacijo v naravi in na karti.

1.2 FIZIČNOGEOGRAFSKI DEJAVNIKI IN ELEMENTI

1.2.1 VPLIV ZEMELJSKE ZGRADBE IN NJENEGA POVRŠJA NA ŽIVLJENJE LJUDI

Dijaki spoznajo:

vpliv notranje zgradbe Zemlje, litosfere in zemeljske skorje, kamninske sestave zemeljske skorje, premikanja litosferskih plošč, geološkega razvoja zemlje in reliefa na življenje ljudi; geološki razvoj površja Slovenije; zunanje preoblikovalne procese in pojave glede na človekove dejavnosti ob primeru Slovenije in v svetu.

1.2.2 PODNEBJE

Dijaki spoznajo:

vpliv vremena in podnebja na dejavnosti človeka; sestavo atmosfere; vzroke za nastanek tople grede in posledice le-te; vzroke in posledice nastanka ozonske luknje; klimatske elemente in dejavnike; klimatske tipe; klimatske značilnosti Slovenije v primerjavi s klimatskimi značilnostmi Evrope ob študiju izbranih primerih.

1.2.3 PRSTI

Dijaki spoznajo:

proces nastanka prsti in odvisnost človekovih dejavnosti od prsti; sestavo in lastnosti prsti; spreminjanje fizikalnih in kemičnih lastnosti v posameznih horizontih prsti zaradi intenzivnih posegov človeka v kmetijsko pokrajino; klasifikacijo prsti; značilnosti prsti v primerjavi s tipi prsti v Evropi ob izbranih primerih; vzroke in posledice erozije in degradacije prsti ob izbranih primerih iz Slovenije in sveta.

1.2.4 RASTLINSTVO IN ŽIVALSTVO

Dijaki spoznajo:

glavne ekosisteme v svetu; vzroke in posledice spreminjanja ekosistemov zaradi nepremišljenih posegov človeka v prostor ob izbranih primerih iz Slovenije in sveta.

1.2.5 VODOVJE

Dijaki spoznajo:

kroženje vode, značilnosti podzemeljskih voda, reke in rečne sisteme, rečne režime; odvisnost ljudi od vodnega ovoja; onesnaženje vode (s študijem primerov iz Slovenije in sveta); gospodarski pomen voda; oceane in morja, lastnosti morske vode - slanost, barva, gibanje - vzroke in posledice onesnaževanja morja; značilnosti Jadranskega morja (študij primerov iz Slovenije in sveta).

1.3 SVET KOT CELOTA

Dijaki spoznajo:

razlike v razvitosti držav; kriterije za določanje razvitosti in klasifikacijo držav; položaj Slovenije glede na kriterije za določanje razvitosti.

1.4 DRUŽBENOGEOGRAFSKI DEJAVNIKI IN PROCESI TER NJIHOVA VLOGA V POKRAJINI

1.4.1 PREBIVALSTVO

Dijaki spoznajo:

naravno gibanje prebivalstva; problem demografske eksplozije ob primeru izbranih držav; model demografskega prehoda; vzroke in posledice selitev prebivalstva; tipe demografskih območij; starostne piramide v svetu in Sloveniji; sodobne probleme in posledice različne nacionalne sestave prebivalstva.

1.4.2 NASELJA

Dijaki spoznajo:

tipe naselij, značilnosti podeželskih naselij, urbanizacijo vaških naselij, mestna naselja, funkcijsko strukturo mesta, socialno geografijo mesta, podobo in zgradbo mesta, probleme velikih mest (prenaseljenost, onesnaženost) ob primerih iz Slovenije in sveta.

1.5 GOSPODARSTVO

1.5.1 KMETIJSTVO

Dijaki spoznajo:

osnove za razvoj kmetijstva, oblike kmetijstva, deagrarizacijo in degradacijo okolja zaradi kmetijstva, probleme kmetijstva pri nas in v svetu; neenakomerno razporeditev hrane po svetu; značilnosti kmetijstva v Sloveniji.

1.5.2 RUDE

Dijaki spoznajo:

vzroke za različno razširjenost rudnih bogastev po svetu; problematiko izkoriščanja rudnih bogastev; vpliv rudarjenja na spremembe v pokrajini; vpliv zalog rudnih bogastev na razvoj industrije v preteklosti in sedanjosti; problematiko zalog rudnih bogastev v Sloveniji.

1.5.3 VIRI ENERGIJE

Dijaki spoznajo:

obnovljive in neobnovljive vire energije; probleme obremenjenosti in degradacije okolja zaradi izkoriščanja in uporabe različnih virov energije; probleme oskrbe z energijo (ob primerih iz Slovenije in sveta).

1.5.4 INDUSTRIJA

Dijaki spoznajo:

industrializacijske procese v svetu; delitev industrije; glavne razmestitvene dejavnike; razvoj in usmeritve industrije v Sloveniji; vzroke in posledice nastanka industrijskih pokrajin; značilnosti industrializacije (ob primerih iz Slovenije in sveta).

1.5.5 PROMET

Dijaki spoznajo:

vrste in razvoj prometa, cestni promet, obremenitev cest v Sloveniji, cestni križ v Sloveniji, železniški promet; Slovenijo kot tranzitno državo, vodni promet, letalski promet; vpliv različnih vrst prometa na onesnaževanje okolja.

1.5.6 TURIZEM

Dijaki spoznajo:

pomen in razvoj turizma, probleme množičnega turizma, učinke turizma v Alpah; položaj in razvoj turizma v Sloveniji; turistična območja in vrste turizma v Sloveniji; primere iz Sveta.

2. IZBRANI PROBLEMI SODOBNEGA SVETA

2.1 NEKATERI PROBLEMI SODOBNEGA SVETA

Dijaki spoznajo:

naravne možnosti za življenje, probleme in posledice deagrarizacije okolja, rabo tal, pridelovanje hrane in neenakomerno razporeditev hrane po svetu, naravne katastrofe in njihov vpliv na življenje človeka.

1.3 OPERATIVNI CILJI IN STANDARDI ZNANJ

LEGENDA ZA RAVEN CILJEV:

* Z * označeni cilj predstavlja temeljni učni cilj, ki je pogoj za dijakov nadaljnji napredek pri pouku geografije.

* Z ** označeni cilj predstavlja zahtevnejši učni cilj; ni mogoče pričakovati, da ga bodo dosegli vsi dijaki, ampak samo večina.

* Z *** označeni cilj predstavlja najzahtevnejši učni cilj. Poudarjeni sta samostojnost učencev in sposobnost za kompleksno geografsko mišljenje. Te cilje bodo dosegli le nekateri učenci.

CILJI:	RAVEN	POJMI:
Dijak zna:
1 OBČA GEOGRAFIJA
1. 1 UVOD
našteti in opisati področja, ki jih preučuje geografija kot znanstvena veda	*	relief (geomorfologija), podnebje (klimatogeografija), vodovje (hidrogeografija, rastlinstvo (fitogeografija), živalstvo (zoogeografija)
primerjati različne vrste zemljevidov glede na vsebino in merila	*	fizična, prometna, turistična, gospodarska, tematska, splošna karta
izračunati razdaljo v naravi s poljubne topografske karte	*
orientirati se s pomočjo karte v naravi in stopinjske mreže na zemljevidu	*	legenda, merilo, stopinjska mreža
1. 2 FIZIČNOGEOGRAFSKI DEJAVNIKI IN ELEMENTI
1. 2. 1 ZEMELJSKA ZGRADBA IN POVRŠJE ZEMLJE
opisati notranjo zgradbo Zemlje, posamezne plasti in bistvene značilnosti njihove sestave	*	zemeljska skorja, plašč, jedro, litosfera, astenosfera, SIAL, SIMA, NIFE
opisati fizikalne lastnosti Zemlje	*	temperatura, pritisk, magnetizem, epirogeneza, orogeneza
primerjati tektonske procese epirogeneze in orogeneze ter povezati premike litosferskih plošč z nastankom nagubanega gorovja, tektonskih jarkov, potresov in vulkanov ob izbranih primerih iz Slovenije in sveta	***	gubanje, guba, antiklinala, sinklinala, tektonika, tektonski premik, prelomnica, prelom, čok, jarek
na tematski karti pokazati območja najmočnejšega vulkanskega in potresnega delovanja na Zemlji, ovrednotiti delovanje vulkanov in potresov upoštevaje človekove dejavnosti, našteti glavne geološke dobe	*	predkambrij, paleozoik, mezozoik, kenozoik, trias, jura, kreda, terciar, kvartar, ledena doba (pleistocen), holocen (aluvij)
našteti in opisati zunanje preoblikovalne procese	*	preperevanje (mehansko, kemično, biokemično), denudacija, erozija (vode, vetra in ledu), sedimentacija
na osnovi izbranih primerov iz Slovenije in sveta primerjati pomen zunanjih preoblikovalnih procesov in pojavov za življenje ljudi	**
primerjati tipe kamnin glede na nastanek	**	magmatske (tonalit), metamorfne (marmor, skrilavec), sedimentne (apnenec, dolomit, fliš, lapor, konglomerat)
razlikovati različne vrste reliefa, jih prepoznati na sliki	*	gorovje, gričevje, hribovje, ravnina, dolina, V-dolina, U-dolina, soteska, vintgar, lijast izliv, deltast izliv, ledeniška groblja (morena), ledeniško jezero, zemeljski plaz, usad
opisati glavne značilnosti kraškega reliefa, ga prepoznati na sliki in v naravi	*	kras, globoki kras, plitvi kras, visokogorski kras
imenovati kraške oblike in jih opisati	*	kraško polje, uvala, vrtača, jama, brezno
razložiti kemične procese, ki povzročajo kraške pojave	**	škraplje, žlebiči, kraški izvir, ponikalnica, presihajoče jezero
opisati glavne ovire za življenje ljudi na slovenskem krasu (oskrba z vodo, pogoji za kmetovanje)	*
prepoznati vetrni (eolski) tip reliefa na sliki	*	puhlica
pokazati in imenovati največje puščave na Zemlji	*	kamnita, peščena puščava, Kalahari, Namib, Gobi, Sahara
analizirati vzroke za nastanek puščav na različnih geografskih širinah	**
opisati glavne ovire za življenje človeka v puščavskem svetu	**
razlikovati in prepoznati akumulacijski in abrazijski tip obale	*	šelf, klif, laguna, fjord, koralni greben
na primeru jadranske obale razložiti vpliv tektonike na nastanek in tip obale	**	transgresija, regresija, dalmatinski tip obale
ob opazovanju slikovnega materiala primerjati posamezne tipe obal in jih ovrednotiti s stališča prometa in turizma	**
1. 2. 2 PODNEBJE
razlikovati vreme od podnebja	*	vreme, podnebje
s pomočjo skice v atlasu razložiti zgradbo atmosfere	**	troposfera, ozonski ovoj, ozonska luknja, topla greda
razložiti odvisnost podnebja od geografske širine	*	vroči toplotni pas, zmerno topli pas, hladni pas
našteti in opisati klimatske elemente in dejavnike	*
analizirati vpliv človeka na nastanek tople grede, ozonske luknje in predvideti posledice	**
opisati klimatske značilnosti Slovenije	*
primerjati klimatske značilnosti Slovenije s klimatskimi značilnostmi Evrope in Afrike (ob izbranih primerih)	**
ob izbranih primerih opisati vpliv vremena in podnebja na dejavnosti človeka	**
1. 2. 3 PRSTI
opisati proces nastanka prsti	*	prst
ob opazovanju slikovnega materiala in skic opisati sestavo prsti	**
označiti vlogo podnebja in kamninske sestave za nastanek prsti	**
primerjati osnovne tipe prsti in jih ovrednotiti glede na rodovitnost	*	tropske (feralit), stepske (črnica), puščavske (skeletna tla), tundrske prsti, gozdna rjavica, podzol, terra rossa
na karti sveta pokazati razširjenost osnovnih tipov prsti	*
ob izbranih primerih opisati odvisnost človekovih dejavnosti od prsti	**
ob izbranih primerih ovrednotiti intenzivne posege človeka v kmetijsko pokrajino in spreminjanje fizikalnih in kemičnih lastnosti prsti	**	antropogena prst
ob izbranih primerih iz Slovenije in sveta analizirati vzroke erozije in degradacije prsti	**	erozija prsti
1. 2. 4 RASTLINSTVO IN ŽIVALSTVO
ob opazovanju slikovnega materiala primerjati tipe rastlinstva	*	naravno, kulturno, gozdno, travno, močvirsko, savana, stepa, prerija, tajga, zimzeleno rastlinstvo
na karti sveta pokazati razširjenost posameznih tipov rastlinstva	*
opisati medsebojno povezanost in odvisnost rastja, podnebja, prsti, vode in človeka	**
ob izbranih primerih iz Slovenije in sveta analizirati vzroke in posledice spreminjanja ekosistemov zaradi nepremišljenih posegov človeka v prostor	**
2 .5 VODOVJE
razložiti proces kroženja vode na Zemlji	*
označiti razširjenost voda v različnih agregatnih stanjih na Zemlji	*	vodovje, voda, led, hlapi, voda na kopnem, voda pod zemljo, tekoča voda, stoječa voda, reke, jezera, morja, oceani, močvirja, kontinentalna in gorska poledenitev
ovrednotiti pomen voda za človeka in preživetje človeka ter razvoj	*
opisati gospodarski pomen voda	**
analizirati vzroke in posledice onesnaženja vode ob študiju primerov iz Slovenije in sveta	**
primerjati rečne sisteme in rečne režime v Sloveniji z izbranimi primeri iz sveta	**
opisati lastnosti morske vode	*	slanost, barva, gibanje
analizirati vzroke in posledice za onesnaženost morja ob izbranem primeru iz Slovenije in iz sveta	**
1. 3 DRUŽBENOGEOGRAFSKI DEJAVNIKI IN PROCESI TER NJIHOVA VLOGA V POKRAJINI
1. 3. 1 PREBIVALSTVO
na tematski karti pokazati območja zgostitve prebivalstva v svetu in navesti dejavnike, ki jih določajo	*	gostota prebivalstva
s pomočjo grafikona razložiti težnje rasti prebivalstva	**
ob primeru izbrane države analizirati vzroke in posledice demografske eksplozije	**	demografska eksplozija
opisati pojem naravno gibanje prebivalstva	*	rodnost, smrtnost, naravni prirastek
ob izbranem primeru izračunati naravni prirastek prebivalstva	*
ob primeru izbranih držav opisati model demografskega prehoda	***	demografski prehod
ob primeru izbranih držav razlikovati demografske režime v primerjavi z demografskim režimom v Sloveniji	**	demografski režim, primitivni, mladi, zreli, stari demografski režim
analizirati vzroke in posledice selitev prebivalstva ob primeru iz Slovenije in sveta	**	migracije
ob izbranih primerih iz Slovenije in sveta primerjati različne tipe demografskih območij	**	demografsko območje
opisati sestavo prebivalstva ob izbranih primerih in ovrednotiti sodobne probleme in posledice različne sestave prebivalstva	**	sestava prebivalstva glede na spol, starost, raso, izobrazbo, dejavnost, nacionalno pripadnost, vero
1. 3. 2 NASELJA
ob opazovanju slikovnega materiala razlikovati tipe naselij	*	naselje, podeželsko, mestno (urbano), vas, panonska vas, zaselek, samotna kmetija
opisati značilnosti podeželskih naselij ob izbranih primerih iz Slovenije	*
ob izbranih primerih iz Slovenije opisati značilnosti mestnih naselij in jih primerjati z izbrani primeri iz sveta	**	velemesto, megalopolis, konurbacija, urbanizacija, spalno naselje, slum, geto
opisati glavne probleme sodobnih mest in jih ponazoriti z izbranimi primeri	**
1. 4 GOSPODARSTVO
1. 4. 1 KMETIJSTVO
definirati pojem kmetijstvo in opisati osnove za razvoj kmetijstva	*	kmetijstvo
razlikovati glavne zemljiške kategorije, kmetijske panoge in oblike kmetijstva	*	njive, vrtovi, travniki, sadovnjaki, vinogradi, pašniki, poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo, vinogradništvo, domača predelava kmetijskih pridelkov, ribištvo, samooskrbno kmetijstvo, tržno usmerjeno kmetijstvo, monokulturno kmetijstvo, polikulturno kmetijstvo
ovrednotiti kmetijstvo kot pomembno gospodarsko panogo za pridobivanje hrane	**
opisati odvisnost kmetijstva od naravnogeografskih dejavnikov (klima, prst) v različnih podnebnih pasovih v primerjavi s Slovenijo	**
ob izbranih primerih analizirati vzroke za probleme kmetijstva v Sloveniji in v svetu	**	agrarna gostota, agrarna prenaseljenost, deagrarizacija
ob izbranih primerih iz Slovenije in sveta analizirati vzroke in posledice degradacije okolja zaradi kmetijstva in ovrednotiti ekološke probleme pri pridelavi hrane v različnih podnebnih pasovih (erozija prsti, uporaba umetnih gnojil, zaščitnih sredstev)	**	pesticidi, insekticidi, herbicidi, degradacija okolja
analizirati vzroke in posledice neenakomerne razporeditve pridelave hrane in oskrbe z njo po svetu	***	zelena revolucija
1. 4. 2 RUDE IN ENERGIJSKI VIRI
na karti sveta pokazati razporeditev rudnih bogastev	*
na osnovi izbranih primerov analizirati vzroke za nastale probleme ob izkoriščanju rudnih bogastev in njihov vpliv na pokrajino	**
opisati vpliv zalog rudnih bogastev na razvoj industrije v preteklosti in sedanjosti ob izbranih primerih iz Slovenije in sveta	**
opisati problematiko zalog rudnih bogastev v Sloveniji	*
primerjati obnovljive in neobnovljive vire energije in jih ovrednotiti glede na njihove prednosti in pomanjkljivosti	**	obnovljivi, neobnovljivi viri energije, alternativni viri energije, fosilno gorivo
s pomočjo tematskih kart navesti najpomembnejše proizvajalce energije in jih povezati z naravnimi in družbenimi možnostmi za uporabo	***
ob izbranih primerih opisati probleme obremenjenosti in degradacije okolja zaradi izkoriščanja različnih virov energije	**
opisati probleme oskrbe z energijo ob primerih iz Slovenije in sveta	*
1. 4. 3 INDUSTRIJA
ob izbranih primerih analizirati dejavnike, ki vplivajo na razmestitev industrije	**
opisati proces industrializacije v svetu	*
našteti najpomembnejše industrijske panoge	*	težka, lahka industrija, stare in nove industrijske panoge
opisati razvoj in usmeritev industrije v Sloveniji	**
ob izbranih primerih analizirati vzroke in posledice nastanka ter preobrazbe industrijskih pokrajin	**
1. 4. 4 PROMET
opisati pomen prometa in našteti vrste prometa ter prednosti in pomanjkljivosti	*	kopni, zračni, vodni, informacijski
analizirati vzroke in posledice obremenitve cest v Sloveniji	**	tranzitna država
opisati cestni križ v Sloveniji	**	slovenski cestni križ
ob izbranih primerih opisati vplive različnih vrst prometa na onesnaževanje okolja	*
1. 4. 5 TURIZEM
opisati pomen in razvoj turizma	*
našteti vrste turizma in na karti sveta pokazati večja turistična območja	*
analizirati vzroke in posledice množičnega turizma	**
ob izbranih primerih opisati učinke turizma v Sredozemlju in Alpah	*
primerjati položaj in razvoj turizma v Sloveniji z izbranimi primeri iz sveta	**
2 IZBRANI PROBLEMI SODOBNEGA SVETA
GOSPODARSKA RAZVITOST DRŽAV
našteti in opisati kriterije za določanje razvitosti in klasifikacije držav	*	nacionalni dohodek, stopnja urbanizacije, delež zaposlenih v kmetijstvu, industriji, terciarnih in kvartarnih dejavnostih, stopnja rodnosti in smrtnosti, stopnja umrljivosti dojenčkov
analizirati vzroke in posledice različne stopnje razvitosti držav v primerjavi s stopnjo razvitosti Slovenije	***

III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

Pouk geografije omogoča aktualizacijo in raznovrstnost učnih metod in oblik. Učitelji naj čim pogosteje uporabljajo aktivne oblike in metode dela. Frontalnemu pouku se lahko izognejo na več načinov - s programiranim ali napol programiranim poukom, z delom v dvojicah ali skupinah, s poukom v obliki igranja vlog ali simulacijami in s pomočjo projektnega učnega dela. Uspešne oblike so tudi krajši referati oziroma poročila z žgočo temo, če dijaki redno spremljajo politično in gospodarsko dogajanje v medijih in o tem ob primernih priložnostih poročajo. Tudi opazovanje in komentiranje vremena in drugih naravnih dogajanj lahko poteka na enak način. Posebej opozarjamo na spremljanje izjemnih naravnih dogodkov, ki imajo pogosto naravo naravnih nesreč. Koristno je o tem govoriti z dijaki.

Pri pouku geografije se neizogibno srečujemo s številnimi pojmi, geografskimi imeni in statističnimi podatki. Geografskega inventarja, sicer brez dvoma pomembne sestavine geografskega pouka, je za pomnjenje vedno preveč. Zato namesto faktografije raje razvijajmo spretnosti, ki omogočajo najlažje in najhitrejše pridobivanje, uporabo in obdelavo geografskih informacij. Posebej koristno je torej razvijati geografske veščine (spretnosti) ne samo zaradi mature, ampak zaradi navajanja na uporabo, analizo in sklepanje na osnovi slikovnega in numeričnega gradiva (karte, grafi, tabele, slike in fotografije). Dijaki naj imajo zato pri rednih urah čim več možnosti za pogosto uporabo omenjenega gradiva in utrjevanje. Dijake čim bolj spodbujajmo k samostojnemu delu, tudi s pomočjo uporabe najrazličnejše dostopne literature.

Enako pomembno je razvijanje geografskega in kritičnega mišljenja, in to v okviru problemskega pristopa. Z dijaki se lotevamo, če je mogoče, zlasti žgočih, gospodarskih, okoljskih in drugih problemov s študijem primerov. Pri obči geografiji, če je mogoče s primeri iz Slovenije, ter regionalni geografiji Slovenije poskušamo vsebine vedno konkretizirati. To je najboljša posredna pot do osvojitve in utrditve pojmov. Za uspešen problemski pouk ne zadoščajo samo primeri v učbenikih, ampak jih je mogoče vzeti iz vsakdanjega življenja in primerne literature ali sodobnih medijev.

Z dijaki je mogoče organizirati razne oblike učenja v obliki sodelovanja – tako razvijamo predvsem sodelovanje.

Ena od možnosti, predvsem pri utrjevanju snovi, je argumentirana diskusija. Diskusijo in njeno vsebino vnaprej napovemo, da se dijaki pripravijo in nato sodelujejo. Ni nujno, da diskusijo vodi učitelj, lahko jo vodi dijak. Gradivo, ki ga predpišemo za pripravo diskusije, mora biti praviloma lahko dostopno, zlasti če zahtevamo, da ga poznajo vsi dijaki. Argumentirano diskusijo lahko povežemo tudi z okoljevarstvenimi problemi.

Izbira učne metode in oblike je prepuščena učiteljem; lahko jih tudi kombinira. Vendar se je za pestrost učnih oblik in metod treba odločati premišljeno. Za učinkovitost in zanimivost geografskega pouka priporočamo različne načine motivacije, in to ne samo na začetku pouka, temveč tudi med njim. Motivacija je za dijake lahko tudi sodelovanje pri načrtovanju pouka.

Pomembna je uporaba sodobnega vizualnega gradiva - diapozitivov ali prosojnic - te naj bodo čim bolj kakovostne - ali pa uporabimo videoposnetke. Vse je mogoče uporabljati bodisi v uvodnem delu učne ure ali pa pri preostalih učnih korakih. Videoposnetki so lahko tudi uvod v diskusijo.

Poseben pomen za pouk geografije ima računalniška tehnologija. Priporočamo uporabo računalnika s projektorjem LCD in dostopnih računalniških programov za obdelavo in prikaz statističnega gradiva in tematskih kart. Zelo primerne so različne zgoščenke z geografsko vsebino, veliko pa je tudi možnosti za uporabo interneta.

Tako pri preverjanju kakor tudi pri ocenjevanju znanj (ustnem in pisnem), naj učitelji upoštevajo Bloomovo taksonomijo ciljev (znanje, razumevanje, uporaba, analiza, sinteza, vrednotenje). Za razvijanje osebnega odnosa do problemov je pomembno tudi upoštevanje afektivnih ciljev. Pouk geografije naj vzgaja v razmišljanju o načinih reševanja problemov, posebnem angažiranju in usposabljanju za svoje lastno opredeljevanje in odločanje o problemih. Pri pouku ne upoštevamo samo ciljev v katalogu, ampak tudi interese in sposobnosti dijakov.

Za izvajanje pouka geografije se zahteva izvedba najmanj ene celodnevne ekskurzije v posameznem šolskem letu in najmanj dveh krajših terenskih del v posameznem šolskem letu. Ekskurzije imajo lahko samo geografsko vsebino ali pa so interdisciplinarne. Pokrijejo naj čim več slovenskih pokrajin. V program ekskurzij naj bo na primeren način vključeno terensko delo z uporabo različnih metod in neposrednega opazovanja. Krajše terensko delo z uporabo posameznih metod terenskega dela in neposrednega opazovanja naj se izvaja v najlažje dosegljivem, tako naravnem okolju, kakor tudi v naselju. Ekskurzije in terensko delo so zelo primerne za urjenje najrazličnejših veščin in za nujno spoznavanje vrednot in problemov našega okolja.

Pri pouku geografije uporabljamo tudi znanja, ki jih pridobivajo tako pri naravoslovnih, kakor tudi pri družboslovnih predmetih. Prav tako poskušamo, kjer je to smiselno, izvajati povezave s strokovnimi predmeti.

Okoljevarstvena nota naj bo pri geografskem pouku prisotna čimbolj pogosto.

DODATNA NAVODILA ZA UPORABO UČNEGA NAČRTA

Pouk geografije v srednjih šolah naj temelji na predznanju, ki ga dijaki prinesejo iz osnovne šole. V srednji šoli učenci znanje iz obče geografije, ki so ga pridobivali ob regionalni geografiji, povežejo med seboj in v sistem ter ga tako nadgradijo.

Učni načrt daje dovolj prostora za prilagajanje vsebin v različnih strokovnih gimnazijah. Učitelji naj pri uresničevanju ciljev učnega načrta upoštevajo program oziroma poklic, za katerega se usposabljajo dijaki, ter njihove sposobnosti.

Učni načrt je zasnovan problemsko, kar pomeni, naj se vsa poglavja iz obče geografije že ob obravnavi aplicirajo na konkretne primere iz Slovenije, Evrope in sveta. S tem znanjem lahko dijak razume procese in pojave v konkretni pokrajini.

Pri posameznih poglavjih dajemo poseben poudarek vzgoji za varstvo okolja.

Nujno je, da dijaki Slovenijo spoznajo tudi v prostoru, saj le tako lahko razumejo naš položaj v svetu sedaj in v prihodnje ter aktivno sodelujejo pri odločanju o našem nadaljnjem razvoju. Eden od načinov spoznavanja Slovenije so tudi interdisciplinarne ekskurzije s terenskim delom. V vsakem letniku priporočamo najmanj eno enodnevno ekskurzijo po Sloveniji in krajše ekskurzije s terenskim delom v okolico šole oziroma domačega kraja. V učnem načrtu nismo posebej opredelili, kdaj in kako naj se izvajajo. Le-to je namreč odvisno od učiteljev samih in od letnega delovnega načrta šole. Pri pripravi programa ekskurzij naj aktivno sodelujejo tudi dijaki. Ekskurzije naj imajo jasne vzgojno-izobraževalne cilje, usklajene z učnimi načrti predmetnih področij. Na njih naj se dijaki usposabljajo tudi za uporabo preprostih raziskovalnih metod.

V sklepnem poglavju obravnavamo nekatere najbolj žgoče probleme sodobnega sveta.

IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA

Preverjanje in ocenjevanje znanja naj poteka tako ustno, kakor tudi pisno. Pisno preverjanje znanja opravljamo najpogosteje z objektivnimi testi, ki pokrivajo vse ravni zahtevnosti, lahko pa izvedemo tudi pisni test – neke vrste esej. Dijaki morajo biti vnaprej seznanjeni z merili za ustno in tudi pisno ocenjevanje. Oceno pa lahko pridobijo tudi pri terenskem delu ali z izdelavo poročil, seminarskih nalog in podobno.

IN ŠE MISEL:

"Geografska izobrazba omogoča, da se posameznik zave vpliva svojih dejanj oziroma ravnanja družbenega okolja ter da s pomočjo najnovejših informacij in veščin ter na temelju okoljevarstvene etike sprejema odločitve, ki ne zanemarjajo okolja!"

(Mednarodna listina o geografskem izobraževanju - Komisija za geografsko izobraževanje v Mednarodni geografski uniji, 1992)