GRADBENIŠTVO 

PREDMETNI KATALOG – UČNI NAČRT

 

TEHNIŠKA GIMNAZIJA 

210 UR

Učni načrt za gradbeništvo je bil sprejet na 20. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, 29. 10. 1998.

 

VSEBINA

I. OPREDELITEV PREDMETA

II. PREDMETNI KATALOG ZNANJ

1 Cilji predmeta

1.1 Splošni cilji predmeta

1.2 Operativni cilji predmeta in/ali vsebine

2 Standardi znanj

KATALOG ZNANJ

III. SPECIALNO-DIDAKTIČNA PRIPOROČILA

IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

 

I. OPREDELITEV PREDMETA

Predmet gradbeništvo naj bi dijaku predvsem zbudil zanimanje za gradbeništvo. Predmet je predstavljen malo drugačen, kakor v srednjih tehniških gradbenih šolah - v teh morajo biti konstrukcije podane bolj operativno. Gimnazijec naj bi se s pojmi, dejstvi in zakonitostmi gradnje spoznal večinoma prek zgodovine graditeljstva.

Vse osnovne konstrukcijske elemente od temelja do strehe naj bi dijak spremljal v okviru zgodovine gradnje, kajti gradnje so ena temeljnih dejavnosti človeka od nekdaj do danes.

Ves čas podajanja snovi je poudarek na smiselni povezavi med funkcijo, materialom, konstrukcijo in obliko kot tudi ekonomiko gradnje in vzdrževanja.

Temeljne pojme, povezane z gradbeništvom, spoznava dijak na primerih gradbenih objektov grajenih v različnih obdobjih.

Bolj kot faktografsko znanje je pri podajanju in razumevanju predmeta pomembno prepoznavanje konstrukcij in primerjava med konstrukcijami. Končni cilj naj bi bil, da je dijak ob pogledu na gradbeni objekt sposoben razgaliti konstrukcijo in najti med vrstami konstrukcij, materialov in obliko logično povezavo in razlago za izbiro prav te konstrukcije.

Predmet se navezuje na zgodovino, umetnostno vzgojo in na mehaniko. Tako kot je zastavljen, je podpora razvijanju splošnih ciljev tehniških gimnazij, ki so med drugim tudi:

  • vzpodbujati vedoželjnost,

  • razvijati ustvarjalno in kritično mišljenje, sposobnost reševanja problemov, analitičnega oziroma sintetičnega razmišljanja,

  • razvijati inovativnost,

  • razvijati zavest o skrbi za okolje in za kulturno dediščino.

     

    II. PREDMETNI KATALOG ZNANJ

    1 Cilji predmeta

     

    1.1 Splošni cilji predmeta

    Dijak naj se seznani:

    • Dijak naj spozna in ovrednoti, kaj pomeni gradnja - objekt kot poseg v prostor (v urbanem in naravnem okolju). 

     

    1.2 Operativni cilji predmeta in/ali vsebine

    A. VSEBINSKI SKLOPI

    Vseh ur, namenjenih predmetu, je 210, po vsebinah pa je okvirno določenih 175 ur, ki vključujejo tudi čas, potreben za utrjevanje in preverjanje znanja (3/4 ur je namenjenih vsebinam, 1/4 ur pa utrjevanju in preverjanje znanja). Učitelj lahko razporedi ure tudi po svoje (glej OPOMBE), prav tako lahko spremeni vrstni red vsebin tudi vrstni red vsebin.

    Nerazporejenih ostane 35 ur, ki pa so namenjene ogledom razstav, gradbišč, industrije gradbenega materiala ali drugim podobnim dejavnostim, ki se nanašajo na predmet.
    VSEBINA CILJI OPOMBE

    1. OSNOVNI POJMI V GRADBENIŠTVU

     

    1.1  KAJ JE GRADBENIŠTVO

     

    1.2  KAJ JE GRADBENI OBJEKT IN VRSTE GRADBENIH OBJEKTOV

     

    1.3  UDELEŽENCI V GRADBENEM POSLOVANJU

     

    1.4  ZASNOVA GRADBENEGA OBJEKTA

     

    1.5  GRADBENI ELEMENTI IN GRADBENE KONSTRUKCIJE

     

    1.6  PREGLED OSNOVNIH GRADBENIH ELEMENTOV

     

    1.7  NAČIN PRIKAZOVANJA GRADBENIH KONSTRUKCIJ - ELEMENTOV V NAČRTIH

     

    1.8  VRSTE GRADBENIH NAČRTOV

     

    1.9  PRAVNA PODLAGA - DOKUMENTI ZA IZDELAVO PROJEKTNE DOKUMENTACIJE IN GRADNJO OBJEKTOV

     

    2.       ZGODOVINA GRADENJ, MATERIALOV, GRADBENIH KONSTRUKCIJ IN ELEMENTOV

     

    2.1  V STAREM VEKU

     

    2.2  V ZGODNJEM SREDNJEM VEKU


    2.3  V VISOKEM IN POZNEM  SREDNJEM VEKU

     

    2.4  V NOVEM VEKU

     

    2.5  V 18. IN 19. STOLETJU

     

    2.6  V 20. STOLETJU

     

     

     



     

    3.       STAVBNA DEDIŠČINA

     



    4.   VPLIV GRADENJ NA OKOLJE






    kaj je gradbeništvo kot dejavnost

     

    katere so vrste gradbenih objektov in njihova delitev v skupine po namenu

     

    kdo so udeleženci v gradbeništvu in kaj so njihova strokovna dela


    kaj vpliva na zasnovo gradbenega objekta

     

    katere so osnovne skupine gradbenih elementov, kaj so elementi, kaj so konstrukcije



    kateri so osnovni gradbeni elementi v visokih gradnjah in nizkih gradnjah





    kako prikazujemo gradbene elemente in konstrukcije

     

     

    katere vrste gradbenih načrtov uporablja in njihovi sestavni deli

     

    kateri dokumenti so potrebni za izdelavo projektne dokumentacije in kateri za gradnjo objektov

     

     






    katere vrste objektov so gradili, kakšne materiale in katere konstrukcije so uporabljali

     

    katere vrste objektov so gradili, kakšne materiale in katere konstrukcije so uporabljali

     

    katere vrste objektov so gradili, kakšne materiale in katere konstrukcije so uporabljali


    katere vrste objektov so gradili, kakšne materiale in katere konstrukcije so uporabljali


    katere vrste objektov so gradili, kakšne materiale in katere konstrukcije so uporabljali


    vpliv zahtev družbe po novih programih - tipih objektov in s tem zahteve po novih konstrukcijah, varnosti in zaščiti objektov vpliv novih materialov in znanj na sodobne betonske, jeklene in lesene konstrukcije razvoj prometnih, komunalnih in komunikacijskih objektov

    kako vrednotimo in varujemo, kdaj zaščitimo in kako obnavljamo stavbno dediščino

     

    kako vpliva gradnja objekta na okolje in kako vpliva zgrajeni objekt na okolje

    upoštevanje krajevnih danosti ob novogradnjah (podnebje, materiali),

     

    vpliv gradenj na ljudi

    skupaj 76 ur ali 101 ura


    4

     

    2

     

    6

     

    4 ali 8



    6 ali 8

     

     

    24 ali 43

     

     

    10

     

    10

     

    10






    skupaj 67 ur ali 42 ur

     

    16 ali 8



    7 ali 4



    7 ali 4



    7 ali 4


    10 ali 6

     

    20 ali 16

     

     

     



    skupaj 14 ur

     


    skupaj 18 ur

     

     


    VSEBINE ŠTEVILO UR * OPERATIVNI CILJI, STANDARDI ZNANJA, DIDAKTIČNE PRIPOMBE

    1. OSNOVNI POJMI V GRADBENIŠTVU

     

    1.1 KAJ JE GRADBENIŠTVO

     

     

     

    1.2 KAJ JE GRADBENI OBJEKT IN VRSTE GRADBENIH OBJEKTOV

    1.3 UDELEŽENCI V GRADBENEM POSLOVANJU
    -    investitor
    -    projektiva
    -    izvajalci gradbenih del
    -    izvajalci obrtniških del
    -    izvajalci instalacijski del
    -    izvajalci objektov nizkih gradenj
    -    raziskave tal in gradbenega materiala
    -    geodetska dela
    -    industrija gradbenega materiala
    -    upravni organi in inšpekcijske službe

    skupaj 76 ur ali 101 ura

     

    4

     

     

     

    2

     

    6

     

    Dijaki

     

  • spoznajo, kaj je gradbeništvo kot dejavnost

     

     

     

  • spoznajo vrste gradbenih objektov in njihovo delitev v  različne skupine

  • znajo ločiti udeležence v gradbeništvu in poznajo njihova strokovna dela

    • Pojmi

     

    gradbeništvo kot dejavnost
    kaj je zasnova
    kaj je realizacija
    kaj je uporaba objekta

    delitev na objekte nizkih in visokih gradenj ter nadaljnje vrste objektov

    kdo je investitor
    kaj je projektiva, operativa - izvajalci
    kaj so raziskave tal in gradbenega materiala
    katera so geodetska dela

    katere so glavne vrste industrije gradbenega materiala
    kateri so upravni organi, udeleženi pri gradnji
    kaj je funkcija inšpekcijskih služb


    VSEBINE ŠTEVILO UR * OPERATIVNI CILJI, STANDARDI ZNANJA, DIDAKTIČNE PRIPOMBE

    1.4 ZASNOVA GRADBENEGA OBJEKTA:
    -    funkcija
    -    konstrukcija
    -    ekonomika
    -    vizualna pojavnost

     

    1.5  GRADBENI ELEMENTI IN GRADBENE KONSTRUKCIJE

    1.6 PREGLED OSNOVNIH GRADBENIH ELEMENTOV
    -    temelji
    -    stene
    -    stropi
    -    strehe
    -    vertikalne komunikacije
    -    objektov prometnih gradenj z viadukti in tuneli
    -    objektov hidrogradenj    in komunalnih objektov

     

    4 ali 8

     

     

     

    6 ali 8

     

     

    24 ali 43

     

     

     

     

    Dijaki

  • spoznajo, kaj vpliva na zasnovo gradbenega objekta, kaj je funkcija objekta, kaj je konstrukcijska zasnova, kaj vpliva na konomiko gradnje in ekonomiko koriščenja objekta
  • spoznajo, zakaj je pomembna vizualna pojavnost objekta

     

  • spoznajo, katere so osnovne skupine gradbenih elementov, kaj so elementi, kaj so konstrukcije


  • spoznajo in znajo ločiti načelno vrste temeljenja in njihove funkcije, kaj je hidroizolacija in njene funkcije, vrste sten in stebrov, vrste stropov, nosilcev in preklad ter s kakšnimi materiali izdelujemo posamezne elemente

  • spoznajo in znajo ločiti vrste streh, glavne tipe konstrukcij in potrebnih materialov za strehe

  • spoznajo vrste vertikalnih komunikacij (klančine, stopnice, lestve, dvigala, tekoče stopnice), kje se uporabljajo posamezne vrste in zakaj, ter običajne materiale za vertikalne komunikacije


    • VSEBINE ŠTEVILO UR * OPERATIVNI CILJI, STANDARDI ZNANJA, DIDAKTIČNE PRIPOMBE

     

     

     

    1.7 NAČINI PRIKAZOVANJA GRADBENIH KONSTRUKCIJ - ELEMENTOV V NAČRTIH

     

    1.8 VRSTE GRADBENIH NAČRTOV IN NJIHOVI SESTAVNI DELI

     

    1.9  PRAVNA PODLAGA - DOKUMENTI ZA IZDELAVO PROJEKTNE DOKUMENTACIJE IN GRADNJO OBJEKTOV

     

     

     

    10

     

     

     

    10

     

     

    10

    Dijaki

  • spoznajo posebne elemente in materiale prometnih gradenj

  • spoznajo posebne elemente in materiale pri hidrogradnjah in komunalnih objektih

  • spoznajo in znajo ločiti, kaj so tlorisi, prerezi, pogledi, detajli, da uporabljamo različna merila za različne prikaze, kateri so običajni simboli za označevanje različnih vrst elementov oziroma podatkov, ki so potrebni v načrtih


  • spoznajo vrste gradbenih načrtov - projektov: idejni projekt, projekt gradbene dokumentacije, projekt za izvedbo, projekt izvedenih del, ponudbeni projekti in čemu služijo

  • spoznajo tipično sestavo projekta gradbene dokumentacije



  • seznanijo se s potrebnimi dokumenti za pripravo projektne dokumentacije in zakonodajo ter potrebnimi dovoljenji, vezanimi  na gradnjo objektov


    • VSEBINE ŠTEVILO UR *

    OPERATIVNI CILJI, STANDARDI ZNANJA, DIDAKTIČNE PRIPOMBE

    2.   ZGODOVINA GRADENJ, MATERIALOV, KONSTRUKCIJ IN GRADBENIH ELEMENTOV

    2.1 V STAREM VEKU
    -    Mezopotamija
    -    Egipt
    -    Grčija
    -    Rim

    2.2 V ZGODNJEM SREDNJEM VEKU
    -    zgodnjekrščanska
    -    bizantinska

    2.3 V VISOKEM IN POZNEM SREDNJEM VEKU
    -    romanska
    -    gotska

    2.4 V NOVEM VEKU
    -    renesančna
    -    baročna

    2.5 V 18. IN 19. STOLETJU
    -    vplivi industrijske revolucij
    -    inženirska arhitektura - pojav industrije in gradenj za industrijo
    -    inženirske prometne gradnje - železnica, prekopi

    skupaj 67 ur ali 42 ur

    16 ali 8





    7 ali 4

     

    7 ali 4

     

    7 ali 4

     

    10 ali 6

     

     
  • spoznajo objekte nizkih in visokih gradenj ter njihove funkcije, elemente, konstrukcije in tehnologije gradenj skozi posamezna obdobja s posebnim poudarkom na 20. stoletju

     

     

     

     

     

    		•


    VSEBINE ŠTEVILO UR * OPERATIVNI CILJI, STANDARDI ZNANJA, DIDAKTIČNE PRIPOMBE

    2.6 V 20. STOLETJU
    -    vpliv zahtev družbe po novih gradbenih programih - tipih objektov in s tem zahteve po novih konstrukcijah, varnosti in zaščiti objektov
    -    vpliv novih materialov in znanj na sodobne betonske, jeklene, lesenein steklene konstrukcije
    -    razvoj prometnih in komunikacijskih objektov

    3.   STAVBNA DEDIŠČINA IN IZGRAJENI OBJEKTI
    -    vrednotenje
    -    varovanje
    -    zaščita
    -    obnova
    -    vzdrževanje

     

    4. VPLIV GRADENJ NA OKOLJE
    -    vpliv gradnje objekta na okolje
    -    vpliv uporabe zgrajenega objekta na okolje

    20 ali 16

     

     

     

     

     

    14

     

     

     

     

    18

     

     

     

     

     

     

  • spoznajo pomen ohranjanja in varovanja stavbne dediščine

  • spoznajo zahtevnost in odgovornost pri zaščiti in obnovi (restavratorstvo in konzervatorstvo)

  • spoznajo pomen rednega in investicijskega vzdrževanja vseh vrst objektov

     

  • razvijajo kritični odnos in spoznanje, da je vsaka gradnja katerega koli objekta poseg v naravno ali urbano okolje, upoštevaje gradbeno fazo kot    tudi uporabo objekta

    •  


    KATALOG ZNANJ

    Katalog znanj ni opredeljen po letnikih šolanja in je sestavljen glede na obravnavane vsebine.

    Dijaki:

  • vedo, kaj je gradbeništvo kot dejavnost (1.1),
  • znajo ločiti vrste gradbenih objektov in poznajo njihovo delitev v skupine po namenu (1.2),
  • vedo, kdo so udeleženci v gradbeništvu in katera so njihova strokovna dela (1.3),
  • vedo, kaj vpliva na zasnovo gradbenega objekta (1.4),
  • poznajo osnovne skupine gradbenih elementov, vedo, kaj so elementi, kaj so konstrukcije, in jih znajo ločiti med seboj (1.5),
  • vedo, kateri so osnovni gradbeni elementi v visokih in nizkih gradnjah (1.6),
  • spoznajo, kako prikazujemo gradbene elemente in konstrukcije (1.7),
  • vedo, katere vrste gradbenih načrtov uporabljamo, in poznajo njihove sestavne dele (1.8),
  • vedo, kateri dokumenti so potrebni za izdelavo projektne dokumentacije in kateri za gradnjo objektov (1.9),
  • vedo, katere vrste objektov so gradili, s kakšnimi materiali in katere konstrukcije so se uporabljale v zgodovini gradenj (2.1 do 2.5),
  • poznajo vplive novih materialov in znanj na sodobne betonske, jeklene, in lesene konstrukcije (2.6),
  • poznajo razvoj prometnih, komunalnih in komunikacijskih objektov (2.6),
  • poznajo osnove, kako vrednotimo in varujemo, kdaj zaščitimo in kako obnavljamo stavbno dediščino (3.),
  • poznajo najbolj pogoste vplive gradnje objekta na okolje in kako vpliva zgrajeni objekt na okolje (4.).

     

    2. Standardi znanj

    Ob koncu šolanja dijaki:

  • poznajo gradbeništvo kot dejavnost,
  • poznajo osnovne materiale, ki se uporabljajo v gradnji ali so se uporabljali v zgodovini gradenj.
  • poznajo osnovne gradbene konstrukcije v visokih in nizkih gradnjah in jih znajo ločiti med seboj,
  • poznajo osnovne gradbene elemente v visokih in nizkih gradnjah in jih znajo ločiti med seboj,
  • poznajo osnovne tehnologije gradnje in jih znajo ločiti med seboj,
  • poznajo osnovne zahteve za zaščito gradbenega objekta in za njegovo varnost,
  • poznajo osnovne vplive na ekonomiko gradnje, izkoriščanje in vzdrževanje objekta,
  • poznajo osnovne upravne postopke za pripravo gradnje,
  • poznajo različne tehnične dokumentacije,
  • znajo osnovno ˝brati načrt˝.

     

    III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA

     

    A. SPLOŠNO 

    Predmet naj se predstavi informativno, pri čemer naj bo poudarek na specifičnem izrazoslovju gradbeništva. Tako bomo vzbudili zanimanje za gradbeno stroko in vse dejavnosti, ki so kakor koli povezane z graditeljstvom. Priporočamo čim širšo predstavitev graditeljstva v zgodovini, posebno pozornost pa je treba namentit aktualnim dosežkom stroke.

    Neposredno se predmet povezuje z vedenji iz splošnoizobraževalnih predmetov, ki obravnavajo razvoj civilizacije (zgodovina in fizika), kot tudi s predmetoma mehanika in materiali.

    B. NAČIN DELA

    Pri poučevanju predmeta priporočamo uporabo avdiovizualnih sredstev ter kakovostne strokovne - domače in tuje - literature. Ob posameznih temah lahko pouk poteka v obliki delavnic, kjer učenci aktivno sodelujejo. Priporočamo oglede razstav, sejmov, gradbišč, industrije gradbenega materiala in drugih prireditev ali ustanov, ki so vezane na gradbene dejavnosti.

     

    IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

     

    Sprotno ustno preverjanje znanja.

    Pisno enkrat na ocenjevalno obdobje.

    Seminarska naloga enkrat na letnik.