Učni načrt je bil sprejet na 37. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, 6. 7. 2000.
VSEBINA
1. Cilji predmeta
1.1 Splošni cilji predmeta
1.2 Operativni cilji predmeta in/ali vsebine
2. Standardi znanj
III. SPECIALNO-DIDAKTIČNA PRIPOROČILA
IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA
V. LITERATURA
1. Literatura za dijake
2. Literatura za izvajalce
3. Viri
V program tehniške gimnazije se vpisujejo učenci, ki bodo nadaljevali študij. Cilji programa so zato vezani na usposabljanje dijakov za nadaljevanje izobraževanja. Program je namenjen dijakom, ki jih zanima tehnika, še posebno lesarska stroka.
Predmet lesarstvo zajema temeljna strokovna znanja o uporabnosti lesa, o tehnologiji in konstruiranju izdelkov ter vključuje in povezuje biološke in naravoslovne vede z znanji o lesarstvu. Tako daje široko izobrazbo in s tem dobro podlago za nadaljnji študij. Vzbuja tudi zanimanje za lesarsko stroko in usmerja dijake v študij lesarstva. Dijaki se lahko na temelju pridobljenih znanj in mature usposobljeno odločajo za univerzitetni študij.
Predmet lesarstvo je pomemben tudi za panoge, kot so gozdarstvo, celulozna in papirniška industrija, gradbeništvo, ladjedelništvo, trgovina z lesnimi izdelki ipd.
V splošnem pa predmet lesarstvo omogoča višjo stopnjo strokovne izobrazbe, ki je nujna za proizvodnjo izdelkov visoke kakovosti. Vzgaja in izobražuje za racionalno porabo lesa, ki je edina domača surovina. Spodbuja skrb za ohranitev gozda, varstvo okolja in obstoj življenja na Zemlji.
Dijaki:
Pregled vsebin predmeta
3. letnik (105 ur)
1. MEHANSKA OBDELAVA LESA (35 ur)
Odrezovanje z orodjem v obliki klina.
Gibanja pri odrezovanju.
Sile in moč pri odrezovanju.
Odrezovanje na standardnih lesno obdelovalnih strojih.
2. LEPLJENJE LESA (35 ur)
Lepljeni les.
Lepila za les.
Lepljenje lesa.
Lepilni spoj.
3. TVORIVA (15 ur)
Sortimenti žaganega lesa, razvrščanje žaganega lesa.
Furnir in razvrščanje furnirja.
Vezane plošče, slojnat les, vlaknene plošče, iverne plošče.
Oplemenitenje lesnih plošč.
4. OPLEMENITENJE IN ZAŠČITA LESA (20 ur)
Pripravljalna dela.
Premazna sredstva in načini nanašanja.
Utrjevanje premaznih sredstev. Zaščita lesa.
Zagotavljanje kakovosti.
Varstvo okolja.
4. letnik (105 ur)
5. HIDROTERMIČNA OBDELAVA LESA (35 ur)
Sestava in lastnosti zraka.
Zgradba in lastnosti lesa z vidika sušenja lesa.
Postopki sušenja.
Načrtovanje sušilnega procesa.
Parjenje lesa.
6. LESNE KONSTRUKCIJE (70 ur)
Opisna geometrija.
Tehnično risanje.
Lesni konstrukcijski elementi.
Konstrukcije lesnih izdelkov.
Osnove oblikovanja pohištva.
3. letnik
1. Mehanska obdelava lesa (35 ur)
|
CILJI Dijak |
VSEBINE - STANDARD ZNANJA |
POJMI |
DID. PRIPOROČILA - POVEZAVE |
|
Spozna pomen tehnike, tehnologije in znanosti. |
Uvod - razvoj tehnologije; tehnika, in znanost. |
Tehnika, tehnologija, znanost. |
|
|
Spozna značilnosti odrezovanja. Pozna elemente in kote rezila in njihov pomen. |
Odrezovanje. Geometrija rezalnega orodja. |
Elementi rezilnega klina. |
Merjenja parametrov rezalnega orodja. |
|
Definira otopitev rezila. Oceni posledice otopitve. |
Otopitev rezila. |
|
|
|
Razlikuje smeri odrezovanja. Razloži vpliv smeri na rezanje. Prepozna oblike iverja. |
Smeri odrezovanja lesa. Oblike iverja. |
Prerezi lesa. |
|
|
Definira gibanja. Navede vrste. Opredeli protismerno in istosmerno gibanje. |
Gibanja pri odrezovanju. |
Glavno in podajalno gibanje. |
|
|
Izračuna vrtilno hitrost vretena, rezalno hitrost in podajalno hitrost. |
Rezalna in podajalna hitrost. |
Hitrost. Prestavno razmerje. |
Povezava: fizika.
|
|
Pojasni odrezovanje z vrtečim se orodjem. Skicira gibanje noža pri rotacijskem gibanju. |
Rezanje pri rotacijskem gibanju rezalnega orodja. |
Krožno in premočrtno odrezovanje. |
|
Definira podajanje na zob (rezilo) in globina vala in ju izračuna. |
Podajanje na zob, globina vala. |
|
Pri izračunu spreminjamo parametre. |
|
Določi in razloži dejavnike, ki vplivajo na kakovost obdelane površine lesa. |
Kakovost obdelane površine. |
Pojem kakovosti. |
|
|
Pozna in izračuna srednjo debelino odrezka. |
Debelina odrezka. |
Srednja debelina odrezka. |
Računske naloge. |
|
Nariše in razloži sile pri odrezovanju. Določi specifično silo z diagramom. |
Sile pri odrezovanju. |
|
Povezava: fizika. |
|
Izračuna moč rezanja in moč pogonskega stroja. Definira in razloži izkoristek strojev. Sklepa o pomenu velikosti sile in moči. |
Moč pri odrezovanju. Moč pogonskega stroja - izkoristek strojev. |
Moč. Izkoristek. |
Računske strukturirane naloge. Povezava: fizika. |
|
Prepozna navedene osnovne stroje in uporabo. Pozna glavne sestavne dele strojev. Spozna osnovne varovalne ukrepe na obdelovalnih strojih: zavarovanje pred poškodbo, zavarovanje pred vdihavanjem prahu, zavarovanje pred hrupom. |
Odrezovanje na miznem tračnem žagalnem stroju, na miznem krožnem žagalnem stroju, na skobeljnem in rezkalnem stroju, na vrtalnem in brusilnem stroju. |
Standardni lesnoobdelovalni stroji. |
Ogled strojev v šolski delavnici. Demonstracija dela na strojih. |
2. Lepljenje lesa (35 ur)
|
CILJI Dijak |
VSEBINE - STANDARD ZNANJA |
POJMI |
DID. PRIPOROČILA - POVEZAVE |
|
Pozna pomen lepljenja in prednosti lepljenega lesa. |
Lepljeni les. Pomen lepljenja lesa. |
Dolžinsko, širinsko, slojno lepljenje. |
|
|
Spozna lepila za les in njihove značilnosti. |
Lepila za les. |
|
|
|
Razvrsti lepila po surovinski osnovi in po načinu utrjevanja. Pozna povezavo med surovinsko osnovo in načinom utrjevanja. |
Razdelitev lepil. |
Naravna lepila, sintetična lepila, fizikalno utrjujoča, kemično utrjujoča. |
|
|
Spozna naravna in sintetična lepila. Našteje sestavine posameznega lepila in napiše kemijsko reakcijo osnovne surovine. Pozna lastnosti utrjenih lepil, primerja lastnosti med seboj glede na uporabo lepila. Razlikuje med fizikalnimi in kemijskimi značilnostmi priprave in utrjevanja lepil. |
Vrste lepil in značilnosti. |
Glutinska, PVAc, UF, MF, FF, RF, talilna lepila. |
Povezava: materiali. |
|
Definira izraze. Pozna metode in načine izvajanja metod za določitev teh parametrov. Primerja vrednosti parametrov pri različnih lepilih in jih poveže z lastnostmi lepilnih spojev. |
Kontrola lepil. |
Viskoznost, iztočni čas, pH, čas želiranja, delež suhe snovi, kredna točka, topnost v vodi, uporabnost. |
|
| Prepozna in definira pojme ter jih zna v komuniciranju pravilno uporabljati. | Lepljenje lesa - osnovni pojmi. | Lepljenje, lepilo, lepljenec. | |
|
Pozna načine in tehnike priprave lepljencev in lepilne površine. Razloži odnose med kakovostjo površine in kakovostjo lepilnega spoja. Pozna in razloži vpliv vlage v lesu na trdnost lepilnega spoja. |
Priprava na lepljenje. |
Lepilna površina. |
Povezava: laboratorijske vaje. |
| Razlikuje med načini priprave lepil glede na njihove lastnosti in pozna dodatke lepilom ter njihovo vlogo. | Priprava lepil in dodatkov. | Dodatki lepil. | Povezava: kemija. |
|
Pozna tehnike nanašanja lepil. Iz količine nanosa lepila in velikosti lepilnih ploskev izračuna porabo lepila. |
Načini nanašanja. | Nanos lepil. | Računske naloge. |
| Razloži praktični pomen vmesnega časa pri določenih lepilih. | Vmesni čas. | ||
| Razloži principe posameznega načina lepljenja in ga poveže z lastnostmi lepila. | Lepljenje. | Postopek lepljenja. | |
|
Definira osnovne značilnosti različnih načinov utrjevanja in razloži, kaj se med utrjevanjem dogaja v lepilnem spoju. Opredeli vezilne sile, razloži odnose med njimi in oceni vpliv sil na lastnosti in trdnost. |
Utrjevanje lepilnega spoja. | Utrjevanje lepil. | Povezava: kemija. |
| Razloži potek in čas kondicioniranja lepljenca, oceni njegov pomen in vpliv na kakovost lepilnega spoja. | Kondicioniranje lepljenca. | ||
| Definira pojme. | Lepilni spoj. | Lepilni spoj, lepilni sloj. | |
| Pozna in razloži posamezne zahteve, ki jim mora lepilni spoj zadostiti. | Zahteve. | ||
| Pozna standarde in jih zna praktično uporabiti. | Standardi. | Standard. | |
|
Opiše postopke in metode. Poveže vpliv lastnosti lepila, anatomske zgradbe lesa in količine nanosa na lastnosti lepilnega spoja. |
Preizkušanje lepilnega spoja. | Trdnost. | Povezava: materiali. |
| Pozna nevarnosti dela z lepili oziroma kemikalijami in način uporabe zaščitnih sredstev, pozna zahteve okolju prijaznih proizvodov. | Toksičnost lepil in dodatkov lepilom, sproščanje prostega formaldehida. | Dovoljene koncentracije kemikalij. | Povezava: kemija. |
3. Tvoriva (15 ur)
|
CILJI Dijak |
VSEBINE - STANDARD ZNANJA |
POJMI |
DID. PRIPOROČILA - POVEZAVE |
|
Pozna cone lesa. Pozna in poimenuje sortimente žaganega lesa in ostanke pri žaganju v sortimente in jih razvrsti. |
Sortimenti žaganega lesa. Razvrščanje žaganega lesa. |
Deske, plohi, četrtaki, letve, krajniki, žamanje, očelki, sekanci, žagovina. |
|
|
Definira pojem. Opiše proizvodnjo furnirja. |
Furnir.
|
Rezanje, luščenje, centrično in ekscentrično luščenje. |
|
|
Pozna kriterije in loči furnirje po načinu izdelave, po namenu uporabe, debelini in teksturi. |
Razvrščanje furnirja.
|
|
Na vzorcu (učilu) prepozna vrsto furnirja. |
|
Pojasni osnovno zgradbo plošč in pozna lastnosti. Opiše proizvodnjo plošč. |
Lesne plošče.
|
Vezane plošče, vlaknene plošče, iverne plošče. |
Na vzorcu (učilu) prepozna vrsto lesne plošče. |
|
Definira pojem. Opiše proizvodnjo in lastnosti. |
Slojnat les.
|
Lepljeni nosilci, lameliran les. |
|
|
Pojasni namen oplemenitenja lesnih plošč. Pozna materiale in postopke za oplaščanje. |
Oplemenitenje lesnih plošč.
|
Folije, laminati. |
|
4. Oplemenitenje in zaščita lesa (20 ur)
|
CILJI Dijak |
VSEBINE - STANDARD ZNANJA |
POJMI |
DID. PRIPOROČILA - POVEZAVE |
|
|
Opiše vlogo in pomen oplemenitenja površine. Razloži razlike med oplemeniteno in neoplemeniteno površino. Opredeli razliko med oplemenitenjem površine in zaščito lesa ter razloži pomen zaščite. |
Namen oplemenitenja in zaščite lesa. |
Oplemenitenje lesa. Zaščita lesa. |
||
| Razloži vpliv pripravljalnih del na končni videz oplemenitene površine. | Pripravljalna dela. | |||
|
Pozna osnovne postopke brušenja. Pozna čiščenje površin in pomen čiste površine. Pozna zamazke, njihovo sestavo in način uporabe. |
Mehanska priprava lesa.
|
Brušenje. |
Demonstracija obdelave (priprave) površine lesa. |
|
|
Definira pojem beljenja in luženja lesa. Pozna belilna sredstva in lužila. Razloži potek dela in varnostne ukrepe. |
Barvna priprava lesa. |
Beljenje lesa, luženje lesa. |
Demonstracija beljenja in luženja lesa. |
|
|
Našteje posamezna premazna sredstva in pozna lastnosti. Pozna sestavine lakov, načine priprave in utrjevanja. Analizira prednosti in pomanjkljivosti posameznih lakov z ekološkega vidika. Pozna uporabo voska. Opiše posamezne vrste lazur in njihove značilnosti. |
Premazna sredstva za oplemenitenje površin. |
Lužila, nitrocelulozni lak, vodni lak, poliesterski lak, poliuretanski lak, kislinski lak, voski, lazure. |
Povezava: kemija. |
|
|
Razloži namembnost posameznega zaščitnega sredstva. |
Sredstva za zaščito lesa. |
Insekticidi, fungicidi, antipireni. |
Povezava: kemija. |
|
|
Opiše specifične značilnosti posameznih tehnik nanašanja premaznih sredstev. Pojasni delovanje posameznih naprav. Primerja posamezne tehnike z ekološkega vidika. Izračuna porabo premaza na konkretnem primeru. |
Površinsko nanašanje premaznih sredstev. |
Tehnike brizganja. |
Računske naloge. |
|
|
Opiše potek kotlovne impregnacije in razloži, kakšen način zaščite lesa dosežemo. |
Globinsko nanašanje. |
Impregnacija. |
|
|
|
Definira fizikalno in kemično utrjevanje ter opiše potek utrjevanja. Razloži pogoje pri katerih pride do utrjevanja. |
Utrjevanje premaznih sredstev. |
Sevanje, VF segrevanje. |
Povezava: fizika. |
|
|
Opredeli dejavnike in razloži njihov vpliv na les. Opiše metode preventivne in represivne zaščite. |
Zaščita lesa. |
Biotični, abiotični dejavniki. |
Povezava: biologija, kemija. |
|
|
Določi vlogo in naloge posamezne kontrole in pozna standarde s področja kakovosti. |
Zagotavljanje kakovosti. Standardi. |
Kontrola. Standard. |
|
|
| Pozna glavne vire onesnaževanja okolja pri površinski obdelavi lesa. Navede splošne ukrepe za zmanjševanje onesnaževanja. | Varstvo okolja. | Emisije, odpadki. | Povezava: biologija. | |
|
Pozna nevarnosti dela z lužili in laki oziroma kemikalijami in način uporabe zaščitnih sredstev. Pozna zahteve okolju neoporečnih proizvodov. |
Toksičnost lužil in lakov. | Dovoljene koncentracije posameznih kemikalij. | Povezava: kemija. | |
4. Letnik
5. Hidrotermična obdelava lesa (35 ur)
|
CILJI Dijak |
VSEBINE - STANDARD ZNANJA | POJMI | DID. PRIPOROČILA - POVEZAVE |
|
Definira klimo zraka in merjenje klime. Uporabi psihrometrske tabele. |
Sestava in lastnosti zraka (klima). |
Sestava zraka (vlažnost). Klima zraka. |
Povezava: fizika. Merjenje lastnosti zraka. |
| Razume in razloži, zakaj je potrebno uravnavati klimo zraka. | Uravnavanje klime v sušilnici. |
Sušenje in vlaženje zraka. Hitrost zraka. |
Računske naloge. |
| Opredeli vpliv zgradbe na sušenje lesa in njegove lastnosti. | Zgradba in lastnosti lesa z vidika sušenja lesa. | Higroskopnost lesa. | Povezava: materiali. |
| Definira ravnovesno lesno vlažnost. Razloži pomen pri sušenju, obdelavi in uporabi lesa. Določi ravnovesno vlažnost s pomočjo preglednic in diagramov. | Ravnovesna vlažnost in psihrometrski diagram z ravnovesno vlažnostjo. | Ravnovesna vlažnost. | Uporaba psihrometrskega diagrama z ravnovesno lesno vlažnostjo. |
| Pozna zakonitosti gibanje proste in vezane vode v lesu. Predvidi gibanje vode glede na vrsto lesa. |
Gibanje vode v lesu. Vlažnostni gradient in ostrina. |
Kapilarnost. Vodna in parna difuzija. |
|
|
Opredeli vlažnost lesa. Našteje načine določanja vlažnosti. |
Določanje vlažnosti lesa. Načini določanja. |
Odstotek vlažnosti lesa. |
Povezava: materiali. Računske naloge. |
|
Pozna merila za izbiro kontrolne deske. Izračuna začetno vlažnost in vlažnost lesa med sušenjem. |
Metoda tehtanja v sušilnici. | Demonstracija izdelave vzorcev. | |
|
Izmeri vlažnost z napravami za električno merjenje. Primerja in oceni obe metodi merjenja lesne in ravnovesne vlažnosti. |
Naprave za električno merjene vlažnosti lesa in ravnovesne vlažnosti v sušilnici. | Merilniki vlažnosti lesa na osnovi električnih lastnosti lesa. | Merjenja vlažnosti lesa z električnim vlagomerom. |
| Definira in navede vrste sušilnih napak. | Sušilne napake. | ||
|
Definira kolaps. Razloži in predvidi nastanek kolapsa. |
Kolaps. |
Kolaps. |
Prepozna kolaps na vzorcu lesa. |
|
Prepozna in navede napake zaradi napetosti pri sušenju lesa. Pozna vzrok in razloži nastanek napak. Zna ugotavljati napetosti v lesu. |
Napake zaradi napetosti lesa.
|
Napake lesa. |
Na vzorcih lesa z napakami imenuje napako. |
|
Pozna vzroke nastanka sprememb barve lesa. Oceni posledice napak zaradi sušenja. |
Spremembe barve lesa, obarvanje lesa zaradi gliv. |
|
Povezava: materiali in biologija. |
|
Opiše in razloži princip sušenje lesa pri običajnih postopkih sušenja. |
Postopki sušenja lesa - vrste in opis. |
|
Ogled sušilnice v podjetju. |
|
Opredelitev sušilnega procesa. |
Načrtovanje sušilnega procesa. |
|
|
|
Pozna zlaganje žaganic v letvičeni zložaj. |
Priprava zložajev za sušenje. |
Letvičen zložaj lesa. |
|
|
Definira posamezne faze sušenja in opredeli njihov namen. Nariše in pojasni sušilno krivuljo. Oblikuje pravilni potek sušenja. Izbere in sestavi ustrezni režim sušenja. |
Faze tehnološkega postopka. Režimi sušenja lesa. |
Tehnološkega postopek. Režimi sušenja lesa. |
Sestavljanje režima sušenja. |
|
Izračuna čas sušenja. Pozna faktorje, ki vplivajo na čas. Izdela grafični prikaz režima s časom sušenja. |
Čas sušenja. |
Čas sušenja. |
Računske naloge. |
|
Opredeli in izračuna stroške sušenja. |
Stroški sušenja. |
Stroški. |
Stroški sušenja - računski primer. |
|
Pozna tehnične podatke sušilnice in jih ovrednoti. Izračuna kapaciteto sušilnice, število ciklov, velikost sušilnice. |
Tehnični podatki in izbira sušilnice. |
Tehnični podatki. |
Računske strukturirane naloge z realnimi podatki. |
|
Spozna parjenja lesa. Navede načine parjenja lesa. Razloži spremembe lastnosti lesa. |
Parjenje lesa. |
Vodna para. |
Povezava: fizika. |
6. Lesne konstrukcije (70 ur)
|
CILJI Dijak |
VSEBINE - STANDARD ZNANJA |
POJMI |
DID. PRIPOROČILA - POVEZAVE |
|
Opisna geometrija |
|
|
|
|
Spozna pomen opisne geometrije. |
Namen področja opisne geometrije. |
Prostorska predstava. |
Uporaba učnih pripomočkov za ponazoritve. |
|
Spozna osnovne pojme opisne geometrije in ločuje vrste projekcij. |
Osnovni pojmi opisne geometrije. Vzporedna, centralna, pravoktna, poševna, ortogonalna, aksonometrična projekcija. |
Projekcije. |
|
|
Zna konstruirati osnovne opisnogeometrične elemente v koordinatnem sestavu. |
Točka, daljica, premica, lik in telo v ortogonalni projekciji. |
|
|
|
Pozna ravnine v koordinatnem sestavu in jih konstruira. |
Enolična in dvolična ravnina, slednica, soslednica, padnica. |
Ravnine. |
|
|
Zna konstruirati prebode premic ter preseke in predore teles. |
Prebodi premic, prerezi in predori teles. |
Prebodišče, prerez, prerezani lik, predor. |
|
|
Zna razvijati plašče teles. |
Razvijanje plaščev oglatih in valjastih teles. |
Plašči teles, mreže. |
Znanje, potrebno za nadaljnjo razumevanje. |
|
Tehnično risanje |
|
|
|
|
Spozna pomen tehnične dokumentacije v proizvodnji. |
Tehniška dokumentacija o izdelku. |
Standardi. |
|
|
Pozna vrste risb. |
Skica, tehnični načrt, original (izvirnik), kopija, delavniški načrt. |
Tehnična risba. |
Tehnična dokumentacija izdelkov iz lesa. |
|
Pozna standardizirane predpise formatov in meril. |
A formati, oprema formatov risb. Merila pri risanju. |
Formati risb. |
|
|
Spozna značilnosti tehnične pisave. |
Standardizirani elementi tehnične pisave. |
Tehnična pisava. |
|
|
Zna uporabljati različne črte v tehničnih risbah. |
Polna, prostoročna, cikcak, črtkana, črta-pika-črta. |
Črte na risbah. |
|
|
Dopolni znanja iz opisne geometrije z znanji o značilnostih prikazovanja predmetov v risbah. |
Prikaz predmetov v tehničnih risbah. Naris, tloris, stranski ris, posebni pregledi, prerezi. |
|
|
| Poznajo standardizirane predpise označevanja prerezov materialov. |
Prerezi v risbah in njihovo označevanje. Šrafiranje, temnenje, barvanje. |
||
| Pozna značilnosti kotiranja v tehničnih risbah. | Elementi kot, puščica, črtica, glavna kotirna črta, metode kotiranja. | Kotiranje. | |
| Dopolni znanja ortogonalnega projiciranja z znanji o aksonometričnih in perspektivnih projiciranjih. | Izonometrična, dimetrična, trimetrična aksonometrija; frontalna perspektiva, poševna perspektiva. | Aksonometrične projekcije in centralna perspektiva. | Razvijanje prostorske predstave. |
| Spozna pomen obvladanja skiciranja, ročnega tehničnega risanja in računalniškega risanja. | Tehnike tehničnega risanja: skiciranje, ročno tehnično risanje, računalniško tehnično risanje. | Skica, tehnična risba, računalniška tehnična risba. | |
| Lesni konstrukcijski elementi | |||
| Pozna osnovne značilnosti lesnih konstrukcij in jih razlikuje od drugih. | Lesni materiali in osnovne zakonitosti pri konstruiranju izdelkov. | Povezava: materiali. | |
| Pozna lesne vezi kot osnovne elemente lesnih konstrukcij. |
Vrste in značilnosti lesnih vezi. Spoj, spah, širinske, dolžinske in kotne vezi. |
Lesne vezi. | Vzorci lesnih vezi. |
| Spozna sestavljanje elementov v sestave, sklope in izdelke. | Element, sestav, sklop in izdelek. | Vzorci lesnih polizdelkov in izdelkov. | |
| Konstruiranje lesnih izdelkov | |||
| Pozna možnosti uporabe lesa za izdelavo številnih izdelkov. | Vrste lesnih izdelkov, tehnični predpisi in standardizacija. | Povezava: materiali. | |
| Pozna uporabo lesa v gradbeništvu. | Strešne konstrukcije, lamelirani nosilci, stropovi, lesene hiše. | Lesene gradbene konstrukcije. | |
|
Pozna vrste stavbnega pohištva. Opredeli značilnost konstrukcij. |
Okna, vrata, obloge sten, obloge stropov, ograje in stopnice. | Stavbno pohištvo. | |
|
Pozna vrste bivalnega pohištva. Opredeli značilnost konstrukcij. |
Mize, omare, ležišča in stoli. | Bivalno pohištvo. | |
| Navede uporabo lesa za galanterijo, glasbene, športne instrumente, les v umetniškem izražanju. | Uporaba lesa za druge namene. | Informativni opis izdelkov. | |
| Osnove oblikovanja pohištva | |||
| Odkriva pomen pohištva za bivalno kulturo in spozna značilnosti razvoja pohištva. | Kultura, bivanje, slog, moda, umetnost in oblikovanje, industrijsko oblikovanje (design). | Bivalna kultura. Oblikovanje pohištva. |
Prikazati pomen oblikovanja. Uvajanje sodobnega oblikovanja v proizvodnjo. |
| Pozna estetska izhodišča oblikovanja pohištva. | Likovne osnove oblikovanja: zaznavanje, izrazna sredstva, likovna kompozicija, proporc in modul. | Likovne osnove oblikovanja. | |
| Spozna pomembnost funkcije kot komponente oblikovanja pohištva. | Ergonomija pri oblikovanju. | Antropometrija. Ergonomija. | |
| Utemelji pomen standardizacije, tipizacije in unikatnosti izdelkov. | Standardizacija mer in kakovosti. |
Standard. Tehnični predpis. |
|
Vsebine |
Cilji Dijak: |
|
1. Mehanska obdelava lesa Odrezovanje, gibanja pri odrezovanju, sile in moč, odrezovanje na strojih. |
|
|
2. Lepljenje lesa Lepljeni les, lepila, lepljenje lesa in lepilni spoj. |
|
|
3. Tvoriva Žagan les, furnir, lesne plošče, oplemenitenje plošč. |
|
|
4. Oplemenitenje in zaščita lesa Pripravljalna dela, premazna sredstva, načini nanašanja in utrjevanje |
|
|
5. Hidrotermična obdelava lesa Lastnosti zraka, zgradba in vlažnost lesa, postopki in načrtovanje sušenja. |
|
|
6. Lesne konstrukcije Opisna geometrija, tehnično risanje, lesni konstrukcijski elementi in konstrukcije. Osnove oblikovanja pohištva.
|
|
Predmet lesarstvo se s svojo vsebino povezuje z izbirnim strokovnim maturitetnim predmetom materiali in z izbirnim predmetom laboratorijske vaje; teoretična snov je podprta s praktičnim delom dijakov in z opazovanjem pojavov. Zato je potrebna časovna uskladitev in sodelovanje učiteljev navedenih predmetov.
Lesarstvo se tudi povezuje s predmetoma fizika in kemija. Zagotoviti je treba, da dijaki znajo povezati fizikalne in kemijske zakone z znanji s področja lesarstva.
Dijaki naj usvojijo temeljna znanja, to pomeni, da jih razumejo, znajo razložiti in uporabiti.
Računske strukturirane naloge morajo znati reševati samostojno. Naloge naj bodo izpeljane iz prakse. Z njimi moramo preizkušati dijakovo razumevanje in sposobnosti za samostojno in logično razmišljanje ter uporabo podatkov.
Učitelj naj pri pouku uporablja učila, učne pripomočke in sodobne projekcijske enote, da bo pouk nazoren, razumljiv in tako zanimiv.
Učitelj mora poskrbeti za ustrezno varstvo pri delu. Upoštevati mora veljavne predpise o varnem delu in Zakon o varstvu pri delu.
Dijak mora spoznati osnovne varovalne ukrepe pri delu na strojih, zavarovanje pred gibajočimi se deli in možnimi poškodbami, zavarovanje pred vdihavanjem prahu in zavarovanje pred hrupom.
Učitelj mora oblikovati teme za seminarske naloge glede na obravnavano snov in zanimanje dijakov.
Pri predmetu lesarstvo preverjamo in ocenjujemo znanje ustno. V ta sklop sodijo tudi opravljene seminarske naloge.
Znanje je treba preverjati in ocenjevati sproti. Preverjanje znanja v velikih časovnih razmikih pomeni, da ne moremo odpraviti morebitnega zaostanka posameznikov.
S pomočjo preverjanja dijaki spoznajo, kaj so se naučili in kje je njihovo znanje še pomanjkljivo. Učitelj pa preveri, ali dijaki dovolj znajo, da lahko nadaljuje s snovjo.
Pri ustnem preverjanju in ocenjevanju znanja lahko dijakom pomagamo z usmerjevalnimi vprašanji.
Računske naloge morajo imeti izdelane rešitve in točkovnik.
Dijaki izdelajo v vsakem letniku eno seminarsko nalogo. Pri izdelavi naloge bolj poglobljeno spoznajo strokovne dosežke in lahko pokažejo svojo sposobnost analize, sinteze in vrednotenja.
Seminarska naloga naj navaja dijake na uporabo literature, izražanje v jeziku stroke in na samostojno delo.
1. LITERATURA za dijake:
ČERMAK, M.. Furnirji in plošče, Lesarska založba, Ljubljana 1996.
GERŠAK, M.: Lesnoobdelovalni stroji, Lesarska založba, Ljubljana 1990.
ROZMAN, V.: Konstrukcije 1, 2, 3, 4, Lesarska založba, Ljubljana 1993 – 1998.
GERŠAK, M.; MEDJUGORAC, N.; VELUŠČEK, V.: Sušenje lesa, Lesarska založba, Ljubljana 1994.
2. LITERATURA za izvajalce:
MIHEVC, S.: Kontrolne metode lepljenja in površinska obdelava lesa, Biotehniška fakulteta - Oddelek za lesarstvo, Ljubljana 1987.
KOTNIK, D.: Površinska obdelava v izdelavi pohištva, Lesarska založba, Ljubljana 1990.
RESNIK, J.: Lepila in lepljenje lesa, Biotehniška fakulteta - Oddelek za lesarstvo, Ljubljana 1989.
3. VIRI
GORIŠEK, Ž.: Sušenje lesa, Lesarska založba, Ljubljana 1992.
GRUM, J.; FERLAN, D.: Gradiva, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana 1995.
KRAUT, B.: Krautov strojniški priročnik, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana 1993.
KOLMANN, F.; KUENZI, E.W.; STAMM, A.J. Principles of Wood Science and Technology II – Wood Based Materials, Springer Verlag, Berlin-Heildelberg-New York, 1975, p. 1-300.
NIKOLIĆ, M.: Furniri i slojevite ploče. Gradjevinska knjiga, Beograd, 1988, 414 str.
RESNIK, J.; BERČIČ, S.; CIKAČ, B.: Visokofrekvenčno segrevanje in lepljenje lesa. Učbenik, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ljubljana, 1994, 109 str.
GROŠELJ, A. et. al.: Tehnologija lesa 2, Lesarska založba, Ljubljana 1999.
KOVAČIČ, B., ČERMAK, M.: Tehnologija lesa 3, Lesarska založba, Ljubljana 1999.