OPISNA GEOMETRIJA

PREDMETNI KATALOG – UČNI NAČRT

TEHNIŠKA GIMNAZIJA

210 UR

Prenovljeni učni načrt za opisno geometrijo je določil Strokovni svet RS za splošno izobraževanje na 79. seji dne 19. 5. 2005 in od šolskega leta 2005/2006 postopoma nadomešča dosedanjega, ki je bil določen na 20. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje dne 29. 10. 1998 (nazadnje objavljen za šolsko leto 2004/2005).

VSEBINA

I. OPREDELITEV PREDMETA

II. PREDMETNI KATALOG ZNANJ

1 Cilji predmeta

1.1 Splošni cilji predmeta

1.2 Operativni cilji predmeta in/ali vsebine

2 Standardi znanj

KATALOG ZNANJ

III. ZNANJA, KI JIH MORAJO IMETI IZVAJALCI PREDMETA

PRILOGA:

I. SPECIALNO-DIDAKTIČNA PRIPOROČILA

II. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

I. OPREDELITEV PREDMETA

Opisna geometrija je strokovni izbirni predmet (obseg 210 ur) in je skupaj z geometrijo eden od temeljnih jezikov sporazumevanja in sporočanja idej oziroma znanj v razvoju človeške civilizacije ne glede na različne kulture. V tem razvoju je odločilno vplivala na razvoj različnih znanosti in strok. Danes se uporablja predvsem pri problemih načrtovanja, predstavitvah in uresničevanju tehničnih idej in zamislih in tudi kot podlaga za branje načrtov in skic.

Opredeljuje jo prostor in predmeti v njem; kako prostor opisati - označiti - predstaviti ter kako predstaviti odnose med predmeti v prostoru - lege, razmerja, dimenzije, ugotavljanje zakonitosti v naravnem prostoru (od dimenzij prostora vesolja do mikroprostora atoma). Na podlagi veščin in znanja opisne geometrije se razvija tudi prostorska predstava v človeku ter zmožnost za predstavitev zamisli in idej. Na podlagi tega pa človek gradi tudi del abstraktnega mišljenja, ki je sicer povezano s prostorom.

II. PREDMETNI KATALOG ZNANJ

1 Cilji predmeta

1.1 Splošni cilji predmeta

Temeljna poznavanja geometrijskih pojmov, znanj, principov in zakonitosti za razumevanje prostora (prostorska predstava),
analiza, sinteza in kombinatorika odnosov v prostoru,
uporaba osnov konstruiranja,
branje načrtov, tehniških risb in skic,
prostoročno risanje in skiciranje,
sistematičnost, vztrajnost, natančnost, urejenost in estetska usklajenost pri delu in izdelkih,
občutek za uporabnost in spoznanje, da je opisna geometrija osnovni jezik za opisovanje in izražanje pri načrtovanju (tehniška risba) in opisovanju (risba, skica) vsakdanjih predmetov v našem okolju ter hkrati gradnik abstraktnega predstavljanja v prostoru.

1.2 Operativni cilji predmeta in/ali vsebine

A VSEBINSKI SKLOPI

Vsebinski skopi so zasnovani kot obvezni in izbirni. Vzrok za tako zasnovo je v sposobnostih učencev v posameznem razredu - za prostorsko predstavo kot tudi za risanje. Predvidevamo, da bodo dijaki tehniške gimnazije v primerjavi z dijaki iz strokovnih srednjih šol počasneje usvajali risanje, saj bo to njihov edini predmet, ki zahteva obvladanje. (Dijaki srednjih strokovnih šol že od prvega letnika razvijajo to veščino pri več predmetih.) Drugi vzrok je v zanimanju, ki ga bodo pokazali dijaki za predmet in posamezne dele predmeta glede na njihovo nadaljnjo usmeritev v visokošolski študij.

Tako pričujoča zasnova temelji na povprečni oceni časa potrebnega za usvojitev snovi posameznega sklopa: obvezni sklopi (121 ur - 57,6 %), čas, potreben za preverjanje znanja (36 ur - glej Specialnodidaktična priporočila/ocenjevanje, točka IV. B - 17,1 %), rezervni oziroma nerazporejeni čas (18 ur - 8,6 %) in izbirni sklopi po presoji profesorja in v skladu z možnostmi šole glede na potrebno opremo (CAD- programi) (35 ur - 16,7 %). Skupaj je predvidenih 3 x 70 ur letno = 210 ur.

VSEBINA

1. OSNOVE GEOMETRIJE, PROSTOROČNO SKICIRANJE IN RISANJE Z ORODJEM

2. PROJEKCIJA IN NAČINI PROJICIRANJA (se izloči)

3. PRAVOKOTNA PROJEKCIJA NA DVE PROJEKCIJSKI RAVNINI

3.1 TELESA V PROJEKCIJAH IN NJIHOVE MREŽE (PLOSKVE)

3.2 LIKI IN TELESA NA SPLOŠNI RAVNINI

3.3 PRESEKI TER PREBODI RAVNIN IN TELES

3.4 PREDORI TELES

4. PERSPEKTIVA

5. KOTIRANA PROJEKCIJA IN TOPOGRAFSKA PLOSKEV

6. UPORABA RAČUNALNIKA PRI NČRTOVANJU IN PREDSTAVLJANJU PROSTORA

7. STREHE

8. ZAHTEVNEJŠE PREDORNINE OKROGLIH TELES IN ZAHTEVNEJŠE PLANIMETRIČNE IN PROSTORSKE KRIVULJE

9. SENČENJE

10. TEHNIŠKA RISBA

CILJI

Dijaki

· spoznajo pojem prostora, pojem geometrija in opisna geometrija

· pridobivajo spretnost skiciranje

· prepoznavajo elemente in spozna-vajo nove geometrijske pojme

· pridobivajo spretnost, potrebno za konstruiranje, natančnost, urejenost

· se seznanjajo z osnovnimi načini projiciranja in spoznajo, da je za tehniko uporabna predvsem vzporedna projekcija - risanje načrtov

· spoznajo projekcijo, kaj je tloris, naris, stranski ris, koordinatni sestav in da se uporabljajo tudi drugačni koordinatni sistemi (računalniki - programi CAD)

· prepoznavajo in konstruirajo osnovne elemente v pravokotni projekciji: točka, daljica, premica, ravnina, liki, povezave med elementi oziroma nujna definicija za določitev elementa

· konstruirajo v projekcijah in določijo vidnost obravnavanih teles

· konstruirajo mreže le-teh teles

· konstruirajo telesa v splošni legi v prostoru in določajo vidnost

· konstruirajo s pomočjo afinitete

· konstruirajo in spoznavajo različne preseke in prebode teles

· konstruirajo stožnice in spoznajo njihove geometrijske definicije

· kombinirajo različna telesa ter njihove predornine

· določajo vidnost pri zahtevnejših kombinacijah elementov

· usvojijo pojme perspektiva,horizont, bežišča, osnovnica

· konstruirajo v perspektivi

· prostoročno skicirajo v perspektivi

· spoznajo pojme padnica, izohipsa, topografska ploskev - teren

· konstruirajo elemente na topografski ploskvi - usek/nasip, s pomočjo na-klonskega kota, merila, transferzale

· se seznanijo s CAD-programsko opremo in jo uporabljajo pri načrtovanju in konstruiranju za potrebe tehniških risb in načrtov na primerih enostavnejših elementov

· preverjajo in dopolnjujejo že poznane konstrukcije s pomočjo računalniške opreme in novih možnosti, ki jih nudi - hitro popravljanje ali kombiniranje elementov, možnosti hitrega preverjanja rezultatov v različnih pogledih - projekcijah, možnosti preverjanja dolžin, površin, volumnov in teže, možnosti kosovnic oziroma popisov elementov

· konstruirajo strehe s pomočjo preseka ravnin z enakimi naklonskimi koti in kadar so naklonski koti različni, uporaba predorov pri strehah

· konstruirajo zahtevnejše predornine med okroglimi telesi - prostorske krivulje, ki določajo to predornino, njihove posebnosti in planimetrične projekcije

· spoznajo, kaj je senca; vrste senc konstruiranje senc

· se seznanijo s tehniškim risanjem - prostoročnim in z risalnim orodjem, osnovnimi standardi za izdelavo tehniške risbe, primer skice v svinčniku, primer načrta v svinčniku in tušu

OPOMBE

obvezni 16 ur se zmanjša na 4

obvezni 4 ure izloči

obvezni 22 ur (doda 10 ur za stranski ris in 4 ure za aksonometrijo)

obvezni 17 ur

obvezni 4 ure (doda se 7 ur)

obvezni 28 ur

obvezni 18 ur

izbirni 16 ur

izbirni 12 ur

izbirni 20 ur

izbirni 16 ur (odvzame se 5 ur)

izbirni 16 ur

izbirni16 ur

B. Podrobnejši pregled vsebin

VSEBINE

ŠTEVILO UR *

OPERATIVNI CILJI

STANDARDI ZNANJA

1. OSNOVE GEOMETRIJE, PROSTOROČNO SKICIRANJE IN RISANJE Z ORODJEM

1.1 UVOD
- prostor in prostorska predstava

1.2 OSNOVNI GEOMETRIJSKI POJMI - GEOMETRIJSKI TVORI

1.3 RISANJE Z ORODJEM IN OSNOVNE KONSTRUKCIJE
- vaja za uporabo orodja
- osnovne konstrukcije
- konstrukcija pravilnih mnogokotnikov
- konstrukcije elipse

obvezni - skupaj

4 ure

Dijaki

· pridobivajo spretnosti, potrebne za skiciranje

· pridobivajo spretnosti, potrebne za konstruiranje, natančnost, urejenost

pojmi:
ravnina ravna - ukrivljena
osnovna telesa

konstrukcije:
simetrale, pravokotnice, delitev na enake dele, razdelitev v razmerju, koti, simetrala kota, tangente na krog, kroga skozi tri točke
pravilnih mnogokotnikov, kadar je podana stranica ali kadar je podano središče in oglišče
elipse
definicije geometrijskih tvorov

B. Podrobnejši pregled vsebin

VSEBINE

ŠTEVILO UR *

OPERATIVNI CILJI

STANDARDI ZNANJA

2. PRAVOKOTNA PROJEKCIJA NA DVE PROJEKCIJSKI RAVNINI

2.0.1 PRAVOKOTNA PROJEKCIJA NA DVE PROJEKCIJSKI RAVNINI, KOORDINATNI SESTAV IN STRANSKI RIS

2.0.2 TOČKA

2.0.3 DALJICA V PROJEKCIJAH
- zvrat daljice / prava velikost
- posebne lege daljic

2.0.4 PREMICA
- prebodišče
- sekanti ali mimobežnici
- posebne lege

2.0.5 RAVNINA
- premice ravnine
- naklonski kot ravnine
- normala ravnine
- posebne lege ravnin

2.0.6 LIKI V PROJEKCIJAH
- liki vzporedno s projiciranimi ravninami
- liki pravokotno na projicirne ravnine: - oglati, krog

2.0.7 AKSONOMETRIJA

obvezni - skupaj
36 ur

Dijaki

· spoznajo projekcijo, kaj je tloris, naris, stranski ris, koordinatni sestav in da se uporabljajo tudi drugačni koordinatni sistemi (računalniki - programi CAD)

· prepoznavajo in konstruirajo osnovne elemente v pravokotni projekciji: točka, daljica, premica, ravnina, liki, povezave med elementi oziroma nujna definicija za določitev elementa

konstruiranje v projekciji elementov in njihovih povezav: točka, daljica, ravnina, liki okrogli in oglati
določitev posebnih leg (vzporedno ali pravokotno na posamezne projekcijske ravnine) daljice, premice ravnine, lika

B. Podrobnejši pregled vsebin

VSEBINE

ŠTEVILO UR *

OPERATIVNI CILJI

STANDARDI ZNANJA

3.1 TELESA V PROJEKCIJAH IN NJIHOVE MREŽE (PLOSKVE)

3.1.1 KOCKA z mrežo

3.1.2 POKONČNA PRIZMA z mrežo

3.1.3 POŠEVNA PRIZMA z mrežo

3.1.4 POKONČNA PIRAMIDA z mrežo

3.1.5 POŠEVNA PIRAMIDA z mrežo

3.1.6 TETRAEDER z mrežo

3.1.7 OKTAEDER z mrežo

3.1.8 VALJ z mrežo

3.1.9 KROGLA in točke na krogli

3.1.10 STOŽEC z mrežo

3.2 LIKI IN TELESA NA SPLOŠNI RAVNINI
- afiniteta
- oglato telo na splošni ravnini
- okroglo telo na splošni ravnini

obvezni - skupaj
17 ur

1

2

obvezni - skupaj
4 ure

Dijaki

· konstruirajo v projekcijah in določijo vidnost obravnavanih teles ter konstrukcije njihovih mrež

· konstruirajo telesa v splošni legi v prostoru in določajo vidnost,

konstruiranje s pomočjo afinitete

konstruiranje v projekcijah in določevanje vidnosti obravnavanih teles ter konstrukcije njihovih mrež

konstruiranje teles v splošni legi v prostoru in določevanje vidnosti,
konstruiranje s pomočjo afinitete

B. Podrobnejši pregled vsebin

VSEBINE

ŠTEVILO UR *

OPERATIVNI CILJI

STANDARDI ZNANJA

3.3 RESEKI TER PREBODI RAVNIN IN TELES

3.3.1 PRESEKI DVEH LIKOV IN DVEH RAVNIN
- zasekana lika
- eden v drugem
- presek splošnih ravnin

3.3.2 PRESEKI POKONČNE PRIZME
- vzporedno in pravokotno na osnovno ploskev ter splošni

3.3.3 PRESEKI POŠEVNE PRIZME
- vzporedno in pravokotno na osnovno ploskev ter splošni

3.3.4 PRESEKI PIRAMIDE
- vzporedno in pravokotno na osnovno ploskev ter splošni

3.3.5 PRESEKI VALJA
- vzporedno in pravokotno na osnovno ploskev ter splošni

3.3.6 PRESEK KROGLE

3.3.7 PRESEKI STOŽCA
- stožnice in konstruiranje parabole in hiperbole

obvezni - skupaj
28 ur

Dijaki

· konstruirajo in spoznavajo različne preseke teles

· konstruirajo stožnice in spoznajo njihove geometrijske definicije

· utrjujejo prejšnja znanja

konstruiranje enostavnih presekov
konstrukcije stožnic: elipsa, parabola, hiperbola

B. Podrobnejši pregled vsebin

VSEBINE

ŠTEVILO UR *

OPERATIVNI CILJI

STANDARDI ZNANJA

3.4 PREDORI TELES

3.4.1 REDOR PRIZMA - PRIZMA z mrežo

3.4.2 PREDOR PIRAMIDA - PRIZMA z mrežo

3.4.3 PREDOR PIRAMIDA- PIRAMIDA

3.4.4 PREDOR VALJ - PRIZMA

3.4.5 PREDOR VALJ - PIRAMIDA

3.4.6 VISEČA KUPOLA (valj - prizma) s poševno projekcijo

3.4.7 KRIŽNI OBOK (valj - valj)

3.4.8 PREDOR VALJ - STOŽEC

3.4.9 PREDOR PIRAMIDA - KROGLA

4. PERSPEKTIVA

4.1 SPLOŠNO O PROJEKCIJI

4.2 LIKI NA PLOSKVAH

4.3 TELESA

4.4. PROSTOROČNA PERSPEKTIVA
- risanje po modelu
- risanje v naravi

obvezni - skupaj
18 ur

obvezni - skupaj
16 ur

Dijaki

· kombinirajo in konstruirajo različna telesa ter njihove predornine

· določajo vidnost pri zahtevnejših projekcijah elementov

· utrjujejo prejšnja znanja

· usvojijo pojme perspektiva, horizont, bežišča, osnovnica

· konstruirajo v perspektivi

· prostoročno skicirajo v perspektivi

· utrjujejo prejšnja znanja

konstruiranje enostavnih predorov teles in njihova vidnost

enostavne konstrukcije v perspektivi

enostavna prostoročna skicirna

perspektivna risba

B. Podrobnejši pregled vsebin

VSEBINE

ŠTEVILO UR *

OPERATIVNI CILJI

STANDARDI ZNANJA

5. KOTIRANA PROJEKCIJA IN TOPOGRAFSKA PLOSKEV

5.1 OSNOVE IN TOPOGRAFSKA PLOSKEV, PRESEK DVEH TRIKOTNIKOV

5.2 PLOŠČAD NA RAVNINI

5.3 PLOŠČAD NA TOPOGRAFSKI PLOSKVI

5.4 CESTA NA TOPOGRAFSKI PLOSKVI

6. UPORABA RAČUNALNIKA PRI NAČRTOVANJU IN PREDSTAVLJANJU PROSTORA

6.1 SPLOŠNA SEZNANITEV S PROGRAMSKO OPREMO

6.2 ENOSTAVNO KONSTRUIRANJE LINEARNIH IN PLOSKOVNIH ELEMENTOV

6.3 KONSTRUIRANJE TELES

6.4 KONSTRUIRANJE PRESEKOV TELES

6.5 KONSTRUIRANJE PREDOROV TELES

6.6 SENČENJE

6.7 RAZLIČNE PROJEKCIJE - POGLEDI

izbirni - skupaj
12 ur

izbirni skupaj
20 ur

Dijaki

· usvojijo pojme padnica, izohipsa, topografska ploskev - teren

· konstruirajo elemente na topografski ploskvi - usek/nasip, s pomočjo principa naklonskega kota, merila in transferzale

· se seznanijo s programsko opremo CAD in jo uporabijo pri načrtovanju in konstruiranju za potrebe tehniških risb in načrtov ob primerih preprostejših elementov

· preverjajo in dopolnjujejo že poznane konstrukcije s pomočjo računalniške opreme in nove možnosti, ki jih daje - hitro popravljanje ali kombiniranje elementov, možnosti za hitro preverjanja rezultatov v različnih pogledih - projekcijah, možnosti za preverjanje dolžin, površin, volumnov in teže, možnosti za kosovnice oziroma popis elementov

konstruiranje preprostih posegov na topograski ploskvi

osnovno obvladovanje programa CAD in osnovno konstruiranje s programsko opremo

B. Podrobnejši pregled vsebin

VSEBINE

ŠTEVILO UR *

OPERATIVNI CILJI

STANDARDI ZNANJA

7. STREHE

7.1 OSNOVNE OBLIKE

7.2 SESTAVLJENE STREHE

7.3 STREHE S KOMBINACIJAM ODPRTIN IN RAZLIČNIH STREŠIN

8. ZAHTEVNEJŠE PREDORNINE OKROGLIH TELES IN ZAHTEVNEJŠE PLANIMETRIČNE IN PROSTORSKE KRIVULJE

8.1 PREDOR KROGLE IN VALJA z mrežo dela valja

8.2 PREDOR STOŽCA IN VALJA z mrežama

8.3 PREDOR KROGLE IN STOŽCA z mrežo dela stožca

8.4 CILINDRIČNA SPIRALA - NAVOJNICA

8.5 CIKLOIDA

izbirni - skupaj
11 ur

2

4

izbirni - skupaj
16 ur

Dijaki

· konstruirajo strehe na podlagi preseka ravnin z enakimi naklonskimi koti in kadar so naklonski koti različni, uporabijo predore pri strehah

· konstruirajo zahtevnejše predornine med okroglimi telesi in prostorske krivulje, ki določajo predornine, njihove posebnosti in planimetrične projekcije

konstruiranje streh na podlagi preseka ravnin z enakimi naklonskimi koti in kadar so naklonski koti različni, uporaba predorov pri strehah

konstruiranje zahtevnejših predorov in krivulj, ki določajo te predore

B. Podrobnejši pregled vsebin

VSEBINE

ŠTEVILO UR *

OPERATIVNI CILJI

STANDARDI ZNANJA

9. SENČENJE

9.1 OSNOVE:
- viri svetlobe
- nasebne sence
- vržene sence

9.2 TEHNIČNA SENCA
- nasebna na oglatih telesih
- nasebna na okroglih telesih
- vržene na ravno ploskev
- vržene na ukrivljeno ploskev

9.3 SENCE GLEDE NA GEOGRAFSKO LEGO
- določitev kotov žarkov za posamezne projekcije

9.4 SENCE PRI TOČKOVNI OSVETLITVI
- primer konstruiranja

10. TEHNIŠKA RISBA

10.1 TEHNIŠKA RISBA - NJENA VSEBINA IN STANDARDI

10.2 PRIMER PROSTOROČNE SKICE

10.3 PRIMER NAČRTA S TLORISOM, PREREZOM, POGLEDOM IN OPISOM

izbirni - skupaj
16 ur

Dijaki

- spoznajo, kaj je senca
- vrste senc
- konstruiranje senc
- utrjevanje prejšnjih znanj

· se seznanijo s tehniškim risanjem - prostoročnim in z risalnim orodjem, osnovnimi standardi za izdelavo tehniške risbe,

· primer skice v svinčniku

· primer načrta v svinčniku in tušu*

* seminarska naloga: v šoli naredijo samo del načrta in dobijo potrebna navodila; končajo doma v pribl. 10 urah

konstruiranje preprostih senc pri različnih virih svetlobe

izdelava preproste skice
izdelava preprostega načrta

KATALOG ZNANJ

Katalog znanj je sestavljen glede na obvezni in izbirni del ter ni opredeljen po letnikih šolanja:

1. obvezni del (vsebine od 1 do 4)

Pojmi

· ravnina ravna - ukrivljena, osnovna telesa

Konstrukcije

simetrale, pravokotnice, delitev na enake dele, razdelitev v razmerju, koti, simetrala kota, tangente na krog, kroga skozi tri točke, pravilnih mnogokotnikov, kadar je podana stranica ali kadar je podano središče in oglišče, elipse
definicije geometrijskih tvorov
konstruiranje v projekciji: elementov in njihovih povezav: točka, daljica, ravnina, liki - okrogli in oglati
določitev posebnih leg (vzporedno ali pravokotno na posamezne projekcijske ravnine) daljice, premice ravnine, lika
konstruiranje v projekcijah in določevanje vidnosti obravnavanih teles in konstrukcije njihovih mrež
konstruiranje teles v splošni legi v prostoru in določevanje vidnosti, konstruiranje s pomočjo afinitete
konstruiranje enostavnih presekov teles
konstrukcije stožnic: elipsa, parabola, hiperbola
konstruiranje enostavnih predorov teles in njihova vidnost
enostavne konstrukcije v perspektivi
enostavna prostoročna skicirna perspektivna risba
konstruiranje enostavnih senc pri različnih virih svetlobe

2. izbirni del:

2.1 konstruiranje enostavnih posegov na topograski ploskvi (vsebina 5)
2.2 osnovno obvladovanje programa CAD in osnovno konstruiranje s programsko opremo (vsebina 6)
2.3 konstruiranje streh na podlagi preseka ravnin z enakimi naklonskimi koti in kadar so naklonski koti različni, uporaba predorov pri strehah (vsebina 7)
2.4 konstruiranje zahtevnejših predorov in zahtevnejših krivulj, ki določajo te predore (vsebina 8)

- izdelava preproste skice,
- izdelava preprostega načrta.

2 Standardi znanj

Dijaki:

poznajo temeljne geometrijske pojme, znanja, principe in zakonitosti za razumevanje prostora,
usvojijo prostorsko predstavo,
z metodami analize, sinteze in kombinatorike znajo opredeliti odnose v prostoru,
uporabljajo osnove konstruiranja z orodjem za risanje-branje načrtov in tehniških risb ter skic,
znajo konstruirati v perspektivi
znajo prostoročno skicirati v perspektivi

III. ZNANJA, KI JIH MORAJO IMETI IZVAJALCI PREDMETA

Učitelj opisne geometrije lahko, kdor ima znanja univerzitetnega študijskega programa strojništvo, arhitektura ali gradbeništvo.

PRILOGA:

I. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA

Bistvo pouka opisne geometrije je v risanju/konstruiranju predmetov/elementov v prostoru in v njihovih medsebojnih odnosih. Pomagamo si s primeri in zgledi. Pri tem prehajamo od najpreprostejših do zahtevnejših, kot je predvideno z zaporedjem obveznih vsebin. Priporočamo postopnost, kajti tako se dijaki po korakih seznanjajo z jezikom geometrije in povezanostjo z matematiko oziroma tehniko, pa tudi z razvojem likovne umetnosti. Pri posredovanju znanja izhajamo iz znanj, ki so jih dijaki že usvojili pri drugih predmetih, predvsem pri matematiki (splošna geometrija).

NAČIN DELA

RAZLAGA in SKICE;
VAJE z razlago, s katero dijaki usvojijo spretnost, potrebno za konstruiranje (risanje z orodjem), UČITELJ tudi sam KONSTRUIRA NA TABLO;
DOMAČE NALOGE - risbe in konstrukcije (utrjevanje znanja);
zahtevnejše vaje lahko potekajo tudi na RAČUNALNIKU kot PREGLED SNOVI in za USVOJITEV SPLOŠNE PROSTORSKE PREDSTAVE;
razporeditev ur v tednu v BLOK URI, ker večine konstrukcij ni moč narediti v 1 šolski uri, pa tudi preverjanje znanja (šolska naloga je risba/konstrukcija) ni možno v 1 šolski uri (priprava, navodila, postopek, izdelek).

II. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

Specifičnost predmeta in način dela zahtevata OCENJEVANJE IZDELKOV. Ti so:

VAJE S SKICAMI, ki jih dijaki rišejo v šoli
DOMAČE NALOGE - risbe in konstrukcije
USTNO OCENJEVANJE: lahko ocenimo zagovor - razlago postopka domače naloge ali vaje
ŠOLSKA NALOGA (2 šolski uri): risanje značilnih osnovnih vaj

Opomba :

1. Pred šolsko nalogo moramo obvezno imeti 2 šolski uri vaj - naloge morajo biti podobne šolski nalogi.
2. Pri šolski nalogi lahko dijaki uporabljajo vse svoje izdelke (šolske vaje in domače naloge).

Možne so tudi SEMINARSKE NALOGE, predvsem v 3. in 4. letniku