Prenovljeni učni načrt za računalniške sisteme in omrežja je določil Strokovni svet RS za splošno izobraževanje na 79. seji dne 19. 5. 2005 in od šolskega leta 2005/2006 postopoma nadomešča dosedanjega, ki je bil določen na 20. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje dne 29. 10. 1998 (nazadnje objavljen za šolsko leto 2004/2005).
VSEBINA
a) Narava predmeta
b) Opis predmeta
1 Cilji predmeta
1.1 Splošni cilji predmeta
1.2 Operativni cilji predmeta in/ali vsebine
3. LETNIK
4. LETNIK
2 Standardi znanj
KATALOG ZNANJ
3. LETNIK (105 ur)
OPERACIJSKI SISTEM IN ZBIRNIKI
RAČUNALNIŠKA OMREŽJA
4. LETNIK (105 ur)
RAČUNALNIŠKA OMREŽJA
PROGRAMIRANJE
PODATKOVNE BAZE
CASE ORODJA
III. ZNANJA, KI JIH MORAJO IMETI IZVAJALCI PREDMETA
PRILOGA:
I. SPECIALNO-DIDAKTIČNA PRIPOROČILA
II. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA
Ob predmetu računalništvo, ki zajema računalniška in informacijska znanja, namenjena širšemu krogu gimnazijcev, v tem predmetu združujemo nekaj zahtevnejših tem, tehnik in metodologij računalništva in informacijskih tehnologij ter omrežij.
Skladno s premikom težišča na programsko opremo, ki je viden po vsem svetu, še posebej pa v naših razmerah, obdelujemo aparaturno opremo le v nekaj ozkih segmentih.
Predmet dopolnjuje znanja računalništva tako, da lahko za dijaka, ki ga je izbral in opravil, trdimo, da ima tudi osnovna strokovna znanja računalništva.
Zaradi dostopnosti opreme in zadovoljivega predznanja iz matematike v polni meri izkoriščamo prednost pred ostalimi strokami, ki se morajo zadovoljiti s približki, poenostavitvami, modeli. Dijak dela z enakimi orodji in enako opremo kot računalnikar ali informatik na delovnem mestu po diplomi na fakulteti!
Predmet se poučuje v tretjem in četrtem letniku - po tri ure na teden. Tretjina časa naj bo namenjena podajanju snovi, tretjina ponazoritvi podane snovi z vajami, zgledi, demonstracijami in posku si. Preostali čas naj se izrabi za utrjevanje in preverjanje znanja. V primerjavi s predmetom računalništvo se posamezne vsebine ne podajajo več let, temveč v zaokroženih celotah. Predlagana izvedba predmeta: pri dveh urah na teden dijaki sodelujejo pri teoretični razlagi, pri eni uri na teden pa se dijaki delijo v skupine in praktično preizku sijo teoretično znanje. Pri vajah poleg učitelja sodeluje tudi laborant, ki skrbi tudi za strojno in programsko opremo, ter nemoten potek vaj. Laborant sodeluje v tretjem letniku pri 2*35 ur vaj (skupaj 70 ur) in ravno tako v četrtem letniku 2*35 ur vaj (skupaj 70 ur).
Ker pri predmetu ni zahtevano zunanje ocenjevanje z omejitvami, ki jih postavlja, poudarjamo uporabo pridobljenih znanj pri reševanju nalog in izdelavi projektov, kakovost rešitve pa naj bi bila prevladujoči del ocene iz tega predmeta.
Dijaki
cilji |
vsebine |
pojmi |
povezave |
ure |
ponoviti in poglobiti znanja o osnovnih funkcijah operacijskega sistema |
Operacijski sistem |
|
računalništvo |
8 |
uporabiti operacijski sistem in razumeti njegovo delovanje |
Osnovni ukazi operacijskega sistema |
|
računalništvo |
7 |
poznavanje vpliva uporabe rač. sistemov na ergonomijo in zdravje |
Neposredni in posredni vpliv na zdravje, možnost za zaposlitev oviranih |
delovno mesto, zaslon, tipkovnica, delo na domu |
|
1 |
poznati ukaze zbirnika in njegove zmožnosti
|
Zbirnik, zaporedje, vejitev, klic podprograma in vračanje, makro |
|
računalništvo |
16 |
uporabiti zbirnik za zapis enostavnega algoritma |
Zapis algoritma, zbiranje, povezovanje, nalaganje programa |
|
matematika (izvor za zgled algoritma) |
12 |
poznati in razumeti vključevanje računalnika v okolje |
Diskretni in zvezni procesi |
|
fizika računalništvo |
16 |
spoznati osnovne komunikacijske modele in njihovo uporabnost |
Povezovanje računalnikov, protokoli, standardi, ISO/OSI-referenčni model, TCP/IP-referenčni model, povezovanje lokalnih računalniških omrežij v široka omrežja |
|
računalništvo matematika lab. vaje |
20 |
spoznati razpoložljive prenosne medije in njihove lastnosti |
Prenosni mediji v računalniških omrežjih |
|
računalništvo lab. vaje fizika |
7 |
spoznati delovanje računalniških omrežij |
Standardni protokoli povezovalne plasti |
|
računalništvo lab. vaje |
10 |
spoznati osnovne mehanizme delovanja interneta in TCP/IP-protokolni standard |
Zgradba interneta in njegovo delovanje |
|
računalništvo lab. vaje fizika matematika |
7 |
· vpliv interneta na vsakdanje življenje |
zaščite podatkov, dostopnost do različnih tipov podatkov, cenzura |
avtorske pravice, navajanje vira, zaščita, primernost podatkov |
|
1 |
cilji |
vsebine |
pojmi |
povezave |
ure |
spoznati in uporabljati storitve interneta |
Storitve interneta – aplikacijska plast |
|
računalništvo lab. vaje |
15 |
naučiti se izdelovati spletne strani |
Svetovni splet in njegovo delovanje |
|
računalništvo lab. vaje |
20 |
spoznati in naučiti se vizualno programirati
|
|
|
računalništvo lab. vaje |
32 |
spoznati in naučiti se dela z gradniki za delo s podatkovnimi bazami |
|
gradniki za delo s podatkovnimi bazami. |
računalništvo |
18 |
zna zaščititi informacije v omrežjih z uporabo orodij informacijske tehnologije |
Varnost, tajenje, lažno predstavljanje, združevanje informacij iz različnih zbirk, urejen dostop do informacij, nadzor dostopa do informacij |
šifriranje, gesla, pravice, zasebni podatki |
|
2 |
Na enostavnem primeru uporabiti orodje CASE za analizo funkcionalnih področij |
Izdelava diagrama toka podatkov, podatkovnega slovarja, odločitvene tabele in odločitvenega drevesa |
|
|
10 |
spoznati in razumeti zgradbo odločitvenega sistema |
Odločitveni sistemi |
baza znanja, odločitev, izbor |
|
8 |
Dijak naj pozna računalniško periferijo, nižje plasti omrežij, oblikovanje programskih rešitev, načrtovanje in izdelavo storitev v omrežju. Pridobljeno znanje naj bo sposoben uporabiti za izdelavo projektov s področja programske opreme in informacijskih tehnologij. Elementi preverjanja so poleg ustnih vprašanj tudi pisni testi in predvsem izdelava projektnih nalog.
Posamični cilji
Dijak
OPERACIJSKI SISTEM IN ZBIRNIKI
Dijakinja/dijak
RAČUNALNIŠKA OMREŽJA
Dijakinja/dijak
RAČUNALNIŠKA OMREŽJA
Dijakinja/dijak
PROGRAMIRANJE
Dijakinja/dijak
INFORMATIKA
Dijakinja/dijak
Učitelj računalniških sistemov in omrežij lahko, kdor ima znanja univerzitetnega študijskega programa računalništvo in informatika ali univerzitetnega študijskega programa matematika (smer računalništvo z matematiko).
PRILOGA:
Pri pouku predmeta računalniški sistemi in omrežja dijakinje in dijaki spoznajo osnovne značilnosti operacijskega sistema in se naučijo uporabljati pomembnejše funkcije le-tega. Spoznajo zbirni jezik in njegove zmožnosti. Spoznajo tudi osnovne pojme računalniških omrežij in osnovne standardne storitve interneta; pri tem sodelujejo tudi z učitelji drugih predmetov.
Teoretične ure se izvedejo z razlag ter pogovorom med dijaki, dijakinjami in učiteljem. Pri tem dijaki in dijakinje spoznavajo in predlagajo postopke za reševanje različnih problemov s pomočjo računalnika. Prav tako sistematizirajo svoje znanje in ga še poglobijo.
Vsebine neposrednega pouka ob računalnikih se navezujejo na teoretični del, pri čemer dijaki in dijakinje praktično uporabijo in preverijo obravnavana teoretična znanja.
Pri vajah dijaki in dijakinje izdelajo tudi najmanj dva praktična izdelka na leto. Pri nalogi lahko sodeluje več dijakov (če je obsežnejša).
Temeljna naloga učitelja pri predmetu je, da omogoči dijakom in dijakinjam doseči zastavljene globalne cilje predmeta. Dijake in dijakinje seznanja z novostmi in trendi na področju računalništva, jim svetuje pri izbiri nalog, spremlja njihovo aktivnost in jih opozarja na nepravilnosti, jih motivira in vzpodbuja pri njihovem delu in analizira ter ocenjuje njihova prizadevanja. Dijakom in dijakinjam ne vsiljuje svojih zamisli in predlogov, ampak jih spodbuja pri iskanju njihovih lastnih rešitev. Predlagane rešitve s predlagalci analizira glede na individualne zmožnosti in opremo, ki je na voljo, ter si prizadeva, da bi jih uspešno izvedli.
Pri predmetu dobi dijak v vsakem letniku najmanj dve oceni praktičnih izdelkov in vsaj tri ocene pri ustnem preverjanju. Pri ocenjevanju praktičnih izdelkov ocenjujemo kakovost, izvirnost in obsežnost izdelka, uporabnost izdelka, primernost izbranih metod glede na problem, izvirnost uporabljene rešitve in kakovost predstavitve. Pri ustni oceni ocenjujemo stopnjo poznavanja in razumevanja predelane snovi. Pri končni oceni naj ocena ustnega preverjanja vpliva s 65 % in ocena praktičnih izdelkov s 35 %.