LIKOVNA UMETNOST UMETNOSTNA ZGODOVINA

PREDMETNI KATALOG – UČNI NAČRT

 

UMETNIŠKA GIMNAZIJA (GLASBENA SMER IN PLESNA SMER)

35 UR

Učni načrt za likovno umetnost za umetniško gimnazijo je bil sprejet na 15. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, 7. 5. 1998.

 

VSEBINA

I.  OPREDELITEV PREDMETA

II. PREDMETNI KATALOGI ZNANJ

1. Cilji predmeta

1. 1. Splošni cilji predmeta

1. 2. Operativni cilji predmeta in vsebine

2 Standardi znanj

III. SPECIALNODIKATIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

V. VIRI

 

I. OPREDELITEV PREDMETA

 

Predmet likovna umetnost z umetnostno zgodovino v  umetniški gimnaziji glasbene in plesne smeri obsega  35 ur in se izvaja  v 3. letniku. V tem okviru je predmet predstavljen v zaokroženi celoti.

Predmet je  podan v  dveh  vsebinskih sklopih:  uvodni  del, ki obsega temeljne pojme iz posameznih zvrsti likovne umetnosti (kot širši  uvod v razumevanje umetnostnozgodovinskih  vsebin),   in  predstavitev  posameznih  zvrsti likovnega ustvarjanja.

Predmet  likovna  umetnost  z umetnostno zgodovino omogoča, da dijak svet likovno izraženih misli, občutij in spoznanj  poveže z drugimi zvrstmi umetniškega izražanja, oziroma prikaže, kako se je likovni umetnik odzival na svet, v katerem je živel.

Namen  predmeta je predstaviti najpomembnejše likovne umetnine, ki oblikujejo dijakov pogled na estetske in  vsebinske vrhunce posameznih zgodovinskih obdobij in  na njihov razvoj.  S tem predmet privzgaja občutek za resnične likovne vrednote in spodbudi radovednost za likovne stvaritve   in kritičnost do njih.

Pouk umetnostne zgodovine prepletajo  prvine temeljnih  teoretičnih spoznanj (kronologija slogov, osnovna terminologija), predstavitve najvidnejših umetnikov, kritično preverjanje ob spomenikih  (razstave, ekskurzije) in seminarsko-raziskovalno delo (seminarske naloge, raziskovalne naloge in referati). Pri predmetu se dijak izobrazi za različne študije humanističnih in družboslovnih usmeritev. Predmet   poleg slovenskih spomenikov odpira tudi pogled v evropsko ustvarjalnost kot prostor umetnostnih  vplivov.

Predmet omogoča dijaku izražanje  individualnosti, ker mu oblikuje osebne kriterije in pogled na zgodovino in umetnostne dosežke, oziroma ga spodbuja k dialogu in tolerantni kritičnosti.

II. PREDMETNI KATALOGI ZNANJ

 

1. Cilji predmeta

1. 1.  Splošni cilji predmeta

 

Predmet likovna umetnost z umetnostno zgodovino  dijaku:

  • predstavi bistvo soodvisnosti  med izražanjem, ustvarjanjem, umetniškim delom in družbenim okoljem;
  • poda  pregled   razvoja umetnostnih slogov, njihovega izvora in razprostranjenosti;
  • predstavi prispevek najpomembnejših ustvarjalcev in ideje, ki jih izražajo njihove stvaritve;
  • predstavi slovensko umetnostno dediščino in posebej spomenike iz ožjega domačega okolja;
  • uvaja v samostojno  vrednotenje in podoživljanje likovnih stvaritev;
  • izostri občutljivost za stvaritve preteklosti in s tem za njihovo vrednotenje ter skrb in varovanje;
  • pripravi  na odprto sprejemanje novega v umetnosti in  na iskanje sporočil v likovnih umetninah;
  • prispeva k  samorazumevanju, k nacionalni samozavesti  in zavesti o prispevku starejših in mlajših rodov slovenskih  ustvarjalcev  v  kulturno zakladnico Evrope;
  • pomaga, da dojame celovitost umetniške izpovedi v  različnih zgodovinskih obdobjih in družbenih okoljih;
  • omogoča izražanje individualnosti, ker mu oblikuje osebne kriterije in poglede na zgodovino in umetnostne dosežke ter ga spodbuja k dialogu in tolerantni kritičnosti.


    1. 2.  Operativni cilji predmeta  in vsebine

    * Pojmi so vpisani k vsebinam, kjer se prvič omenjajo. 

    VSEBINE

    OPERATIVNI CILJI (dijak zna:)

    POJMI

    UVOD V UMETNOSTNO ZGODOVINO

     

     
  • Umetnost

     

     




  • Umetnostna zgodovina

    • - opredeliti splošen pomen umetnosti kot družbenega pojava, posebno naravo umetnosti kot obliko družbene zavesti

    - razložiti umetnost  kot odraz človekovega odnosa do življenja

    - opredeliti umetnino, likovno umetnost, slog, zgodovinski slog in smer v likovni umetnosti (obdobje, kronološki in geografski pristop)

    - pojasniti naloge umetnostne zgodovine kot humanistične vede

    umetnost,
    likovna umetnost,
    umetnina, slog,
    zgodovinski slog,
    smer,
    umetnostna kritika,
    monografija

     
  • Likovne umetnosti

    • - razvrstiti in opredeliti likovna področja ustvarjanja

    arhitektura, urbanizem, kiparstvo, slikarstvo, umetna obrt, oblikovanje

    PRISTOP K LIKOVNEMU DELU

     

     
  • Likovno delo - umetnina

    • - predstaviti temeljne značilnosti in zakonitosti  likovnega  izražanja ter pristopa k likovnemu delu

     
  • Vsebinska analiza

    • - prepoznati motiv  in ga predstaviti

    - prepoznati temo, ki je zastopana v umetnini, ter jo  predstaviti in analizirati

    - poiskati in razložiti  splošno  in likovno vsebino umetnine

    neposredno spoznavni motiv,
    žanr,
    portret,
    avtoportret,
    akt,
    krajina veduta,
    tihožitje,
    karikatura,
    interier,
    eksterier
  • Ikonografija in ikonologija

    • - predstaviti  in   razložiti  metode  in cilje dela umetnostne zgodovine

    ikonografija, ikonologija, personifikacija, alegorija, atribut, simbol
  • Oblikovna analiza

    Oblika
    Kompozicija
    Morfološki stil
    Pristop

    		•

    - prepoznati   osnovne  prvine  likovnega izražanja: točka, črta, ploskev, prostor, telesnost (volumen), barva, svetloba, in jih analizirati in razložiti

    - prepoznati  vrste kompozicije glede na razporeditev likovnih elementov, gibanje, perspektivo, barve in svetlobo

    - prepoznati in   razložiti  morfološki   stil (linearno-ploskoviti, plastični in slikoviti)

    - prepoznati   in   razložiti   pristop   k upodabljanju predmeta

    kompozicija,
    perspektiva,


    linearno-ploskoviti stil,
    plastični stil ,
    slikoviti stil,




    idealizem,
    realizem,
    naturalizem

     

    PODROČJA LIKOVNE UMETNOSTI

     

     
  • Slikarstvo in grafika

    Stensko slikarstvo in mozaik
    Tabelno slikarstvo
    Oljno slikarstvo
    Slikana okna
    Knjižno slikarstvo ali iluminacija
    Risba in umetniška grafika

    		•

    - opredeliti slikarstvo kot vrsto likovne dejavnosti, pomen materiala, tehnike, dimenzije in vsebine

    - predstaviti  tehnike   oziroma tehnološke, izrazne in razvojne značilnosti in njihovo medsebojno odvisnost ter naloge  posameznih področij slikarstva

    freska, mozaik, olje, tabelna slika, krilni oltar, diptih, triptih, poliptih, iluminacija iniciala, vinjeta, pergament, papirus, risba, grafika, lesorez, linorez, bakrorez, jedkanica, litografija, sitotisk

     
  • Zgodovinski razvoj  slikarstva

     

    		•

    - predstaviti in razložiti temeljne oblikovne in vsebinske značilnosti posameznega sloga slikarske umetnosti

    - predstaviti in analizirati temeljne spomenike in prispevek izbranih umetnikov

    - predstaviti najpomembnejše slovenske  umetnostne  slikarske spomenike po posameznih obdobjih

    - samostojno ovrednotiti in predstaviti izbrane slikarske stvaritve

    - pojasniti temeljne pojme v slikarstvu, ki izhajajo iz posameznih umetnostnih obdobij

     
  • Kiparstvo

    Obla plastika
    Relief in arhitekturna plastika
    Naloge kiparstva

    		•

    - predstaviti kiparstvo kot zvrst likovne umetnosti, ki se izraža z volumnom različnih materialov

    - razložiti osnovne oblikovne, tehnološke, izrazne in razvojne značilnosti v kiparstvu ter oblike in naloge v kiparstvu (tehnike, materiali)

    - opredeliti kiparstvo glede na vlogo in naloge

    obla ali polna plastika, relief, arhitekturni relief, arhitekturna plastika, kapitel, kariatida nagrobnik, prižnica, vodnjak, oltar

     
  • Zgodovinski razvoj  kiparstva

    • - predstaviti in razložiti temeljne oblikovne in vsebinske značilnosti posameznega sloga kiparske umetnosti

    - predstaviti in analizirati temeljne spomenike in prispevek izbranih umetnikov

    - predstaviti najpomembnejše slovenske  umetnostne  kiparske spomenike po posameznih obdobjih

    - samostojno ovrednotiti in predstaviti izbrane kiparske stvaritve

    - pojasniti temeljne pojme v kiparstvu, ki izhajajo iz posameznih umetnostnih obdobij

     
  • Arhitektura in urbanizem

    Osnove arhitekturnega oblikovanja in urbanističnega načrtovanja

    Pomen materialov, tehnik in oblik gradnje

    Naloge oziroma funkcija arhitekture in urbanizma

    		•

    - opredeliti arhitekturo kot likovno dejavnost (funkcionalni in estetski pomen)

    - razložiti osnove arhitekturnega  oblikovanja in načrtovanja

    - predstaviti razumevanje  oblikovanja prostora, ki mu je podrejeno oblikovanje lupine ali plašča

    - predstaviti značilno namembnost arhitekture (profana, sakralna, spomeniki)

    - predstaviti pomen in vlogo urbanističnega načrtovanja

    - predstaviti prostor kot celoto v odnosu do arhitekture in kiparstva

    - predstaviti pomen prostora človekovega bivanja kot kulturnega ambienta

    urbanizem, profana in sakralna arhitektura, konstrukcijski element

     
  • Zgodovinski razvoj arhitekture

    • - predstaviti in razložiti temeljne oblikovne in vsebinske značilnosti posameznega sloga arhitekturne  umetnosti

    - predstaviti in analizirati temeljne spomenike in prispevek izbranih umetnikov

    - predstaviti najpomembnejše slovenske  umetnostne  stavbarske spomenike po posameznih obdobjih

    - samostojno ovrednotiti in predstaviti izbrane arhitekturne  umetnostne spomenike

    - pojasniti temeljne pojme v arhitekturi, ki izhajajo iz posameznih umetnostnih obdobij

     

     

    2 STANDARDI ZNANJ 

    Dijak:

    - pozna in razume temeljne pojme iz likovne umetnosti in umetnostne zgodovine;
    - pozna in razume pristop k likovnemu delu in likovni kritiki;
    - pozna   umetnostno zgodovino kot humanistično vedo, njene raziskovalne metode, cilje in prispevke;
    - samostojno vsebinsko in oblikovno analizira likovno delo;
    - pozna in zna predstaviti posamezna področja likovnega ustvarjanja s poudarkom na slikarstvu, kiparstvu in arhitekturi po posameznih izbranih ključnih spomenikih;
    - zna  predstaviti umetnostnozgodovinska obdobja in smeri s pomembnimi spomeniki svetovne    in  slovenske likovne umetnosti in prispevek  izbranih umetnikov;
    - pozna in zna predstaviti  ter ovrednotiti  pomembna  likovna dela iz domačega okolja;
    - razume pomen slovenske kulturne dediščine za slovenski narod;
    - zna uporabiti in interpretirati strokovno literaturo za  referate, predstavitve, seminarsko in projektno delo.

     

     

    III.  SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

     

    Pouk likovne umetnosti z umetnostno zgodovino  lahko poteka po različnih metodah, odvisno od vsebine  in števila  razpoložljivih ur. Temeljna oblika je zaokrožena informacija (razlaga in  pogovor), posredovana tako, da predavanje spremlja ustrezno slikovno gradivo (prosojnice, diapozitivi, reprodukcije, digitalizirane slike, videoposnetki ter drugo gradivo). Primere učitelj izbere sam, upoštevajoč pri tem vsebine in operativne cilje pouka.

    Za sodoben pouk likovne umetnosti z umetnostno zgodovino so pomembne umetnostnozgodovinske ekskurzije in obiski razstav, retrospektivnih razstav, ateljejev, arheoloških izkopanin, konservatorskih projektov, restavratorskih delavnic itd. S tem dijak spoznava kulturno dediščino  in pridobiva smisel  za njeno vrednotenje in ohranjanje. Lokacijo izbere učitelj sam glede na možnosti in konkretno šolsko  okolje. Učitelj naj glede na  zanimanje dijakov  sam izbere tudi teme, ki naj jih obravnavajo pri pouku ali v  študijskih delavnicah.

    Priporočamo najmanj  eno  celodnevno    umetnostnozgodovinsko ekskurzijo z ogledom slovenskih umetnostnih  spomenikov  ter ogled stalne zbirke v Narodni galeriji v Ljubljani.

    Dijaki aktivno sodelujejo na različne načine, na primer: z referati o pomembnih umetnikih ali stvaritvah, ki so vzorčni za določeno obdobje,  slog, umetnika, kraj itd., s predstavitvijo lastnega doživetja ob umetnini (razstava, retrospektiva, ambientalna umetnina, slogovni pregled), pri čemer  se naučijo tudi pravilne uporabe virov in literature in iskanja  bistvenih informacij  (aktiven odnos do informacij) ter s tem navajanja na samostojno delo.

    Prispevki, ki jih pripravijo dijaki, so lahko vezani na stvaritve, ki so jim dosegljive. Pri tem  si lahko pomagajo z literaturo, hkrati pa  (npr. v povezavi s književnostjo, filozofijo, zgodovino, glasbo idr.)  lahko pripravijo tudi teoretično zasnovane projekte, raziskave (npr. umetnostni viri za spomenik v domačem kraju, pisna zapuščina umetnikov itd.). Navežejo lahko tudi stik z izvajalci strokovnih projektov v različnih ustanovah in sodelujejo na mladinskih raziskovalnih projektih in taborih.

    Kot vpogled v eno  najstarejših in najpomembnejših ustvarjalnih poti likovna umetnost z umetnostno zgodovino bistveno prispeva k razumevanju človeške zgodovine in družbe. V tem smislu se predmet  povezuje z zgodovino in sociologijo, prek ustvarjalnega prispevka   z  literarno in glasbeno umetnostjo,  prek refleksije umetnosti pa  s filozofijo in estetiko.

     

    1. Strokovna literatura kot učiteljev pripomoček  pri izvajanju pouka

    Ars Sloveniae, zbirka, Mladinska knjiga

    Badurina, Andjelko: Leksikon  ikonografije, liturgije i simbolike zapadnog kršćanstva, Zagreb, 1990

    Cankar, Izidor: Zgodovina likovne umetnosti v zahodni Evropi, Slovenska matica, Ljubljana, 1930, ponatis 1994

    Delo kiparjev, Mladinska knjiga, Ljubljana,1994

    Hollingsworth, Mary: Umetnost v zgodovini človeštva, DZS, Ljubljana, 1993

    Kako se je razvijalo slikarstvo, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1994

    Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, zbirka vodnikov,  Zavod RS za varstvo naravne in kulturne dediščine

    Menaše, Luc: Evropski umetnostnozgodovinski leksikon, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1971

    Novak, Boris A.: Zarja časa, in Tavčar, Lidija:  Mit v sliki in besedi, Narodna galerija, Ljubljana, 1997

    Semenzato, Camillo, in Golob, Nataša: Svet umetnosti, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991

    Slovenija, turistični vodnik, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1995

    Sproccati, Sandro: Vodnik po slikarstvu, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1994

    Šumi, Nace: Slovenija, umetnostni vodnik, Ljubljana, 1990

    Tavčar, Lidija: Nevidne strani vidne umetnosti, Narodna galerija, Ljubljana, 1991

    Umetnost v slikah, 1-9, DZS, Ljubljana, 1969

    Umetnostne monografije,  zbirka, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1995-97

    Vrhunci likovne umetnosti, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1995

    Zgodovina slikarske, kiparske in arhitekturne umetnosti, več avtorjev, Modrijan, Ljubljana,  1998

    VHS kaseta filma Podobe preteklosti dr. Nataše Golob in Toneta Freliha, Orion film d.o.o., Ljubljana, 1997

    Likovna umetnost na Slovenskem dr. Naceta Šumija, zbirka diapozitivov Jaka Plus založba Novljan, Ljubljana, 1998

     

    Navedeno literaturo lahko uporabijo tudi dijaki pri pripravi referatov, seminarskih in raziskovalnih nalog, projektnem delu ipd.

     

    IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

     

    Preverjanje naj poteka ustno in pisno ob slikovnem gradivu. V vsakem ocenjevalnem obdobju morajo  dobiti dijaki najmanj po eno oceno. Tako pri preverjanju kot ocenjevanju naj se upošteva znanje, razumevanje, uporaba znanja, analiza, sinteza in sposobnost vrednotenja (Bloomova taksonomija ciljev).

    Ocenjujejo se tudi referati, komentarji, ocene, izdelki projektnega dela, seminarsko delo in druge oblike sodelovanja in nastopanja   dijaka v okviru učne ure.

     

    V.  VIRI

     

    Janson, H. W. in Janson, Anthony F.: History of Art for Young People, 5. izdaja, 1997.

    Učni načrt za predmet umetnost – likovna umetnost, Ljubljana, 1994.